iï-	—	
p	p
Uredništvo	■ pravnrštvo
Glasila jr ->	Chicagi. 1)1.,
282 » So 40	A . ... kamor
pDgiijàti	vse rokopise,
ionarn0 po	sil j it.ve, splob
vmo, kur ima	stik z listom
	v*
Celoletna	naročnina ¿a
Zdr Države	in Oa-nado .je
#1.00, za inozemstvo $1.00	
m	m
%		
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
‘‘Glaeile” iakaj» vtaki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad oseta tisoč natisov. List je ras-Sirjen po Zdr. Državah, Canadi in stari domovini.
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vr*fc* S centov.
Nefrankirana ali prema)» frankirana pisma se o» sprejemajo.
LETO - YEAR V.
CHICAGO, ILL., 1. NOVEMBRA (NOVEMBER) 1912.
Štev.—number 41.
Družabna nasprotstva.
Živali bojujejo v naravi hud boj za svoj obstanek. V tem boju za obstanek nastopa vrsta proti vrsti. Le človek, ki je ponosen na svoj razum, se kolje med seboj. To slednje ne velja le za divjake, ki se malo ločijo od živali, marveč za ljudi, ki so”ponosni na svojo civilizacijo in kulturo. Civilizirani in kulturni narodi mučijo svoje možgane, da bi izumili mo-rilno orožje z najgroznejšim u-činkom, s katerimi bi ob prvi priliki na bojnih poljanah planili drug na druzega: morili opusto-ševali, uničevali in ropali. Vprav sedaj se odigrava tak del drame na Balkanu, druge velesile pa čakajo na ugodno priliko, da se prvi del drame na Balkanu spremeni v veliko človeško tragedijo.
Ako bi ljudi, ki so bili umorjeni na bojiščih, zložili vrh druzega, nastala bi strašna gora mrličev, in če bi se glasovi vseh umirajočih na bojnih poljanah združili v en strašen, bolesten krik smrtno ranjenega človeka, tedaj bi mogoče ljudje spoznali grozoto vojne.
V	vojni ne morijo le ljudi. Ponosne stavbe, ki so požrle večletno delo, se spreminjajo v podrti-ne. Cvetoča polja in krasni vrtni nasadi postajajo puščave. Obljudena mesta, trgi in vasi naznanjajo kot goreče razvaline, da je šla preko njih bojna vihra.
Ali boj uničenja in opustošenja ne divja le na bojnih poljanah. V vseh kulturnih in industrielnih državah se bije ljut gospodarski boj: povsod so velika gospodarska nasprotja.
V	industrielnih središčih delajo delavci po dvanajst ur dnevno nri b e !' plavžih in tovarnah 7» 'eklene in železne izdelke. En teden po dnevu, drugi teden po noči. Zanje ni nobenega veselja na svetu. Zanje je le mukotrpno de-
lo.	za katerega dobijo kot odškodnino tako sramotno nizko plačo, da ne zadostuje za brano, obleko in .stanovanje že pri tri ali štiri glavni družini. Razdelite $1.75 ali $2.00 na štiri dele, kakšna majhna vsotica pride na glavo v družini.
Zaslužek družinskega očeta ne zadostuje za družino, zato morajo mati in otroci pomagati pri zaslužku. Mati se mora vbij ati s pranjem in snaženjem za druge ljudi, včasi vzame ljudi na stanovanje, ali pa gre v tvornico. Otroci prodajajo časnike, ali pa odidejo v tovarno. Te mlade delavske trpine je današnja človeška dražba oropala za srečne dni mladih let. Otrok delavca po jeklenem zakonu kapitalistične družbe ne sme poznati veselja otroških let. Že ob rojstvu mu je vtisnen pečat sužnja na njegovo čelo, in ko bi se imel učiti znanosti in vede v šoli, mora na mukotrpno delo, v strašno enoličnost in duh morečo tovarno, da pomaga zaslužiti kruha za svoje mlajše brat ce in sestrice.
Sredi tega mukotrpnega dela, enoličnega življenja pa živi peščica ljudi v brezdelju ali pa 0-pravlja le navidezno delo. V hišah, pravzaprav v palačah teh ljudi ni pomanjkanja. Vsega je v izobilju, povsod nam reži nasproti 1 azkošna razsipnost. Za te vrste ljudi delajo delavci, njih žene in otroci. Radi teh ljudi so delavski otroci oropani srečne otroške dobe, žene delavcev so ponižane na stopnjo z delom preobložene živali.
Ameriška republika, ako bi se v nji ne proizvajalo po kapitalističnem načinu, bi lahko preživela 800 miljonov ljudi »s proizvajalnimi sredstvi, ki so danes na razpolago, ako bi povprečno delali vsi njeni prebivalci tri do štiri ure na dan, ki so prekoračili 18 leto in še niso stari 45 let. so zdravi in krepki. Pod kapitalističnim režimom pa ne moremo preživeti niti svojih 90—100 miljonov prebivalcev. dasi delajo otroci in matere.
Tako bi lahko nadaljevali s nasprotstvi v današnji kapitalistični človeški družbi in s senčnato stranjo današnje kulture, da bi ljudje spoznali svojo zmoto, ki se ogrevajo za kapitalizem.
Nauki socializma so navdušili delavce vseh kulturnih narodov, da se danes borijo za osvoboditev
iz kapitalistične sužnosti, iz bede in trpljenjenosnega življenja. Soc. je postal duševni vodja, ki vodi delavce iz mukotrpnega življenja k luči, svobodi in pravici, v elizij ljudske sreče in splošnega bratstva.
Seveda je pot do končnega cilja dolga in trnjeva. Ali trdna volja in bojevit duh sta neizčrpna v duševnem boju, s katerim je treba strmoglaviti zlato tele — kapitalizem.
Razredno zavedni delavci, katere podpirajo vsi plemeniti in človekoljubni ljudje, postajajo v tem boju velikan, ki bo končno zdrobil zlatega malika v prah.
Z zmago delavstva, ki je le še vprašanje časa, ako sodimo po znamenjih, ki jih vidimo, bo napočila nova doba v zgodovini človeštva. Doba, v kateri je človek sovražil človeka, v kateri je konkurent hotel uničiti konkurenta, doba, v kateri je neomejeno gospodarila denarna mošnja, bo za nami. Socialistična misel bo zmagala nad kapitalizmom in organizirala človeško delo v korist vseh ljudi ; neresni problemi, ki čakajo rešitve v današnji človeški družbi, bodo rešeni v prid vsega človeštva. Takrat se bo šele razvil na zemlji svoboden človek, ki bo prost tesnih praznoverskih vezi in okov nevede, in ki bo stremil za spopolnjevanjem človeka.
Organizirano delovanje svobodnih ljudi bo v socialistični človeški družbi organiziralo splošno delo za dobro vseh. Vsak posamezni človek, prost materialnih skrbi in vezi, bo lahko razvil svoje zmožnosti, da zemlja, danes dolina solz, postane raj za vse ljudi na svetu.
Ljubezen, lepota, resnica in svoboda bodo klile takrat v človeštvu! Na xerc’ii bo živel srečen človeški ¿oaLspominjal se do bojevnikov, ki so se v najljutejšem najstrašnejšem boju bojevali za človeške pravice, za osvoboditev vseh ljudi izpod kapitalističnega jarma.
Bitka za osvobodenje iz kapitalističnih krempljev'zopet priha-:ja.- V Zdr. državah se vrši dne petega novembra!
Delavec, ako ljubiš svojo ženo, ako se ti smilijo otroci, ki morajo ili isti križev pot, kterega si bodil ti. ako se ne spremeni gospodarski sistem, tedaj boš glasoval za socializem — za kandidate socialistične stranke.
Ako si hlinil ljubezen, ko si ljubkoval svojo deco, svojo kri, tedaj boš seveda glasoval za kapitalizem — za republikance., demokrate in progresiste. Gledal si zase, ne za tvojo ženo in deco. Podoben si bil oslu, ki je rekel, kaj me briga, če raste trava, ko poginem.
Ali delavec, ti ne misliš in ne smeš misliti tako. Ti imaš ženo. imaš deco, imaš tovariše, s katerimi delaš in katere ljubiš. Pa tudi ne želiš, da bi kapitalistična snžnost ostala vekotrajna. Kar sebi ne želiš, ne želiš drugim.
Zato pa dne petega novembra glasuj za socializem!
Ameriške vesti.
* Prihaja zima in z njenim prihodom se množi število brezposelnih delavcev. To je navadna vsakoletna prikazen. Z bližajočo zimo se tudi množijo hudodelstva v velikih ameriških mestih: Chicagu, New Vorku, Philadelphiji, St. Louisu itd. V meščanskih časnikih že sedaj lahko čitamo jeremijade o množenju hudodelskih činov. Vendar pa ti listi molčijo kot grob. da je vzroke za množenje hudodelstev iskati v današnjem gospodarskem sistemu.
Reden pojav v današnji družbi ie. da znižajo produkcijo v zimi.
V	posameznih industrijah, in krajih je mogoče več dela kot poleti.
V	splošnem se pa, preko zime ne proizvede toliko blaga kot po leti. Znižana produkcija pomnoži brezposelno armado, ki instiktivno hiti v velika mesta, ker pričakuje, da bo laglje prezimila kot v malih mestih. V velikih mestih čaka brezposelne delavce isto razočaranje kot v malih. Marsikdo je bil skozi leta in leta posten človek, končno ga pa glad prisili, da je postal tat ali celo cestni ropar (holdup). In Mor je enkrat padel
v današnji človeški družbi, prišel v ječo in dotiko s starimi hudodelci ne vstane navadno nikdar več iz teh nižin in je zgubljen za človeško družbo. Tako kapitali-' stični gospodarski sistem ustvarja in množi hudodelce. Policija lahko lovi in zapira hudodelce; ne more pa znižati njih števila ali celo iztrebiti hudodelstev.
Hudodelstva in hudodelci bodo izginili, ko pade kapitalizem, oče vseh grdobij, zla in hudodelstev.
* Umorjen radi petih dolarjev. Albert Shaw, zamorec je bil nekemu kramarju v Vidaliji, okraj Toombs, Georgia dolžan pet dolarjev. Ker je bil brez posla, ni mogel poravnati svojega dolga in zaprli so ga v ječo, iž katere je zamorec pobegnil. Bežal je v šest milj oddaljeni Penhoope, kjer je dobil delo pri gradnji mostu. Ali nekaj dni po tem dogodku mu je bil za petami pomožni berič iz Vidalije. Zamorec ga je spoznal od daleč in zbžal je v močvirje, kamor mu je sledil berič. Kmalu .je bilo čuti več strelov, na kar se je berič vrnil v taborišče pri mostu in povedal, da je zamorec ušel.
Dva dni kasneje je berič poslal svojega brata in svojega sina v taborišče. Njiju obnašanje je bilo sumljivo. Zaposleni delavci pri mostu so šli za njima v močvirje in našli so neoboroženega zamorca mrtvega s tremi krogljami v telesu. Višji berič iz Swainsbora,' okraj Emanuel je pokopal zamorca v močvirju, kjer je padel. Pomožni berič - morilec je pobegnil. Ljudstvo, ki misli z zdravimi možgani pa vprašuje, če živimo v Rusiji ali v Ameriki, ko si berič upa iti preko okrajne meje in u-moriti človeka radi petih dolarjev dolga.
* Od leta 1850 pa do danes so železniške družbe v ameriški republiki dobile 260 miljonov akrov zemljišča zastonj. To odgovarja skoraj velikosti Francije in Nemčije. Zdaj je mogoče marsikomu jasno, ki hoče postati poljedelec, zakaj mora plačevati visoko ceno za zemljišča.
* V Washingtonu D. C. je imelo te dni zvezno sodišče razsoditi, ako niso jajca, ki so bila leta 1910 uložena v hladno shrambo, v smislu zakona spridena. Obravnava pred zveznim sodiščem govori določno s kakšnimi živili oskrbujejo trustovei ameriško ljudstvo. Na-primernejša kazen za trnstjane bi bila, da bi morali pojesti vsa dve leti stara jajca.
* V državi Georgiji krmijo pre-šiče z. breskvami. Tako trdijo zem-ljiščni agenti v svojih reklamnih letakih, ki imajo zemljo v Georgiji na prodaj. Te vrste reklama je za konzumente očividno nevarna, ako zvedo zanjo mesarski kralji. Imeli bodo najboljši izgovor za podražitev mesa,-
* V Cuero, Texas se bo dne 25. novembra v veličastvenem sprevodu pomikalo deset tisoč puranov. Po poročilu “N. Y. Tribune’’ bo na čelu te procesije korakal governer države Texas s svojim štabom. Obče slovi puran kot neumna žival, ker ima zelo majhne možgane. To velja le za pe-rotninarstvo.
Vsekakor je pa značilno, da bo governer vodil armado najbolj neumnih živali iz perotninarstva.
* Mestni svet v Philadelphiji, Pe. je iz zdravstvenih ozirov zaključil uničiti vse podgane v mestu. Za mrtve podgane so razpisane premije po dva centa, za žive pa pet centov. Zdravstveni svet potrebuje žive podgane za razne poskuse z bacili.
* Tragedija delavske družine.
V Ohicagi so minoli teden Rozo Baronijevo prepeljali v bolnico za jetnike, njenih pet otrok so pa oddali v ižavod za vzgojo mladoletnih. Baronijevi se je vsled revščine in trpljenja omračil duh, Anton Baroni, njen soprog in nekdanji vslužbenec na Pennsvlva-nija železnici, je umrl pred' štirimi leti za poškodbami, katere je zadobil pri železniški nezgodi. Vdova je dobila enkrat za vselej
od bogate železniške družbe $239.-29 odškodnine. Poleg ji je železniška družba dala še “imeniten” zaslužek: pet in devetdeset centov na teden. S temi centi naj bi vdova preživela sebe in pet otrok. Sirota se je trudila skozi štiri leta, da bi dobila delo s primernim zaslužkom. Končno je uvidela, da so vsi poskusi zaman in odločila se je, da s svojimi otroci umre lakote. V ta namen se je zaprla z otroci v sobo. Jok in vpitje otrok sta opozorila sosede na strašno bedo in hiteli so obvestit policijo. V tem času je prišel lastnik hiše. Ker mu je vdova za mesec dni dolgovala najemnino, jo je z otroki pahnil na ulico. Ko je policija prišla na lice‘mesta, je napol sestradano družino našla v stranski ulici.
*	Kapitalistični sistem morilec. V Washingtonu, D. C. se je desetletni deček Ivan Link ustrelil s puško majhnega kalibra v čelo. Na košček papirja je zapisal, da noče živeti, ker mora preveč delati in želi, da odide v božje kraljestvo. Klaro Linkovo, mater dečka je njen soprog zapustil pred dvema letoma. Linkova je svoje štiri otroke od tega časa preživljala s pranjem. Otroci so ji pomagali raznašati perilo.
Tragičen samomor' malega dečka, ki je bil v današnji človeški družbi oropan veselja otroške dobe, potrdi, da je kapitalistični sistem skozinskoz zločinski, ker morajo otroci siromakov že v naj-nežnejši mladosti na tlako. V pametno urejeni človeški družbi bi hodili otroci v šolo, današnji postopači v svili, baržunu, fraku in klaku, bi se pa morali oprijeti ko-ristonosnega ročnega,. ali pa duševnega dela.
*	Približno 15,815,000 možkih in 630,000 žensk bo glasovalo prihodnji torek v Zdr. državah. Tako ceni državni ljudsko števni urad. V letu 1908 je pri predsedniških volitvah glasovalo 14,888.-442 moških.
Zdaj živi v Zdr. državah 26,-999,151 moških razne rase in barve, ki so prekoračili 21. leto. Med temi jih je 3,738,587, ki so rojeni v inozemstvu in niso državljani. Torej ne morejo glasovati. Ostane jih še 23,260.560 preko 21. leta. Števni urad trdi, da jih le 65 odstotkov voli. Nekateri se ne vpišejo v volilni imenik, drugi so bolni, tretji nimajo stalnega bivališča, zopet drugi so bili obsojeni radi kakšnega hudodelstva in nekateri ne znajo pisati in citati.
V južnih državah so izključeni od volitve analfabeti. Ta zakon so sprejeli proti zamorcem. Moških zamorcev, ki so prekoračili
21.	leto je v Ameriki 2,500.000. Med temi je po izjavi ljudsko števnega urada 800,000 analfabetov.
Letos imajo ženske v šestih državah volilno pravo, radi tega se pričakuje, da se bo 630,000 žensk poslužilo volilne pravice.
Inozemstvo.
Z bojišča na Balkanu prihajajo nasprotujoča poročila. En dan zmagujejo pri Adrianoplu Bolgari. drugi dan zopet Turki. Bitka pri Adrianoplu traaj že deset dni. Po poorčilu iz1 Petersburga je bilo tekom devetih dni 35 tisoč (?) Turkov in Bolgarov vbitih in ranjenih.
Iz nejasnih poročil je razvideti, da se Bolgari trudijo obkoliti turško vojsko pri Adrianoplu, predno pride pomoč iz. Carigrada. Ako se Bolgarom posreči njih načrt, je bitka dobljena.
Bolj srečni v svojih operacijah so Grki, ako je verjeti brzojavnim poročilom. Na njih potu v Solun bežijo baje Turki na vse strani.
Črnogorci prodirajo v Sandžak in so baje zasedli Plevlje.
Srbska' vojska prodira v staro Srbijo. Pri Usknpu jim je padla večja zaloga streliva in orožja v roke.
Glavna turška armada je približno 95 mijj zapadno od Carigrada. Razpostavljena je ob reki Erkene.
* V Angliji je delavski položaj zelo slab. V Londonu je šte-
vilp brezposelnih delavcev ogromno. V okraju West Ham jih je
kakih pet tisoč brez dela. Državne posredovalnice za delo izjavljajo, da rokodelci težko dobijo delo, neizučeni delavci pa še upati ne morejo, da bi ga dobili. Po velikem štrajku pristaniščnih delavcev se je brezposelnost naselila tudi med pristaniščne delavce. Neka posredovalnica za izkrcavanje in vkrcav&nje blaga na parnike in ladje, zaposli ob normalnih razmerah do 3200 delavcev na dan. Po štrajku so ti delavci delali komaj povprečno po štiri dni v mesecu. Revščina med delavci je strašna, Zastavnice so s pohištvom in drugimi vrednostnimi preobložene. Seveda ni bede angleških delavcev nihče drugi zakrivil kot kapitalistični gospodarski sistem, ki sedaj biča angleške delavce, kasneje pa francoske, nemške, avstrijske, ameriške ali pa vse hkrati.
Vstaška slava generala Feliks Diaza, netjaka mehikanskega ekspredsednika Diaza je hitro minila. Ko ga je zajela vladna vojska, se ni kot vstaški general niti ogrel. Bila je prava operetna vstaja. Njegovi pristaši so bežali na vse strani, njega in peščico prijateljev so prijeli brez boja. Mehikanslto ljudstvo, ki je malo preje še klicalo “živio Diaz”, je osodepolnega dne, ko so prijeli Diaza in njegove prijatelje klicalo zvečer: “Živela vlada! Smrt Diazu.” Ljudstvo, ki tako hitro menja svoje mnenje, ne more biti druzega kot rob.
Revolucija v Mehiki seveda ni končana, ker so vstaški zapoved-niki Zapata, Aquilar in Orosco, ki so rezani iz druzega lesa kot Diaz, še svobodni.
Diaza in njegove prijatelje so postavili pred. vojno sodišče. Brzojavna vest pripoveduje, da so skrivoma že ustrelili majorja Za-rata in majorja Cuesto. Drugi pridejo na vrsto!
Delavske gospodinje v Berlinu so vprizorile velikansko demonstracijo proti mesarjem, ker nočejo prodajati importiranega mesa, ki je mnogo cenejše kot domače.
Ženske so prišle v velikem številu v tržnice, ker so upale, da bo ceneno meso na prodaj. Ko so se prepričale, da importiranega mesa ni na prodaj, ker so se mesarji dogovorili, da ga ne postavijo na trg, jih je hjjnda potrpežljivost in naskočile so mesnice in poteptale domače meso.
Mestna uprava je zagrozila, da bo mesarjem vzela koncesijo, ako se bode še nadalje branili prodajati importirano meso.
Kontreadmiral Chagin, zapo-vednik ruske carske jahte “Stan-dart” je ua svojem domu v Pe-tersburgn z vršil samomor.
Nekateri oficiozi trdijo, da je njegov samomor v zvezi z zaroto, katere namen ie bil ujeti carsko jahto, na kateri sta bila car in carica in jo odvesti iz Jalte v Seba-stopolj.
V španski zbornici je prišel na razpravo zadnji železničarski štrajk. Govorniki so napadali vlado in ji očitali, da je v železničarskem štrajku igrala ulogo izdajalca, ker jih je z goljufivimi obljubami pregovorila, da so se vrnili na delo. Predsednik organizacija je zvršil samomor, ker je vlada snedla svojo dano besedo.
— Bivši rimsko-klerikalni poslanec — mohamedanec. Pred pol letom so prijeli v Smirni bivšega poslanca ogrske klerikalne ljudske stranke, Franc Udvarja, ki so ga bili zaradi krivde od njega upravljane banke in drugih goljufivih dejanj s tiralnico zasledovali. Uvedlo se je proti njemu izročitveni postopanje, ki se je pa do zadnjega časa zavlačevalo. Pred kratkim pa je dobil sodni dvor od justičnega ministrstva obvestilo, da je turška oblast izročitev Udvarya odrekla, češ: da se je bivši poslanec izpreobrnil le mohamedanski veri in je zatorej za naprej podvržen turškim zakonom.
Odlomki iz zgodovine Zdr držav.
Po raznih virih sestavil -1 Z
Drugi prepir je tvorila juris-dikcija naselbine Maine. Ferdinand Gorges, stari lastnik provin-cije je umrl. Njegovi dediči so pa zahtevali zase prejšne pravice Randolpha. Ljudstvo v Maine je v tem času priznalo vrhovno go-spodstvo naselbine Massachussetts. Dediči Gorgesa so uložili priziv na tajni kabinet, ki je odločil proti naselnikom. Vsled tega je bostonska vlada predložila dedičem Gorgesa, da naj svoje tir-jatve prodajo naselbini. Dediči so sprejeli in podpisali ponudbo dne šestega maja. Prejeli so dvanajst sto in petdeset funtov šterlingov odškodnine.
Enake težkoče so nastale v New Hampshiru. Gorges je pustil svoje pravice kapitanu Ivanu Ma-sonu. Ali ozemlje je spadalo pod pravomoč Massachussettsa. Mason je umrl in 1. 1679 je zahteval njegov sin Robert, da se ga pripozna dedičem. Prepoma zadeva je prišla pred ministerski svet in ministri so odločili proti ljudstvu in za mlajšega Masona. To priliko je izrabil kralj kot sovražnik vsake ljudske volje in v New Hampshiru so vstanovili prvo kraljevsko vlado. Mason je imenoval Edwar-da Cranfielda governer jem, kralj ga je pa. potrdil, za kar je dobil eno petino najemnine.
Ljudstvo ni bilo zadovoljno s tem nasiljem in ni hotelo priznati pooblastitve Cranfielda. Nagajalo mu je in prekrižalo njegove načrte, kjerkoli se je nudila prilika zato. Vsled nastopa naseitiilto v ,je bil ozlovoljen in je pisal na Angleško, da se želi vrniti na Angleško, nehvaležno ljudstvo v New j Hampshiru pa prepustiti svoji j usodi. Zviti lisjak, angleški kralj | si je izmislil novo zvijačo., da bi 1 ugnal naselnike in dal je svojim sodnikom nalog, da naj preiščejo, j ako niso naselniki grešili proti pravomoči. Sodniki, ponižne dekle kralja so razsodili po željah kralja. Kronani trinog je po razsodbi sodnikov hotel takoj izvesti svoje načrte. Dne šestega februarja 1685 je smrt napravila hipoma konec njegovim samodržkim željam.
Jakob II., novi kralj je nadaljeval tiransko politiko svojega brata. Že leto po nastopu vlade je vspel z načrti, ki so oropali ameriške naselnike samodoloebe. Pravomoč provinci je. Massachussetts je bila preklicana. Vse naselbine od Nove Škoti je do zaliva Marrangaset so bile združene. Jože Dudley je bil imenovan pred sednikom. Črni in temni načrt kralja in njegovih nazadnjaških svetnikov je vspel do cela, ker Nova Anglija ni bila pripravljena za odprt odpor. Naselniška zbornica je razpustila sama sebe in njeni člani so se vrnili na svoje domove. Prihodnjo zimo je Dudleya nadomestil Edmund An-dros, ki je bil imenovan kraljevskim governerjem vse Nove Anglije. V njem je Jakob drugi našel poslušno kreaturo, ki je smatrala voljo kralja za najvišji ukaz, kateremu se mora brezpogojno pokoriti vsak “podložnik”, Dne dvajsetega decembra se je izkrcalo v škrlat oblečeno orodje kralja, ki je takoj pričelo z vni-Čenjem naselniških svobodščin. Randolph je postal najvišji tajnik in cenzor za tisk. Nobene stvariee se ni smelo tiskati brez njegovega dovoljenja. Ljudski za-stop je bil odpravljen in ž njim je izginila tudi tajna volilna pravica. Meščanski shodi so bili prepovedani in angleška cerkev je prihajala zopet na krmile. Ljudske šole so propadale: ljudi so zapirali brez dovoljenja sodnika. Ako se je kdo pred sodiščem skliceval na veliko pravomoč Anglije, tedaj so mu cinično povedali v obraz, da velika pravomoč Anglije ni v veljavi za naselnike v Ameriki. Dudley, ki je bil zaeno tudi vrhovni sodnik, je koncem obravnave dejal navadno porotnikom: “Gospodje, danes pričakujemo dobro sodbo od vas”. Porotniki, ki so bili vdani petolizci, so vedno sodili po željah vrhov-
nega sodnika. Tako se je drobila svoboda naselnikov.
Massachusetts je izgubila svobodo in Plvmouthu se ni godilo nič boljše. Padla je najmočnejša naselbina in slabejša se ni mogla upreti tiraniji. Despotizem Andro-sa se je kmalu razširil od rta Code do Piscataque. Naselbina New Hampshire je prva izgubila svojo svobodo. Nji je sledila naselbina Rhode Island. V maju 1686 so ji vzeli pravomoč in njene pravice so proglasili neveljavnim. Nekateri naselniki so se sklicevali na lastninske pravice, katere so kupili od Indijancev. Kraljevi sodniki so se jim rogali in rekli, da podpis-Masasoita ni vreden piškavega oreha. Pečat naselbine Rhode Island so uničili in podrepnike kralja so postavili za vladarje. Andros je v spremstvu močne straže odšel v Connecticut. Ko je v oktobru 1687 prišel v Hartford, je zborovala zbornica. Zahteval je, da se mu takoj izroči pravomoč. Položili so pravomoč na mizo in pričela je ostra debata, ki je trajala do večera. Na-krat so ugasnile luči in ko so jih prižgali, ni bilo na mizi pravomo-ei. Jože Wadworth je pograbil pravomoč in jo skril v votlem hrastu. Tudi ta zvijača ni pomagala. Andros je' razpustil zbornico in s tem je končala tudi svoboda naselbine Connecticut. Ljudstvo je to dobo imenovalo tiranijo Nove Anglije.
Ali njegov tiranski nastop je kmalu končal. Angleška revolucija 1. 1688 je bila pred durmi. Jakob II. je moral bežati iz Anglije. Njegova nasilna vlada je padla z Androsom. Vest o revoluciji so dobili naselniki dne 4. aprila 1689. Nekaj dni kasneje je governer pisal poveljniku milice, dr-naj bo pripravljen za vsak slučaj, ker vre v ljudstvu. Dne 18. istega meseca so se dvignili meščani v Charlestownu in Bostonu. Andros je hotel pobegniti s svojimi petolizci. Ali na begu so jih prijeli in vrgli v ječo. Dne 10. maja so bile v Novi Angliji zopet uveljavljene stare svobodščine.
V	letu 1689 je nastala vojna med Francijo in Anglijo. Vojna je nastala vsled angleške revolucije. Ko je Jakob II. pobegnil iz Anglije, je šel iskat zavetja k svojemu prijatelju Ljudevitu XIV., francoskemu kralju. Oba vladarja sta bila katoličana in tirana v pravem pomenu besede. To ju je tudi združilo.
Ljudevit je obljubil Jakobu, da mu bo pomagal do prestola. Angle ški parlament je pa izročil krono Viljemu Oranskemu. Vsledtega je novi kralj prišel v navskrižje z zaveznikom Jakoba, francoskim . kraljem. Vojna, ki je pričela v Evropi, se je kmalu razširila do Amerike, do Nove Anglije in No- ‘ ve Francije.
Boj je pričel na severovzhodni meji naselbine New Hampshire. Dne 27. junija so Francozi s svojimi zavezniki Indijanci napadli Dover. Zavezniki so pomorili 24 oseb in 29 so jih odvedli s seboj v jetništvo.
V	avgustu je četa brojeea kakih sto Abenakijev blizo Pema quida, zdaj Bremen napadla naselnike in pomorila vse, ki so prišli pod bojno sekiro. Oblegali so utrdbo, M se je po dvadnevnem obleganju udala sovražniku na milost in nemilost. Večino so zmagovalci poklali in le posamezniki so ubežali v divji les. Mesec kasneje so angleški naselniki napravili zvezo z Mohavk Indijanci, ki so živeli zapadno od Hudsona. Ali Indijanci so se izrekli, da se ne bojujejo proti svojcem.
V	januarju 1690 je francoski polic z močno indijansko četo zapustil Montreal. Križal je reko Mohavk in dne 8. februarja dospel do sela Schenectady. Francozi in Indijanci so se skrili v gozdu. O polnoči so nakrat napadli selo od vseh strani, ki je bilo kmalu v plamenu. Pomorili so okoli šestdeset oseb, drugi so pa napol nagi zbežali v bližnje gozde, odkoder so bežali po snegu v 60 milj oddaljeno selo Albany. Francoz Hertel je napadel Salmon Falls in pod poveljstvom 'Portneufa so Francozi in Indijanci prodirali proti zalivu Casco.
f f>hl.jt- prihodnjič
GLASILO
SHmkism Narodne rodDorne Jednote
Izh&ja tedensko.
LASTN-.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upjavništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, IH.
Velja za vae leto $1.00.
ORGAN
lahko poravnajo mirno na podlagi pravil.
Zadnjo nedeljo v novembru bo naše društvo “Studenček”, štev. 105 irnplo svojo redno sejo. Na tej seji bo treba voliti društveni odbor za leto 1913. Že sedaj vabim vse člane najuljudnejše, da se te seje udeležijo polnoštevilno in izvolijo odbor po svojem prepri Čanju. Vrši se tudi splošno glasovanje o zelo važnih točkah. V interesu jednote in društva je, da so vsi člani in članice navzoči na seji, kadar se vrši splošno glaso-anje.
Ivan Šekli, tajnik.
SL8VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicag", 111.
Slubsčriptiou, $1.00 per year.
Indianapolis, Ind.
V marsikaterem društvu pride do nesporazuma, ker nekatiri bratje in setre ne čitajo pravil. Marsikdo misli, če smo' izvolila tajnike in druge odbornike, da je storil že s tem svojo dolžnost. Tajnik naj bi bil nekakšen vsezna, ki bi moral vedeti tudi za tajne želje in misli posameznih članov in članic. Posebno suspendacije delajo mnogo predglavice pri vseh društvih. Ako je tajnik suspendiral člana, ki ni plačal in se ni zglasil pri njemu, tedaj dobi tajnik svoje. Ako tajnik ni suspen diral člana, ki je bil mesec dni z asesmentom na dolgu, ker je u pal', da končno poravna svoj dolg jih tajnik zopet dobi pod nos, češ zakaj se ni ravnal po pravilih Naj stori tajnik, kar hoče — se ravna po pravilih, ali svoji vesti — vedno je tnala, na kateri se se ka.
Odkod prihaja to? Ker nehate ri le premalo čitajo pravila. Ako bi dotični bratje, katerim se či tanje pravil dozdeva presuhopar no in jih ne čitajo, pogledali pravila, bi našli o tajniku tole:
“Tajnik vodi knjige, imeSnik: članov, dopisovanje, izvršuje me sečna poročila, ter preskrblja . društvo s tiskovinami. V nujnih, potrebah sklicuje izvanredne se je, ter imenuje bolniške obisko valce po vrsti ali po krajevnih razmerah. Poroča o izkazanih ra čunih v Glasilu za. svoje društvo suspenduje in črta ali izključuje vse člane, kteri so zaostali z upla čili, kot določajo ta pravila. Hrani pečat in opravlja ostale posle kteri spadajo v njegov urad. Var ščino mu določa društvo.’
Nadalje bo našel pod točko suspendiranje, stran 23. naslednje
“Suspendiranje društva samo ob sebi nastane, če društvo ne pla ča dva. meseca svojega- asesmenta Suspendiranje članov samo ob se1 bi pa nastane, če1 član ne plača do zadnjega v mesecu svojega ases menta. V teh slučajih torej Jed notina pravila sama izvrše suspen dacijo.”
Iz navedenega v pravilih je ja sno, da vsakdo suspendira sam sebe, ako do zadnjega v mesecu ne plača svojega asesmenta. Nepravilno je, ako se tajniku delajo očitki, ker je bil član suspendiran zavoljo neplačanega asesmen ta.. V slučaju, da kateri član ne more plačati, in je društvo skle nilo, da se ga ne suspendira, ako se zaveže pri tajniku, da bo plačal prihodnji mesec, pride tak član ložje k tajniku kot pa tajnik k njemu. V takem slučaju zadostu je tudi dopisnica s strani člana kot opravičilo. Ako bi pri večjem društvu moral tajnik obiskovati člane in izpraševati jih, če bodo poravnali svoj asesment, bi bil skozi ves mesec tajnik na potu. Pri društvih, pri katerih so člani raztreseni, bi pa svojega posla ne izvršil v enem mesecu. Ker je tajnik človek, ki mora skrbeti zase, če je oženjen, pa tudi za svojo družino, bi društva morala plačati tajnikom take plače, da bi se preživeli, ako bi zahtevala, da morajo obiskovati člane, ki dolgujejo na asesmentu.
V “Glasilu”, čitamo mnogo dobrih in koristnih dopisov. Vendar je pa potreba, da včasih zagledajo beli dan taki dopisi, ki tolmačijo pravila, dolžnosti in pravice članov in društvenih uradnikov.
Pri vsakem večjem društvu pride pre.jalislej do kakega nesporazuma, ki ima svoj izvor v nepo-znanju pravil in ker se nekateri člani ne udeležujejo redno društvenih sej. To mi ne bodo pritrdili le bratje tajniki druzih društev, marveč tudi vsi bratje in sestre, ki smatrajo za dolžnost, da vsakdo čita pravila, se ravna po njih in redno obiskuje društvene seje.
Vsa taka nesporazumljenja se
Pittsburgh, Pa., 22. okt. 1912.
Z delom gre sedaj v “dimna-tem mestu” prav dobro, tako, da nekaterih tovarnah še primanjkuje delavcev. V družabnem življenju tudi dobro napredujemo, ker se število članov raznih društev povoljno množi.
Tem potom želim naznaniti vsem članom društva. “Slovenski Sokol”, štev. 118, S. N. P. J., da bode isto slovensno razvilo novo društveno .zastavo v soboto, dne 2. novembra, 1912. Začetek veselice, ki se vrši v vseh prostorih, ‘Kranjsko-Slo-venskega Doma”, bode ob sedmih zvečer. Člani so vabljeni, da se snidejo vsaj ob pol sedmih, v navadnih zborovalnih prostorih. Na, to veselico se vabijo1 tudi vsa druga društva, zlasti bližnja S. N. P. J. Vspored veselice je sledeči: Ob sedmi uri odkorakajo vsi člani društva z botrom in botro v plesno dvorano, kjer govori društveni predsednik George Greguraš pozdravni govor. Na to govori društ. zastopnik Josip Lokar, st. in poda- zavito zastavo botru in botri g. Jahn J. Carru in njegovi soprogi ,ki razvijeta zastavo. Razvito zastavo zopet poda. boter predsedniku, ki jo z kratkim nagovorom vsprejme. Po pred sednikovem govoru se vrše morebitni darovi novi zastavi, nakar se razvije prosta zabava in ples. Vstopnina je 25 ct. Dame so proste vstopnine.
Rud. F. Roitz. tajnik.
Winterquarters, Utah.
Boleham že od novega leta. V januarju sem imel le sedem delavnikov, potem sem pa ležal do meseca marca. V marcu sem šel delat, ali po sedmih delovnikih me je bolezen zopet položila na postelj. S prvim aprilom sem se prijavil bolnim in danes se nahajam v bolnici v Salt Lake City.
Kje bi bil danes, siromak, da nisem član Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki mi točno in redno izplačuje bolniško podporo? Pa tudi tukajšnji Slovenci in Slovenke imajo usmiljeno srce, do nesrečnega rojaka. Nabrali so $60 in mi jih poslali v podporo v bolnico. Darovali so po dva dolarja: Frank Urabič. Po dolarju: Ant. Mejaš, Martin Moneta, Ant. Vidmar, Ant. Tasio, Alojzij Rebol Fr. Lončar, Neimenovan, Anton Pistotnik, Tom. Mainik, Jernej Potočnik, Alojzij Sternard, Jožef prezelj. Provo Storn, Jožef Bregant, Neimenovan. Po 75 centov : Ant. Pire. Po 50 centov: John Sipic, John Blažich, Marija Sem, John Inkrat, Jakob Zajc, Neimenovan, John Berlizek, Peter Mede John Brezovar, Neimenovan, John Reven, Val. Orač, Fr. Derganz John Dolinšek, Fr. Burja, Jožef Padar, Ignacij Gril, Alojzij Potočnik. Mary Bergant, Matija Suhar, Jakob Cesar, John Lampe, Ant. Resnik, Fr. Lampe, John Ra-bol Fr. Jesenšek. Jožef Perne, John Juvan, Neimenovan, Ignaz Tušek, Fr. Bregar, Vin. Raunikar Frančiška Blazich, John Resnik, Martin Lopan, Peter Zmerzlikar, Jurij Bergant, Fani Koprivšek, Heri Keen, And. Fajdiga. Frank Peček, Ant. Rudman. Ant.-Skes-voda. And. Blazich, Leop. Kos, Fr. Mlakar, Peter Bizjak, Mike Simsek, Ant. Senicer, John Božič, And. Postisek, Alojzij Blazich. Po 45 centov: Neimenovan. Po 35 centov: Jurij Sluga. Po 30 centov : Frank Razboršek. Po 25 centov: Jožef Brezovar, Ant. Kastelic. John Bizjak, John Bregar, Neimenovan, Neimenovan. A. Tomc, Blaž Ela, Jožef Abrss. Ant. Urh, Panelj Marčič, Fr. Kotnik, Fr. Pražen, Mike Zore, Mike Kloeev-šek. Fr. Jazbec, Ant. Kamnikar. Neimenovan, Ant. Dolenc, Stif Flere, Jakob Pogačar, Martin Ostrožnik, John Bergant, Frank Kastelic, John Prebil, Jožef Pod-bevšek, Martin Kos, Mike Kersnik, John Hribovšek, Dan, Hvala. John Žumer. Po 20 centov: And. Kisovec, Fr. Zmerzlikar, Karl Knez, John Jež, John Keržich.
Vsem darovalcem izrekam najtoplejšo zahvalo. Slovencem in Slovenkam, ki še niso elani S. N. P. J., pa priporočam, da se' pridružijo tej podporni organizaciji, ki res po materinsko skrbi za svo-ie člane v bolezni in nesreči.
Ant. Lužar.
Chicago, III
“Slovenec bodi sokol hraber, Slovenka vsaka vrla sokolica. Razprostrta so krila Slov. Del. Sokola “Chicago”, pod katera vabi vse, kar čuti in misli slove--slto in je v smislu Tvrševih načel, ne le za telesno, marveč za nravno vzgojo, za vzajemno udanost in ljubezen.
Tyrš vzgaja k nravnosti, toleranci in poštenosti. V sokolski telovadnici se lahko vsi moderno misleči ljudje podajo roke za. napredek naroda, ker je v napredku naroda zapopaden napredek posameznika, razreda in narodov. V sokolskih vrstah se ne pozna razlik stanov. Sokolstvo izključuje iz svojih vrst vse one, ki zagovarjajo stanovske in d^uge privile-gije.
Mladi smo še, a vendar se čutimo dovolj močnim, da nastopimo javno in dokažemo, kaj premoreta dobra volja in eneržija. spojeni s pravo sokolsko mislijo c enakopravnosti, vstrajnosti, de lavnosti, poštenosti in rodoljubju.
Ko so češki telovadci izvedeli, da hočemo Slovenci ustanoviti so kolsko vojsko, ki je po ideji Tyr-ša, zasnovatelja češkega Sokolstva v svojem praktičnem izvrševanju reformatorična, po svojem smotru revolucijonarna, ker vodi ideja Sokolstva iz telovadnice v nravno življenje, v podrobno ljudsko delo, so nam pomagali v začetku z orodjem in drugimi potrebščinami. V pomoči čeških Sokolov se jasno zrcali sokolska ideja.
Bratje telovadci se zelo zanima jo za življenje v društvu in dokaj redno zahajajo k telovadnim va jam. Vendar je pa treba, da osta lo slovensko občinstvo podpira to mlado telovadno društvo. Sloven ska mladina v Chicagu bi morala hiteti pod okrilje Slov. Del. Soko la, ki je vzprejel vzgojevalne ide je Tyrša in si vzel za cilj, da v smislu teh idej vzgoja mladino.
Telovadne vaje se vršijo dragi ’n četrti pondeljek v mesecu in vsako sredo in petek ob osmih zvečer, seje pa vsaki prvi četrtek v mesecu v “Ameriški Češki Dvo rani”, 18 cesta in Bine Tsland Ave. Kdor se vpiše na dan vese lice, ne plača, vstopnine.
Dne 3. novembra priredi mla do telovadsko društvo svojo prvo veselico, ¿druženo s telovadbo Veselica se prične popoldne ob treh, v Narodni Dvorani. Program se prične izvrševati točno ob Sed mili zvečer. Poleg slovenskih te lovadeev bodo nastopili mali češ ki Sokoli: dečki in deklice. Slo venski stariši se bodo lahko pre pričali, da bi lahko Slovenci imeli vojsko malih in čilih telovadcev in telovadk, ako bi že pred leti začeli vzgajati svojo mladino duhu sokolske ideje. Na progra mu je tudi slov. del. pevski zbor “Orel”, ki bo zapel par krasnih slovenskih pesni.
Slovenci in Slovenke! Vsi na veselico dne 3. novembra. Za do bro in vsestransko postrežbo bo skrbel poseben odbor. Sploh bo veselica nudila tudi druzega raz nega razvedrila. Zato naj tudi nikdo ne ostane doma!
Na zdar!
ODBOR.
bo izborna godba. Za sveže pivo in okusen prigrizek bo skrbel odbor.
And. Ileršič. Chicago, 111.
čisti prebitek, ki je ostal od skupnega piknika čikaških društev v Willowspringu, sem razposlal društvom.
Prebitek se deli tako-le: “Slavi ja,” $77.97; “Delavec”, $36.97;
‘Narodni Vitezi” $45.31; “Slovenski Dom” $50.17:	“Nada”,
$32.80; “Francisco Ferrer” $27.-24. Skupaj $270.40.
S tem je razpuščen tudi veselični odbor, ker je vse urejeno.
Tomaž Putz, blagajnik za veselični odbor.
Brereton, 111.
Petletnica društva “Svoboda’ štev. 80. je nad vse sijajno vspela Tukajšni Slovani so posetili vese liep v največjem številu. Povsod je bilo veselo kramljanje in vla dalo je pravo bratsko veselje.
Veselico je posetil Homer Wha les, kandidat socialistične stran k e za ilinojskp državno zbornico Vdolgem in jedrnatem govora je bičal današnji kapitalistični dru žabni sistem. Z ognjevitimi bese dami je klical delavce, naj se strnejo kot razred v socialistični stranki in naj z glasovnico dne 5 novembra t. I napravijo konec kapitalističnemu gospodarstvu Njegov govor je napravil globok vtis na poslušalce, ki so mu s plo skanjem tekom govora prijejali burne ovacije.
Proslava petletnice je dokazala, da si je društvo priborilo tekom svojega petletnega, obstanka vseststranski ugled.
Vsem, ki so pripomogli do vspe-ba, posebno pa gospej Petjetovi za njeno požrtovalno delo izrekamo našo zahvalo.
Veselični odbor.
Neffs, O.
Apeliram na vse brate društva ‘Bratstvo”, štev. 4, ki niso več kot tri milje oddaljeni od društvenega sedeža, da se zanesljivo udeleže prihodnje seje dne 3. novembra.
Na dnevnem redu so volitve društvenega odbora za prihodnje leto.
Kdor ne bo za neudeležbo navedel tehtnega vzroka, bo za mesee dni suspendiran od bolniške podpore.
John Mavri, tajnik.
Frontenac, Kans. Vsa društva S. N. P. J. v državi Kansas pozor !
Prvo nedeljo v mesecu decembru se vrši seja zastavnega odbora ob dveh popoldne. Na to sejo naj pošljejo vsa društva svoje za-, stopnike.
Na seji dne 1. septembra se je zaključilo, da se nekatere točke v pravilih spremenijo. Vsako društvo naj po -svojem-zastopniku izreče svoje mnenje.
Zastavni odbor, kakor tudi zastopniki in zastopnice izrekajo najtoplejšo zahvalo dr. “Orel”, štev. 19. v W. Mineral, Kansas za njih trud in požrtovalnost na veselici dne 1. maja, ki se je vršila v prid zastavni blagajni. V blagajni je sedaj precejšna vsota.
Uradniki zastavnega odbora od sept. 1912 do sept. 1913 so:
Martin Stefančič, predsednik; John Bedene, podpredsednik; Fr. Krajzel, tajnik; Fr. Bostič, blagajnik; Jos. Berg. zapisnikar; John Bedene, zastavni oskrbnik; Fr. Uršič, zastavonoša.
Fr. Krajzel.
s turško obsegati vse ozemlje, kjer so prebivali Bolgari, tudi Makedonijo do Egejskega morja. Proti temu sta ugovarjali Avstrija in Angleška, ker bi bila taka Bolgarska pravzaprav le ruska pokrajina in na berlinskem kongresu je morala priznati Rusija znatno zmanjšano Bolgarsko. Le ozemlje severno od Balkanskega gorovja je tvorilo kneževino Bolgarsko. ki je bilo pred turškoi nadoblastjo. Ozemlje južno od Balkanskega pogorja, okolo Plovdiva, je postalo avtonomna turška pokrajina z imenom “Vzhodna Rumelija.” Pokrajini je bil določen krščanski guverner, ki ga imenuje sultan. Makedonija je o-stala popolnoma turška. Osvobo-jenje Bolgarov je prišlo torej šele do pol pota in boj se je nadaljeval.
Pivi bolgarski knez je postal princ Aleksander Battenberški. Novi knez se je otresal najprej prijateljstva Rusov in izločil njih upliv v deželi. S tem korakom si je nakopal besno sovraštvo peter-burške vlade in njenih bolgarskih prijateljev. Leta 1885. je izbruhnil v Vzhodni Rumeliji upor, turškega guvernerja so v jeli in razglasili so, da se priklopi Vzhodna Rumelija Bolgarski. 21. septembra 1885 je prišel knez Aleksander v Plovdiv in s tem svečano priznal združitev Rumelije z Bolgarsko. Srbija je zavistno gledala na rastočo moč Bolgarske, napovedala ji je vojno- 19. novembra 1885 je knez Aleksander premagal Srbe pri Slivnici, udrl je v Srbijo, dokler ga ni ustavila Avstrija. Sedaj je bila tudi Turčija voljna priznati spremembe, Bolgarija in Vzhodna Rumelija sta postali enotna država. A že prihodnje leto je Rusija spodri nila kneza Aleksandra. Odpovedati se je moral kneštvu in zapu stiti deželo. Rusija je sedaj menila, da je tik pred uresničenjem svojih nakan: Bolgarsko ponižati do ruske vazalne države. Ali Stambulov, ministrski predsednik v Bolgariji je z železno pestjo za-branil vsako akcijo bolgarskih prijateljev Rusije in pripravil pot novemu knezu, ki je bil izvoljen v sobranju leta 1887.. Ferdinan du Koburškemu.
Zmes.
* Obravnava proti policajske-mu lajtnantu Beckerju v New Yorlm je končana. Porotniki so ga spoznali krivim umora prve vrste. Kazen za umor prve vrste je v državi New York električni stol. Becker je proti obsodbi uilo-žil priziv.
sa napravili na Dunaju prve poizkuse in leta 1798 so tudi v Berlinu dobile hiše številke.
Naznanila in vabila.
Panama, 111.
Društvo “Vipava”, štev. 123. priredi v smislu sporazuma z dne 27. oktobra, veselico v korist društveni blagajni, na katero vabi uljudno vsa sosedna društva, iz St. Louis, Mo., Witt in Taylor-spring, 111.
Vstopnina $1.25. Dame so vstopnine proste. Začetek ob pol osmih zvečer.
Veselica se vrši dne 16. novembra v dvorani A. Rovela. Igrala
Iz zgodovine Bolgarov.
V sedanjih zapljetljajih na Balkanu ima vodilno vlogo Bolgarska. Bolgari so danes pravi slovanski narod, a prvotno so bili v najtesnejšem plemenskem sorodstvu s Turki, svojimi današnjimi največjimi sovražniki. Najstarejši Bolgari so bili turško -tatarskega pokolenja in doma v Aziji. Iz Azije so se napotili na južno Rusko in leta 675. so prestopili Donavo. V deželi, ki se danes imenuje po njih, so podjarmili sedem slovanskih narodov in u-stanovili znatno državo. Kmalu so se turški premagalei popolnoma pomešali s prvotnimi naselni-ki Slovani in pozabili svoj jezik; od tega časa so Bolgari največje slovansko pleme ‘ na balkanskem polotoku. Bolgarski carji so imeli mnogo ljutih bojev z Grki, dokler ni vstala na obzorju sila, ki so se ji morali ukloniti vse balkanske države: Turčija.
Leta 1393. so Turki uničili starodavno bolgarsko državo, razdrli so glavno mesto Timovo in od peljali najuglednejše Bolgare t seboj. Od tega leta je bila Bolgarska, kot država in kot narod na skupina, skoraj 400 let mrtva, brez pomena. Tudi njihovo versko življenje so zatirali tujci, prešlo je v roke grškega duhovni štva. ki je zvesto podpiralo Tarči .jo. Šele v 19. stoletju so se' pričeli Bolgari zopet zavedati svojega narodnega bivstva. Njihov prvi boj je veljal osvobojenju cerkve in res je morala porta leta 1870. priznati samostojnega poglavarja bolgarski duhovščini. Ta uspeh je spodbudil Bolgare, kovali so da-lekosežne načrte: izgnati Turke. Osnovali so zaroto na najširši podlagi in ko so leta 1875. krščanski Bošnjaki prijeli za orožje, so tudi Bolgari menili, da je prišla njihova' ura. V maju prihodnjega leta je prišlo do splošnega upora, ki je hil pa slabo pripravljen in brez pravega vodstva. Turki so poslali nad Bolgare svoje najdivjejše čete, bašibozuke, ki so uprizorili po gorah uprav mesarsko klanje. 60 krajev so uničili in nad deset tisoč ljudi pomorili. Te strahote turških bašibozukov so imele za posledico, da je posegla Rusija vmes in tako je prišlo leta 1877. do rusko-turške vojne.
3. marca 1878 je bil sklenjen mir pri San Stefanu. S tem mirom je bila ugotovljena velika kneževina bolgarska s turško nadoblastjo. Nova država bi bila morala
Velevlasti nekaj let niso hotele priznati novega kneza. V teh letih sta Ferdinand in Stambulov uredila razmere v razdrapani dr žavi. Ali Stambulov je žel od Ko buržana le nehvaležnost. Leta 18-94 je moral Stambulov odstopiti Leto pozneje je padel kot žrtev zarote, zahrbtno so ga umorili. Ta umor je bil dolgo časa grda pega Bolgarov, ki -so počasi, a krepko napredovali in dolgo časa je tre-jalo, preden so velevlasti priznale kneza. Pred tremi leti, 1909, je postala Bolgarska neodvisna in knez Ferdinand je postal car vseh Bolgarov.
Skadrsko jezero.
Biser Černegore je Skadrsko jezero. Meri 262 kvadratnih kilo metrov. Dolgo je nad 40 kilome trov, široko nad 14 klm, globoko pa povprečno 10 m. Izredno veli ko ima Skadrsko jezero otokov namreč 35. Ker meji jezero tur ško-črnogorska meja v sredini pripada nekaj otokov tudi Tur ški, a največji in najljepši Črni gori. Jezero je zelo bogato na ri bah ter so n. pr. leta 1906 izvozili 117 tisoč kilogramov rib v vred nosti 10 tisoč dol. Največ rib iz Skadrskega jezera se odpošlje v Srbijo, Italijo in Avstro-Ogr sko. Ribji eksport v Turčijo je zelo minimalen. Samoobsebi u mevno je, da so vsi črnogorski ribiči tudi lovci ter imajo v čol nu navdno poleg ribiških priprav tudi puško, da ob ugodni priliki na obrežju ali v zraku ustrele ka ko divjačino. Da je bilo Skadrsko jezero za časa Rimljanov mnogo večeje kot je sedaj, je dokazano Takrat se je raztezalo skoro do sedanje Podgorice, po drugih verzijah celo do Spuža, vendar se pa ogromna apnenčeva stena, ki je obdajala jezero od vseh strani, ni mogla trajno ustavljati neprestanemu izpodjedanju ter je počila na dveh krajih, vsled česar ste nastali reki Bojana in Kiri. Ti dve reki odvajati toliko vode, da se je površina jezera znatno znižala in so se skrčili bregovi. Na osušenem ozemlju so nastala najrodovitnejša polja, ki seveda spomladi ali ob daljšem deževju še vedno mnogo trpe vsled povodnji. Ob takih slučajih naraste jezero do dvojne svoje velikosti, namreč do 500 kvadratnih kilometrov površine. Bazar v Ska dru je ob takih časih tri metre pod vodo. Izmed obeh odtokov Skadrskega jezera, Bojane in Kiri. spada prva deloma k Črnigori, deloma k Turčiji ter tvori južnovz-hodno mejo med Črnogoro in turško državp.
— Kongres za radiologijo. V
Pragi se je vršil mednarodni kongres za radiologijo, za nauk o žarenju. Posebno zanimive je bilo predavanje profesorja Becquere-la iz Pariza o “radijevi aktivite o njenem razmerju k splošni biologiji”. Preiskalec je med drugim omenil dela Rafaela Duboisa, ki >•■.* trudi, da bi razjasnil kemično sestavo najprimitivnejših živ-Ijeuskih oblik. Poskusi do sedaj vsekakor niso dovelli do nobenega rezuRata, toda pot, ki jo hodi Dnbois, smatra Becquerel za zelo uadepolno. Predavatelj je zaključil svrja izvajanja s sledečimi velezanimivirai besedami:	“Mi,
ki verujemo, da je organski razvoj živih bitij na našem planetu samo nadaljevanje razvoja v mineralnem svetovju in da se nahaja stvaritvena teorija v nasprotju z vsemi znanimi dejstvi, mi vemo. da bomo morali zmerom eksperimentalno preskusiti vse vzroke in fizične predpogoje, ki so sodelovali pri tvoritvi prvih živečih substanc. Plavijo, da se ne bo posrečilo, da bi s pomočjo energije radioaktivnih teles uresničili naj-'kompliciranejše sinteze, kakor sintezo protoplazme, in bi z njimi ustvarili najprimitivnejša bitja, ki so zmožna razvoja. Vsekakor je to misel, ki gre preko meja naših sedanjih znanosti, toda ta misel leži na poti umstvenega razvoja znanosti. Kar je danes še domišljija. postaja jutri čestokrat že resnica. Znanost o vporabi radijeve aktivitete v splošni biologiji še dolgo ni izpregovorila zadnje besede.
— Največja knjižnica. Knjižnica britskega muzeja, bi obsega. 3 in pol do, 4 miljonov knjig, je največja na vsem svetu. Drago mesto zavzema “Bibliothèque nacionale” v Parizu, ki šteje 3 in pol miljonov knjig, potem sledi carska knjižnica v Peterburgu z 1,881.632 knjigami, dalje kraljeva knjižnica v Berlinu z 1,400.000 knjigami, kraljeva knjižnica v Monakovem s 1,110.-000 in cesarska knjižnica na Dunaju s približno milj on knjigami. Knjižnici britskega muzeja priraste vsakih dvajset let 1 mi-ljon knjig, vsako leto dobi 100,-000 do 200.0000 novih izišlih knjig. Ako bi položili vse police za knjige britskega muzeja drago poleg druge, tedaj bi znašala dolžina polic 75 kilometrov. Povprečno je prišlo lansko leto na dan 744 bralcev v knjižnico.
— Umetno mleko iz rastlinskih snovi. Iz Kološa na Ogerskem po roča jo: Tukajšnjemu vseučiliške-mu prof. dr. Gustavu Riglerju se je posrečila iznajdba, ki gotovo povzroči preobrat na polju nrehrane. Profesor Rigler je pripravil iz različnih rastlin tekočino, ki ne izgleda samo tako kakor kravje mleko, ampak ima tudi oopolnoma tak okus in še prekaša v.higijeničnem oziru kravje mleko. Otroci in bolniki, ki so že več tednov zavživali umetno mle ko, so se počutili pri tem izbor no. Umetno mleko je lažje prebavljivo in po njegovem zavživa nju niso čutili otroci in bolniki nobenih slabili posledic. Profesor Rigler sam pa pravi o svoji iz najdbi: “Upam, da so se moji po izkusi vsestransko posrečili. U-metno mleko so na tukajšnji kli niki preiskali in preskusili. Doslej sem slišal le ugodne sodbe o novem živilu. Vendar bom še nadaljeval s poizkusi in šele čez mesec dni bom poročal obširneje javnosti. Moja iznajdba bo predvsem dobrodošla širokim ljud skim plastem, ker bo umetno mleko, ki je brez vseh bakterij in je zelo okusno in redilno, zelo poceni in bo za aprovizacijo velikih mest največjega pomena. Preden bodo novo iznajdbo izkoristili velikem obsegu, bom počakal na mnenje inozemskih, strokovnja kov”.
— Zmrzlo meso in jetika. Profesor Bordoni iz Milana je raz-iskaval nevarnost razširjave je tike po zmrzlem mesu, ker se tu di italijanske oblasti branijo u voza zmrzlega argentinskega me sa. Italijanski agrarci so razšir jali vest, da je devet desetin vse argentinske goveje živine jetične. Profesor Bordini je pa konštati ral, da argentinska goveja, živina prav malo boleha za jetiko inno go manj kakor pa italijanska Dalje je Bordoni dognal, da sc bacili, ki povzročujejo jetiko malokdaj v mišičevju živine, in če so, tedaj ona žival itak ni pri merjena za mesarja. Bacili pri kuhi poginejo. Odrasli ljudje redko dobe jetiko vsled živil. Tz vsega tega sklepa profesor Bordoni, da oblasti prav z mirno vestjo lahko dovolijo uvoz zmrzlega argentinskega mesa.
— Jubilej hišnih številk. Štiristo let je od tega, ko so vprvič zaznamovali 'hiše s številkami. L. 1512, je neki arhitekt v Parizu prvič označil 70 stavb, zemljišč s številkami. Dolgo časa je ostal njegov zgled brez posnemalcev; šele v letih 1725 do 1765 so pariške oblasti ponovno odredile, da morajo imeti vse nove stavbe številke. Ko pa so 1789 prišli republikanci na krmilo, je bilo u-vedeno splošno označevanje hiš s številkami in sicer zaradi preglednejše razdelitve davkov, ne. iz ozira na promet. Kmalu nato
— Pušava na pohodu... Ruski general Mičenko, ki je nadpo-veljnik kazaških polkov v Novo-čeru Kasku od Donu, poroča o veliki nevarnosti, ki preti tem pokrajinam vsled prihoda velikih peščenih mas. Mesta in vasi donskega ozemlja so porabila že na miljone, da so rešila okolo 600.-000 kvadratnih kilometrov zemlje pred peskom. Že leta 1892 je ruski učenjak Vladimir Solovjev prerokoval:	“Velik sovražnik
prihaja od Vzhoda. Huji je za nas kakor mongolske čete, ta sovražnik je aziatska puščava, ki jo veter pregiblje in ki izteza svoje peščene jezike vedno dalje. In tam. kjer je nasedla puščava, tam ne ozeleni nobena rastlina več. Na pohodu je proti nam, njen smrtonosni pesek je že pred vratini Kijeva”. V pokrajini od Donu živi pleme, ki se je v zadnjih 550 letih že štirikrat preselilo zaradi napredovanja puščave. Najhujše je za one pokrajine, v katerih so gozdovi iztrebljeni, ker gozdovi so bili naraven jez prodirajočemu pesku. Izračunali so, da vsako leto izgine pod peščenimi valovi 1500 kvadratnih kilometrov plodne zemlje v donski guberniji in 4000 kvadratnih ki lometrov v astrahanski guberniji. Samo pogozdovanje le-hko reši te Dokrajine, da ne bodo v doglednem času popolne puščave.
— Blagoslov vojne. Iz obmejnih krajev Turčije in Bolgarije poročajo: Vsled mobilizacije preti izbruhniti lakota. Po skladiščih so zaplenili vsa živila, obleke, o-rožje, zdravila proti izkaznicam, ki jih bo mogoče rešiti šele čez mesece. Vsi neki pečejo neprestano noč in dan kruh, izključno le za vojaštvo. Po mlinih so nobrali vso zalogo moke in žita tudi le za vojaštvo. Prebivalstvo ne more kupovati kruha, ker se je podražil za 100 procentov. Ako bodo te razmere trajale le še nekaj časa, tedaj bo izbruhnila lakota. Draginja in pomanjkanje živil bo tudi trajalo delj čas, ker vsa prometna sredstva rabi izključno le vojaštvo. Kmetiško prebivalstvo je moralo opustiti vse delo na polju, tako da bodo vsi pridelki uničeni.
— Dve sliki iz Ruskega. Nedavno je končala pred okrajnim sodiščem v Baku obravnava proti bivšemu ravnatelju centralnega zapora, Valijevu, njegovemu pomočniku in dvema paznikoma. Kar je spravilo sodišče na dan prh tej obravnavi, je, če sodimo prav z merilom ruskih razmer, naravnost strahotno. Ravnatelj je dovoljeval — seveda proti visoki napitnini — da so uprizarjali imo-viti jetniki po celicah ali v njegovem stanovanju razkošne pojedine združene s pijančevanjem. V enajstih mesecih je “zaslužil” Valijev 55 tisoč rubljev. Proti revnim političnim jetnikom, (bojevnikom za svobode ruskega naroda,) se je ravnatelj obnašal precej drugače, o čemer so dobro pričali zobje, izbiti jetnikom, ki so bili med obravnavo na sodnikovi mizi. Ravnatelja je obsodilo sodišče na pet let h kompaniji arestantov. Seveda ga bo car pomilostil. — Da je denar med ruskimi visokimi dostojanstveniki več vreden kakor moška čast in poštenost, to kaže sodba, ki je bila ‘te dni pred peterburškim vojaškim sodiščem. General Uhač -Ogorovič je bil svoj čas upravni šef mandžurske armade. Dokazali so mu, da si je prisvojil ob času vojne 3 miljone.mark, ter si nakupil s tem denarjem obširna posestva in lepe hiše. Njegov “so-trudnik” je bil lajtnant Poklad, ki si je tudi prilastil prav čedno svoto državnega denarja. General in lajtnant sta delala vzajemno in prikrivala na zunaj drug drugega nepoštena dejanja.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock.Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago
' NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Piffang Ave.
Frank Černe,' 6034 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111.
POROTNI ODEOR:
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. ,J)sip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
Zvezdoznanstvo.
Vse nepremičnice so solnca, ki imajo svojo svetlobo kot naše solnce,, ki nam daje luč in gorko-to. Ako bi nepremičnice ne imele svoje svetlobe, potem bi jih sploh ne videli, ker so predaleč od nas. Poleg poznamo v fiziki polariza-cieijo, po kateri lahko spoznamo lastno in izposojeno svetlobo. Potom poskušenj se je dognalo, da imajo nepremičnice lastno svetlobo.
Daljavo nepremičnic od zemlje se je dalo določiti še le po velikem trudu in daljšem opazovanju. Z direktnim matematičnim merjenjem, kot ga rabimo pri solneu, luni in planetih, se ni dalo doseči popolnoma nič. Pri merjenju smo doznali, da ni nobene nepremičnice na nebu, ki bi bila manj oddaljena kot 4000 miljard milj. Pri zvezdah prve velikosti merijo daljave do 40,000 miljard milj, pri zvezdah, katere komaj vidimo s prostim očesom pa 400,-000 miljard milj. Da te daljave razumemo, je najboljše, da raču-nimo po hitrici svitlobnega žarka, ki jo potrebnje iz teh visočin do nas. Svitlobni žarek napravi v eni sekundi 40,000 milj. Vzlic temu potrebuje svetloba tri sto let do nas od majhne zvede, ki jo komaj vadimo s prostim očesom. Z daljnogledom pa vidimo zvezde, od katerih potrebuje svetloba 6000 let ali pa še več do nas. Marsikatera zvezda, katero vidimo bliščati na nebu, bi lahko že pred leti izgubila svojo svetlobo, vendar bi jo mi videli še vedno blesteti, ker žarki, katere je izlila iz sebe, še niso dosegli zemljo.
Po svetlobi delimo nepremičnice v prvi, drugi, tretji razred ali vrsto itd. K prvi vrsti prištevamo 24 zvezd, k drugi 50 do 60, k tretji 200 itd. S prostim očesom jih vidimo le šestega in sedmega razreda, S pomočjo daljnogleda jih vidimo do šestnajstega razreda. Moč daljnogleda določimo s tem, da povemo, do katere vrste lahko opazujemo zvezde. Zvezde ene skupine al ipodobe razvrstimo po njih svetlobi in jih označimo s številkami ali grškimi črkami. Svetlejše imajo posebna imena. Do sedme vrste štejemo 12 do 15 tisoč nepremičnic, s pomočjo daljnogleda jih vidimo miljone.
Nepremičnice se ločijo tudi po barvah, katere loči oko, ki ima fin občutek za barve. Pri opazovanju z daljnogledom je treba o-pazovati zelo pazuo in previdno, da ne nastane zmešnjava glede barv zvezde, katero se opazuje. Večina zvezd se nam prikaževa v bledi svitlobi. Poleg njih poznamo zvezde z rmeno, zlatorumen-kasto. rdečo, zeleno, modrikasto in škrlatno rdečo' svitlobo. Različne prvine, iz katerih sestoje zvezde, provzročajo razne, barve, kar dokazuje prismatična razdelitev svetlobe. Belo ali modrikasto svetita n. pr. Sirius in Vega. Rmenkasto Severna zvezda. Kapela. Arkturus. Posebno dvojne zvezde so različne barve. V Levu, Perseusu in Andromedi imamo rdečo zvezdo, v Kasiopeji in Kači pa zeleno.
Posebno vrsto zvezd tvorijo ta-kozvane dvojne zvezde. Ako jih opazujemo s prostim očesom, menimo. da 'vidimo le eno zvezdo, ker stoji dvoje ali več zvezd tako tesno druga poleg druge, da se pri opazovanju s prostim očesom izlijejo v eno zvezdo. Še le z daljnogledom se prepričamo, da smo s prostim očesom opazovali dve ali več zvezd mesto ene. Veliko
število teh zvezdnatih dvojic, njih bližina, skoraj enaka velikost, nas vodijo do zaključka, da niso zvezde prišle slučajno v tako bližino. Brezdvomno je dokazano, da se pri dvojnih zvezdah zvezda giblje okoli zvezde. Nekateri zve-zdoslovci so dvomili o tej resnici, dokler niso drugi zvezdoslovci dokazali z nepobitnimi dokazi, da imamo dvojne zvezde, ki tvorijo zase sistem. Znameniti Viljem Herscbel je po petindvajset letnem opazovanju prišel do tega zaključka. Za njim so drugi zvezdoslovci deloma preračunih elipsi podobna pota teh zvezd.
Že zvezdoslovec Kopemikus je trdil, da se gibljejo nepremičnice. Dokaze za trditev Kopernikusa so doprinesli še le zvezdoslovci sedanje dobe s pomočjo finih inštrumentov. Neizpobitno dokazana resnica je danes, da v vsemiru nič ne miruje, da vsa nebeška telesa — najbližja ■ in najoddaljenejša, največja in najmanjša — gibljejo. Njih hitrost izrekamo v delih kroga. Poldnevni krog ali meridian razdelimo v 360 stopinj. Vsako stopinjo v desetih minutnih lokov in vsak minutni lok v deset sekundnih lokov. Sekundni lok je 1296000. del enega kroga. Najhit, se giblje neka zvezda sedme vrste, ki jo ne vidimo s prostim očesom. Tekom enega leta prehiti sedem takih sekundnih lokov. Med zvezdami prve vrste edino Arkturus prehiti nad dva sekunda loka. Gibanje našega solnca smo omenili že v eni prejšnih izdaj. Naše solnce se bliža s hitrico 30. km v sekundi proti neki točki, ki je v skupini Ilerkulesa. Taka gibanja so opazili tudi pri drugih nepremičnicah. Pet zvezd v Velikem medvedu se z hitrico 48. km v sekundi oddaljujejo od nas. Najsvetlejša zvezda v tej skupini se nam približuje z dvojno hitrico. Po stotisoč letih bo opazovalec videl povsem drugo nebo nad seboj. Saj imamo dokaze, da se je od časa našega štetja pa do danes marsikaj spremenilo. Severna zvezda je bila preje na popolnoma drugem mestu, kot je danes. Spisi, katere so zapustili zvezdoslovci iz starejše dobe. niso toliko zanesljivi, da bi na njih podlagi izdelali primere. Nebovicli, na katerih je vsaka zvezda natančno zaznamovana, so najboljše sredstvo, s katerimi se da določiti, da je nepremieniea menjala svoj prostor.
Posebna odkritja z ozirom na gibanje nepremičnic so napravili v novejši dobi s spekralno analizo združeno s fotografijo, s tako-zvano spektrografično metodo. Že dolgo so vedeli, da ima krasna svetla zvezda Mizar v Velikem medvedu, ki je srednja v repu, poleg sebe malo svetlo zvezdico, katero vidimo z daljnogledom, da stoji za njo. Ta zvezdica je trabant glavne zvezde, ki potrebuje nekaj tisoč let, da zvrši pot okoli glavne zvezde. V Ameriki so na zvezdami Cambridgu dognali, da je glavno zvezdo Mizar prištevati med dvojne zvezde. Obe zvezdi, kateri je nemogoče ločiti tudi z najboljšim daljnogledom, ker so pretesno druga poleg druge, se obkrožita v sto dneh. Preračunih so hitrost njiju gibanja, iz tega njiju pot in oddaljenost, ki je približno tako velika kot oddaljenost Marsa od solnca. Ker Mars potrebuje šestkrat toliko časa za pot okoli solnca, so se dali napraviti tildi zaključki glede prostornine te dvojne zvezde, ki je večja od solnca. Račun je pokazal. da je prostornina obeh zvezd 40 krat večja. Tudi pri družili
zvezdah se je dognalo iz njih gibanja, da mora biti v njih bližini telo, če ga tudi ne vidimo, ki je v fizični zvezi ž njimi.
Med premičnicami so nekatere, ki 'spreminjajo moč svoje svetlobe. Pri nekaterih se to vrši redno v krajši ali daljši dobi, da lahko opazujemo, kako pojema ali narašča njih svetloba, ah da njih svetloba ugasne popolnoma in zopet zažare kot nove zvezde. Zvezdoslovci raditega govorijo in pišejo o spremenljivih, periodičnih, čaisovnih in novih zvezdah. Že v letu 1586 so opazili tako spremembo v zvezdi Mira Četi v Kitu. To je ena izmed najznačilnejših sprememb, ker zvezda menja moč svoje svetlobe od druge do desete vrste. Zelo Jhid-na zvezda ie tudi Algol v Perseusu. Že dvesto let vemo, da ta zvezda menja moč svoje svetlobe. Dva in pol dneva sveti kot zvezda druge vrste, potem pojema svetlobe za tri ure in pol, da zažari kot zvezda četrte vrste. Po petnajstih minutah zopet narašča svetloba, dokler ne sveti v svoji prvoLii moči. Že v prejšnem stoletju so hoteli rešiti vprašanje na ta način, da se zvezda vrti okoli druge temne zvezde, ki jo včasi zakrije. Najniovejša o-pazovanja na zvez d a bili v Potsdamu so dognala, da so prvotna domnevanja povsem resnična. 0!ba svetovna telesa, ki sta skoraj tako velika kot naše solnce in tvorita Algol sistem, sta tako bli-zo drug poleg druzega, da take bližine ne poznamo v našem soln-čnem sistemu.
Temporarne ali časovne zvezde imenujejo zvezdoslovci zvezde, ki se hipno pokažejo na nebu in po krajši ali daljši dobi zopet izginejo. Zdi se nam mogoče, da prikazovanje takih zvezd pomeni katastrofo, za kateri drugi svet. Tega mnenja so bili tudi stari zvezdoslovci. To vrste zvezde nabrat, zažarijo močno, potem pojema svetloba, dokler ne ugasnejo. Mogoče, da je zvezda trčila ob zvezdo, saj mora tresk dveh o-gromnih svetovnih teles provzro-čiti toliko toplote, da snov postane žareča megla.
V	Kroni n. pr. je majhna zvezda deset vrste. V noči med 12. in 13. majem 1866 je ta zvezda zažarela nakrat kot zvezda druge vrste. Še isto noč je izgubila na svetlobi, po nekaj dneh je bila zvezda četrte vrste, dokler ni bila v juliju tako majhna kot prvotno. Takojšno opazovanje je dognalo, da ni le izžarevala navadne svetlobe nepremičnice, temveč da je pošiljala v prostor tudi žarke razbeljene plinove snovi.
V	letu 1876 so v Atenah odkrili v Labudu zvezdo tretje vrste, katere svetloba je pojemala hitro. Po treh tednih je bilo nemogoče videti jo s prostim očesom. V spektralni analizi se je izkazalo, cia sveloba soglaša z meglenimi madeži, katere imenujemo plane-tariene, ki dozdevno vstvarjajo svetovne sisteme.
(Dalje prihod
Brušenje diamantov.
Do začetka petnajstega stoletja niso znali v Evropi brusiti diamantov. Flamski delavec, Louis de Berquem, ki je živel okoli leta 1470, je baje prvi umel brusiti diamante. Bil je pomočnik pri bogatem zlatarju in draguljarju v Antverpenu, kjer se je zaljubil v hčerko svojega mojstra. Ker ni imel nobenega premoženja, ni hotel mojster nič slišati o zakonski zvezi z njegovo hčerjo. Siromašnemu zaljubljencu ni preostajalo druzega, kot noč in dan razmišljati o sredstvih, ki bi mu pomagala do bogatstva in zakonske sreče.
Večkrat je slišal mojstra, da je rekel, da bi prišel vsakdo k bo-gatstvu, ki bi razumel brusiti diamante. V oni dobi so diamante lab ko le očistili šlake, njegove oblike pa niso mogli spremeniti. Diamanta se niso prijeli kremen, brusilni kamen in pila.
Bogat odjemalec zlatarja, burgundski vojvoda Karel je v vojni prisvojil velik diamant. Soproga Karla je bila zelo giždava in razsipna dama. Obljubila je visoko nagrado onemu, ki bi zbrusil diamant. Bogati razsipniki in zapravljivci so v oni dobi pač vedeli, kakšen je brušen diamant, ker so brušene diamante dobili iz Indije, niso pa vedeli, kako se jih brusi.
Burgundski vojvoda je izročil dragoceni kamen svojemu zlatarju, ki mu je takoj povedal, da tak nalog presega njegovo znanje. Kako se je čudil, ko mu je drugo jutro njegov pomočnik razodel, da bo zbrusil diamant. V tihi noči se je spomnil, da se da železo piliti z jeklom, ki ni nič druzega kot trdo železo, in poskusil je diamant brusiti z diamantom. Poskus se je obnesel.
Zdaj je Berquem zbrusil diamant Karla. Za plačilo je dobil tri tisoč zlatov in poročil je hčer svojega mojstra. Kmalu je zaslovel kot znamenit zlatar in draguljar. Stari mojster mu je izročil tudi svojo trgovino, ko je videl, da mlademu in podvzetnemu Berquemu ni kos,
Uvedba parne piščalke pri lokomotivi.
Lokomotive, ki so vozila v letu 1833 na progi Licester Sivanning-ton na Angleškem prve vlake, niso imele parnih piščalk. Strojevodja je imel velig rog okoli vrata, na katerega je zatrobilpkada.r se je vlak bližal cestnim križiščem, ali če je bilo treba dati varnostno znamenje v kakšen drug namen. Nekega dne je vlak povozil voz, na katerem je bilo 50 funtov masla in kakih 80 funtov ja-jec. Okrog tira je ležalo vse križem in voz je bil popolnoma zdrobljen.
Prva železniška nezgoda je napravila velik vtis v javnosti. Od vseh strani so zahtevali popolnejših varnostnih naprav, ker je voznik trdil, da ni slišal varnostnega glasu iz roga.
Ravnateljstvo se je udalo sploš-* liemu pritisku in naročilo je Juriju Stephensonu, da naj napravi poizkuse, če bi para zatrobila na rog. Stephenson je naročil pri neki tvrdki, ki se je pečala z izdelovanjem godbenih inštrumentov posebne vrste rog. Prvi poiskus se je obnesel dobro in železniško ravnateljstvo je odredilo, da se vse lokomotive opremijo s parnimi rogovi. Ali po treh letih so prišli do zaključka, da so parni rogovi premalo glasni in nadomestili so jih s parnimi piščalkami. Seveda niso imele prvotne parne piščalke tako močnega glasu, kot ga imajo dandanes. Tekom let se je izpopolnila tudi parna piščalka. Na parnikih so danes v rabi tako-zvane sirene, katerih glas se razlega v najhujšem viharju po več milj v razdaljo.
Afrikanska kuMnjp.
V Afriki jedo marsikaj, kar bi nam ne šlo v slast.
Neki lovec, ki je dlje časa bival v Afriki in streljal leve, slone in drugo zverjad, trdi, da so rivee in noge slona prava slaščica. O pripravi te čudne jedi pripoveduje tole:
Štiri noge se odrežejo pri členkih, rivee se pa razreže v več pripravnih kosov. Za vsako nogo in kos rivca se izkoplje jamica, ki je tri čevlje globoka in dva široka!. Izkopano zemljo se nasipu podobno nasuje krogin-krog jamice. Vrh nasipa se naloži 8 do 9 čevljev visoko grmado iz suhljadi. Ko je grmada zgorela, se vzame proč toliko pepela, da je le malo pod površino nasipa. Dva moža vzameta slonovo nogo, ali pa kos njegovega rivca, ga položita v jamico in razkrijeta s pepelom. Ko je to delo končano, pa na vrh zakurijo močan ogenj. Od vseh strani razgret pepel peče meso povsod enako. Ko je meso pečeno, odstranijo pepel in ga dvignejo s špičastimi palicami iz jamice. Tako pečeno slonovo meso je po zatrdilu očividdev tako okusno kot goveji jezik. — Ako je res?
Terpetin.
Terpetin ali terpetinovo olje, katerega rabimo za razna gospodarska dela, je treba vedno braniti v dobro zaprti posodi.
Ako pri pleskanju nastanejo barvni madeži na sipali in okvirjih, tedaj jih najložje odstranimo s trpetinom. Žlica trpetina v poldrugem kvartu mlačne vode tvori izvrstno čistilo, s lcterim okvirje slik očistimo prahu. .V ta namen zmočimo gobo, ki je ovita z belo cunjo v čistilu, jo malo iztisnemo in operemo sliko, na kar jo obrišemo z mehkim suknom.
Ako je vijak (šravb) zarjavel in ga ne moremo odviti, tedaj vlijemo nanj malo trpetina in čakamo tri do štiri minute, da terpetin rjo odje. Potem s kladivom lahko potolčemo vijak po glavi, na kar ga lahko odvijemo.
Ako namažemo omare, v katerih hranimo obleko, od znotraj s terpetinom, potem se ubranimo moljev in druzega mrčesa.
Miši ne morejo prenesti terpe-tinovega vonja.
S terpetinovim špiritom zlikamo lakasto usnje, da se zopet sveti.
Terpetin pomešan z voskom tvori zelo fino voščilo za likanje parketnega tlaka.
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	No, to se ne more pripisati njegovemu ponosu, — je pripomnil Goldtred. — S tem v zvezi je neka krasna dama, katero noče pustiti trenotek izpred svojih oči.
—	Kaj! — je rekel Tresiljan, prvič umešajoč se v pogovor.
—	Ali niste rekli, da je Foster oženjen in rigorist?
—	Oženjen je bil z zagrizeno ri-goristiko. Pripovedovali so, da sta živela kot pes in maček. Ali ona je umrla . . . naj počiva v miru. Tonček ima hčer in radi tega menijo, da se bo poročil s tujko, ka-terp nosijo zdaj povsod v zobeh.
—	Zakaj? — je vprašal Tresiljan.
—	Mogoče, ker pravijo, da je lepa kot angel. Ker nikdo ne ve, odkod prihaja. Mogoče, ker jo imajo zaprto. Videl jo še nisem, ali vi . . . mojster Goldtred, vi
te jo videli. Ali ni res?
—	Seveda, stari, — je potrdil kramar. — Vidite, iz Aibingdona sem jahal semkaj in sem jezdil mimo velikega okna v gotskem slo gu, na katerem je naslikan star svetnik in druge take reči . . . Jezdil nisem po navadnem potu, marveč skozi park. Zadnja vratiča niso bila zaprta, bil je zelo vroč dan. Mislil sem, da smem kot stari prijatelj jezditi v senci drevja. Tudi prahu sem se hotel ogniti, ker sem imel na sebi jopič iz temno rmenega sukna, ki je bil okrašen z zlatim brokatom.
— S katerim si se hotel pobahati pred lepim dekletom, — je ekel Miha. — Malopridnež, ali nočeš prenehati s tvojimi starimi, malopridnimi burkami?
—	Ne, ne bom, — se je režal kramar. — Gnali sta me radovednost in inilosrdnost, ker mlada dama ne vidi ves dan druzega kot Tončka Fosterja, njegove temne oči, njegovo bikovo glavo in njegove krive noge.
—	Raditega si je bolel pokazati lep život v svilenem jopiču . . . nogo kratkonoge kokoši v kordu-anskili škornjih, okrogel, režeč in podjeten obraz pod svileno čepico, katero krasita rdeče pero purana in zlata igla. Ali ni res? Kdor ima'dobro blago, ga rad izkazuje. Gospodje! Ne pustite čaš pri miru . . . Izpraznite jih! Naj velja dolgim ostrogom, kratkim škornjem, bogatim čepicam in pa revnim glavam!
—	Ha, ha, ha! Miha, vi ste ljubosumni name, — je rekel Goldtred. — Ta čudežni dogodek bi lahko doživeli vi. ali pa kdo drugi.
—	Krvnik naj vzame nesramnost! — je odgovoril Lamburn.
Ali hočeš tvoj češpljev obraz in tvoje osmukano obnašanje primerjati z gospodom in bojevnikom?
—	Cenjeni gospod, —• je rekel Tresiljan, — ne motite vrlega meščana, ki pripoveduje svojo zgodbo tako dobro, da bi ga poslušal do polnoči.
—■ To je bolj odvisno od vas, kakor od mojih zaslug, — je menil Goldtred. -— Ali ker vas zabavam, plemeniti gospod Tresiljan, bom z zgodbo nadaljeval vz-ie zbadljejem in slabim dovtipom tega pogumnega vojaka, ki je na Nizozemskem večkrat udaril s pestjo kot s sabljo . . . Ko sem jezdil mimo velikega in pisanega okna, sem slišal, da se je okno odprlo . . . Gospod, verjeti mi ni treba nič, ako nisem videl najlepšo žensko, katero so kedaj gle dale moje oči, dasiravno sem videl mnogo krasnih deklet, katere sem sodil z isto razsodnostjo kot drugi možje.
—	Gospod, ali smem vprašati, kako je izgledala? — je vprašal Tresiljan.
—	Ah, gospod! Oblečena je bila kot plemkinja! ... Na sebi je imela fino obleko, ltakeršno bi lahko nosila vsaka kraljica! Rokavi in površnica iz rjavega atlasa, ki je po moji eenitvi stala trideset šilingov, okrašena z zlatim in srebrnimi čipkami. Gospod, njen klobuk je bil nekaj najfinejšega, kar sem videl v tej okolici. Bil je okrašen z zlatimi franžami in z zlatom utkanimi škorpijoni. Bilo je res nekaj posebnega. Kar se pa tiče kroja njene vlečke, je bil pa navaden.
—	Gospod, ne vprašujem po obleki, — je rekel Tresiljan, ki je poslušal dogodek nestrpno, — temveč po barvi njenih las in obraza, po njenih potezah.
—	'O barvi njenega obraza ne vem povedati mnogo. Opazil sem, da ima dragoceno pahljačo iz izrezljane slonove kosti. Naj že bo barva njenih las kakeršna hoče, vendar je pa imela pajčalon iz zelene svile, ki je bil deloma pretkan z zlatimi nitki.
—	Pravi kramarski spomin, — je rekel Lamburn. — Gospod v-
praša po lepoti dame, kramar pa govori o krasoti obleke.
—	Povem ti,—odgovoril je kramar malo zadet, — da nisem imel časa, da bi jo ogledoval. Hotel sem jo pozdraviti z dobrim jutrom in sem obrazu že dal pravi smehljaj ...
—	Kakor opica, ki škili na oreh, mu je segel Oines Miha.
—	Je nakrat prišel Tonček Forster, — je nadaljeval Goldtred, ne da bi se ozirat na opazko Lamburna, — z veliko in debelo gorjačo in . . .
—	Ti je za tvojo predrznost razbit glavo, — je pristavil Gi-les.
—	Ha, ha, ha! Kaj takega je laglje izreči, kot izvršiti, — je odgovoril Goldtred užaljen. — Nihče se ni upal udariti, dasi je govoril o udarcih. Seveda, če bi me bil udaril, bi mu bil priložil gorko zaušnico, da bi telebnil na tla, da ni bila navzoča krasna dama, ki bi se pri pretepu gotovo onesvestila.
—	Fej, strahopetni suženj! — se je zadrl Miha. — Kateri junaških vitezev se briga za strah ženske, ako se za njeno osvoboditev bojuje z velikani, zmaji ali čarovniki?... Kaj neki govorim tebi o zmajih, ko bežiš pred muho. Zakaj nisi izrabil lepe prilike !
—	Ali jo hočeš obiskati Miha? je odgovoril Goldtred. No, tamle je začaran grad, zmaj in dama .. Vse čaka nate, ako se upaš tje.
—	To z vršim za merico sekta, — je rekel vojak. — No, Dočakaj ... Slabo sem preskrbljen s perilom. Ali staviš proti petim Srebrnjakom kos holandskega platna, da grem jutri v dvorec in prisilim Fosterja, da mi pokaže svojega lepega gosta?
—	Velja, — je odgovoril kramar. — Dobil bom stavo, dasi nisi reven, kar se tiče nesramnosti. Naš gostilničar naj hrani stavo. Zastavil bom denar, dokler ne prinesem platna.
—	V taki zadevi ne sprejmem zastavila, — je rekel Gosling. — Nel ja k pite vino in se ne udeležujte takih pustolovščin. Dam vam svojo besedo, da ima Tonček toliko moči. da vas lahko zapro v oksfordskem gradu, ali da se vaše noge seznanijo s palicami ali s stiskalnico.
—	To bi ne bilo nič novega. Piščal Mihe se je že zdavnej seznanila z lesenimi zobmi stiskalnice, — se je umešal Goldtred —-Od svoje stave pa nemore odstopiti, ako ne plača spokornine.
—	Spokornino naj plačam? — je menil Miha. — Neumnost! Brigam se toliko za jezo Tončka Fosterja kot za prazno bobovo luščimo. Pri sv. Juriju. Njegovo oboževanko hočem videti, ako mu je všeč ali ne.
—	Rad prevzamem polovico nevarnosti nase, — je rekel Tresiljan, — ako mi dovolite, da vas spremim pri pustolovčini.
—	Ali bi vam koristilo?
—	Nič, — je odgovoril Tresiljan. — Rad bi občudoval vašo spretnost in pogum. Popotnik sem, ki stremi za čudežnimi dogodki, kakor so svOječasno iskali vitezi pustolovskih doživljajev in bojev.
—	Ej, ako radi videte, kako se šegeta postrv, tedaj mi je vseeno, kdo je priča m oje izurjenosti. Tedaj izpraznem tole čašo na v sp eh mojega podvzetja. Kdor ne pije z menoj, je lopov in temu bom odsekal noge pri nogavičnih zavezah!
Pred tem požirkom je Miha toliko izpili, da je bila pamet že o-majana. Pričel je oštevati kra-' marja, ki se je branil izprazniti kazaree na njegovo zdravje.Zalu-čal mu je vsakovrstne psovke v obraz.
—	Hočeš me učiti logike? — je rekel Miha, — ti lopov, katerega možgani so podobni svežnju prediva. Pri Bogu, zrezal te bom v Detdeset metrov dolge galone.
Koj je hotel potegniti meč, da izvršil svojo grožnjo, sta ga zagrabila kletar in hlapec in odvedla v njegovo sabo, da se prespi.
Zdaj so se poslovili tudi drugi oostje, kar je bilo bolj všeč krčmarju, kot posameznim fantom, ki so se neradi ločili od dobrega vina, za katerega jim ni bilo treba plačati, dokler so lahko sedeli pri mizi. Končno so odšli tudi zadnji gostje in v sobi sta ostala gostilničar in Tresiljan.
—	Pri moji veri! — je rekel krčmar, — ne razumem, kakšno zabavo najdejo ulemenitniki pri tem, da gostijo svoje goste zastonj ! Redkokedaj zvršim kaj takega, vendar mi je pa vselej tudi žal. Vsak teh praznih vrčev naj bi mi bil prinesel dobiček. Zdaj imam pa izgubo ž njimi. Ne gre mi v arlavo, kakšno veselje naj vživa človek od krika,, trušča in neumnega besedičenja pijancev. Vendar pa pride vsled takega po četja marsikatero posestvo na boben, kar poleg še škoduje jav
nim gostilnam. Kdo za vraga, bi plačal za svojo pijačo pri “črnem medvedu”, ki se lahko pri grofu ali veleposestniku napije
zastonj 1
Tresiljan je opazil, da vino ni ostalo brez učinka .na trdnega gostilničarja, kar je bilo spoznati iz njegovih pridig nroti pijančevanju. Rad bi bil ob tej priliki izvabil gostilničarju tajnosti o Tončku Foster ju in dami, katero je kramar videl na dvorcu. Ali njegova vprašanja so obrnila zgovornost krčmarja na drug predmet, ki je nakrat pričel tožiti o spletkah lepega spola. Končno je pričel oštevati svoje natakarje in hlapce, ki so pospravljali ostanke pojedine in se trudili da soba zadobi zopet navadno lice. Ko je hotel pokazati, kako tako delo izvršujejo vzlužbenci v finih londonskih lokalih, je razbil nekaj tucatov čaš in steklenic, kar ga je zopet pozvalo k pfyneti, da je odšel v spalnico spat, kjer se je drugo jutro zbudil kot drug človek.
Tretje poglavje.
—	Kaj počne vaš netjak? — je vprašal Tresiljan drugo jutro po opisanem pijančevanju svojega krčmarja. — Ali je zdrav in bo izvršil, za kar je stavil?
—	Seveda mora biti zdrav. Že dve uri je minolo, odkar je zapustil hišo, da obišče svoje stare prijatelje. Zdaj se je vrnil in sedi pri zajtrku, ki sestoji iz frišnih jajec in muškatelca. Kar se tiče njegove stave, vam svetujem, da se ne vtikate vmes, sploh, da se ne pečate z Miho. Priporočam vam gorko juho za zajtrk, ki o-krepča želodec. Ne brigajte se za mojega netjaka in Goldtreda. Naj storita ž njiju stavo, kar hočeta.
—	Zdi se mi, da ne veste, kaj bi rekli o svojem netjaku. Ne morete ga grajati in ne hvaliti, ne da bi občutili očitke vesti.
—	Mojster Tresiljan! Vi govorite resnico, — je odgovoril Giles. — Tu mi šepeta so rudniška ljubezen v uho ... Giles? Giles ... ali hočeš svojemu netjaku ukrasti dobro ime?.... Pa zopet mi pravi pravica: Ti imaš vrlega gosta, kakršnega še niso videli pri “črnem medvedu”. Proti nobenemu računu ne godrnja (ne raditega, ker ima vzroke), in kolikor vem, da nevem, zakaj je prišel in nevem, kedaj bo odšel. Ali hočeš, ti, ki plačuješ skozi trideset let vse davke in naklade do zadnjega vinarja, ali hočeš ti, ki si sedaj načelnik oksfordske občine, da ta gost vseh gostov, biser vseh mož zaide v zanjke tvojega netjaka, ki je navaden razgrajač, predrzen malopridnež, igralec in pijanec in poznan kot profesor sedmih glavnih grehov?
... Pri Bogu ne! Lahko bi zatisnil eno oko, ako vjame malega metuljčka, kot je Goldtred. Tebe, moj gost, bom pa posvaril.
—	Krčmar, vaš nasvet ne bom zavrgel, — je odgovoril Tresiljan. — Ali stavo moram izpolniti, ker sem dal svojo besedo. Prosim te, povej mi, kdo je Foster in zakaj ima ujetega dekleta?
—	Ne morem vam povedati več, kot ste culi sinoči. Bil je papist kraljice Marije, zdaj je pa protestant ‘kraljice Elizabete; bil je pristaš abingdonskega opata, zdaj pa prebiva kot gospod v dvorcu. Ljudje šepetajo o tajnih • sobah, ki so opremljene ■ tako krasno, da bi lahko bivala v njih kraljica. Nekateri verjamejo, da je našel zaklad na vrtu, drugi pravijo, da je svojo dušo zapisal hudiču. Pa tudi take imamo, ki trdijo, da je onata oropal srebrnih in zlatih cerkvenih posod, ki so bile ob času reformacije skrite v starem dvorcu. Vsekakor je bogat. Kako je prišel do bogatstva, ve le Bog, pa mogoče tudi hudič. Sploh je pravi čmer-než, ki se ne briga za svoje stare znance in prijatelje, kot da bi čuval veliko tajnost in smatra sebe za boljšega človeka. Ako bo Miha silil vanj s svojim prijateljstvom, bo prišlo do spora. Raditega želim, da ne bi bili zapleteni v to pustolovščino.
Tresiljan je obljubil, da bo previden in da se ni treba bati zanj.
Popotnik je med razgovorom pojedel zajtrk, katerega mu je prinesla lepa Cilka. Zdaj je vstopil tudi Miha. Njegova obleka je bila najnovejšega kroja in vse gube so bile skrbno zlikane.
— Stric, pri moji veri, — je rekel junak. — Sinočni večer ste dobro zmočili. Ali danes zjutraj je moje grlo tako suho, da bi bil hvaležen za korazec mešanine. E j krasna sestrična! Ko sem te zapustil, si bila še v plenicah. Zdaj si pa v žametasti obleki najbolj zalo dekle na Angleškem. Cilka spoznaj tvoje prijatelje in sorodnike! Dovoli, da te poljubim in blagoslovim. "
Dalje prihodnjič.
iz urada glavnega tajnika S. N. P. J.
Splošno glasovanje številka L
V smislu sklepa pete redne' konvencije, se ima vršiti splošno glasovanje, najkasnejte meseca decembra 1912. Glasuje se naj za vsak predlog posebej in sicer tako, da ima vsak član(ica) eden glas Individualno.
Predlog: (a)
Člani(ice) S. N. P. J. imajo v smislu sklepa pete redne konvencije glaso vati, če jednota postavi svoj “Dom”, kateri bo stal okrog $12,000 in bi imel nositi okrog 4% obresti. Več o tem pove Glasilo.
Predlog: (b)
Na splošno glasovanje gre 12 kandidatov v glavni pomožni odbor, katere so nominirala chicaška društva. Však član(ica) ima voliti šest odbornikov izmed dvanajstih kandidatov in šest ki dobe najveš glasov, so izvoljeni za dobo treh let. Kandidatje so:
Od društva “Sla vi ja” štev. 1, Josef Verščaj.......................
“	1, Felix Kramaršič........................
Od društva “Delavec” štev. 8. Anton Brence..........................
a	“	“	8, John Jereb.............................
Od društva “Narodni Vitezi” štev. 39, John Hočevar.................
“	“	“	“	“	39, Filip Kaplja.................
Od društva “Slovenski Dom” štev. 86, Tomaž Puc.'...................
“	86, Frank Bostič.................
Od društva “Nada” štev. 102, Marija Kočevar........................
“	“	“	“	102, Frančiška Ručigaj....................
Od društva “Francisco Ferrer” štev. 131, Felix Seljak..............
“	“	“	“	“131, Frank Podlipec...............
Predlog: (c)
PRAVILA OTROČJEGA ODELKA.
sprejme
tič ni mesec. Redni asesment znaša 10 ct. mesečne plačati društvenemu tajniku najkasneje do 25.
njega v mesecu.
pristopnina
vare
ment. Ako pa umre p da ni pristopil bolan .
zahtevane listine
odelek članov in članic S. N. iz otročjega odelka........
kake zdravniške preiskave. Tajnik drutšva naj spolni prošnjo, zaznan dan, leto in kraj rojstva, kakor tudi komu zapušča posmrtnino, sploh vse ima zaspolniti, kar ima poslati na glavni.urad, ki mu izda oporoko in g knjiži kot oktivnega člana (ico) jednote deležnega (o) vseh podpor pri in dolžnosti, kot jih predpisujejo pravila. Prispevati mora asesment in druge prispevke, kakor določajo pravila,,................................
Steni zgube vse pravice pri jednOti. Suspendacije v otročjem fo Črtani otroki lahko postanejo zopet člani otročjega odelka. al novno pregledati zdravniku in plačajo vse zaostale prispevke.
Predlog: (d)
Na splošno glasovanje gre opravitelj Glasila. (Več o tem Za razpisano službo v Glasilu so se zglasili sledeči bratje:
Lavoslav Zevnik, La Salle. 111............................
Peter Geshell, Greenland, Midi............................
Louis Skubic, Chicago, 111................................
Frank Gottlicher, Akron, O...............................
Filip Godina, Indianapolis, Ind...........................
Louis Glažar, Piney Fork, O...............................
Frank Šaus, Kenosha, Wis..................................
Rudolf Lustig, So. Chicago, 111...........................
Joseph Pišler, Rock Springs, Wyo..........................
Ignac Hude, Barberton, O..................................
Andreja Bombač, Lorain, O.................................
John Korun, Chicago, 111..................................
Valentin Sever, St. Louis, Mo.............................
DA	NE
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
- 0	
- h	
>- a ;i l-	
e a e li	
li- ti 5-	
U e e	
ii bi	
z e r c c	
i. )-	
)	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
Opomba: Društva naj takoj na prvi seji, ko prejmejo glasovnice glasujejo in izid volitev naznanijo na glavni urad naj kasneje šest tednov po razpisanem splošnem glasovanju.
Zaznamujte glasove, v za to pripraven prostor Da in Ne. Pri glasovih za ponožni odbor in upravitelja pa število članov (ic) glasovalo za posamezne kandidate oziroma prosilce.

Obveščani vse brate tajnike in sestre tajnice, da smo dne 26. okt. razposlali glasovnice za splošno glasovanje. Vsako društvo je dobilo eno glasovnico s pojasnilom o predmetih in stvareh, o katerih se splošno glasuje. Glasovanje je individuelno, vsak član in članica ima en glas. Med člane in članice naj se razdelijo na seji koščeki papirja in na te koščeke papirja naj zapišejo člani in članice imena kandidatov, katerim dajo svoj glas. Imena kandidatov so na glasovnici. Pri druzih predlogih naj
člani glasujejo z “da” ali “ne”. Ako so za predlog, naj zapišejo na košček papirja “da”, ako so proti predlogu naj zapišejo “ne”. Glasuje naj se o vsaki točki posebej. Po končanem glasovanju naj se glasovi preštejejo. in zapišejo na glasovnico. Izpolnjeno glasovnico naj se odpošlje nemudoma br. gl. tajniku, John Ver-derbarjn.
V smislu sklepa konvencije bi se o nekaterih točkah, ki so na splošnem glasovanju, glasovalo še le v decembru. A na splošnem
varovali, da vemo kako ravnati se. Ako -se naznani potrebno število otrok, bomo izdali takoj o-tročje prošnje (preiskovalne zdravniške liste), da bo mogoče s prvim januarjem uvesti zavarovanje otrok.
Pravila za zavarovanje otrok bodo tiskana v plačilni knjižici. Zato je potreba, da se v najkrajšem času prijavi zadostno število otrok v smislu sklepa zadnje konvencije.
Člani in članice! Udeležite se sej v mesecu novembru in decembru v polnem številu. Odločiti imate o važnih točkah s svojimi glasovi. Zadnja konvencija vam je dala z individuelnim splošnim glasovanjem veliko moč. Izrabite to moč, udeležite se sej in glasujte po svojem prepričanju.
Ako katero društvo ni dobilo glasovnice, naj se nemudoma sporoči br. glavnemu tajniku, da jo odpošlje.
Apeliramo na društva in člane, ki dolgujejo jednoti na asesmen-tu, naročnini ali pa v smislu sklepa konvencije, da svoj dolg poravnajo brez nadaljne tirjatve do koncem t. leta. Zadnji obrok za “Glasilo” je bil v mesecu oktobru.
John Verderbar, gl. tajnik.
ADVERTISEMENTS.
KJE JE Petar Grubesich, član društva štev. 112. S. N. P. J., Bear Creek, Mont? Zadnje njegovo pismo sem dobil pred štirimi meseci iz Great Falls, Mont. Poročati mu imam važne društvene zadeve. Kdor ve zanj — ali pa sam — naj piše" tajniku: John Kastelic.
161. bx. Bear Creek, Mont.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje v-a \ fou»?rafič> n trnkf spadajoča deh dob o ki poc* ni
6122 St. Clair Avenije.
iLEVfLANi) OHIO
SLOVENCEM IN HRVATOM NA ZNANJE!
glasovanju so točke, o katerih bi bilo prepozno glasovati v decembru. Dvojno splošno glasovanje — v novembru in decembru — bi pomenilo skoraj dvojne stroške. Za pomožni odbor,, upravitelja pri “Glasilu” in otročji zavarovalni oddelek, bi bilo prepozno glasovati v decembru. Da so se znižali stroški, so šla vsa vprašanja naenkrat na splošno glasovanje.
Člani in članice, ki želijo zavarovati svoje otroke, naj takoj prijavijo otroke, katere hočejo za-
Na prodaj imam nekaj sto komadov vinske trte “Concord” — stara 4—6 let. Jama široka in globoka 1% čevljev. In trta bo rodila prvo leto. Kdor hoče imeti vinograd. naj naroči takoj. Cena komadu 25 c.
Joe Lipošek, R. 8.
Pittsburg, Kans
—	Tragičen konec učenjaka. Iz
Pariza poročajo: Ruski učenjak, baron August plem. Sehulten, si je vsled slabih premoženjskih razmer končal življenje. V zadnjem času se je preživljal z in-štrukeijami svojih rojakov in je od časa do časa dobival tudi podporo od svoje na Ruskem živeče sestre. Vsled pomanjkanja učencev med počitnicami je bil popolnoma brez sredstev. Pisal je bil nujno pismo na sestro, v katerim jo je prosil pomoči, toda dobil ni nobenega odgovora. V svojem obupu se je zastrupil in njegova gospodinja ga je našla že umirajočega. Poklicala je takoj zdravnika in sočasno ž njim je prišel tudi poštni sel, ki je prinesel težko pričakovano pismo samomorilčeve sestre v katerem se je nahajal ček za 120 funtov. Umirajoči učenjak je pismo še prebral. “Prepozno!” je obupno vzkliknil, čez nekaj minut pa že izdihnil.
* #
—	Žalosten konec Napoleonove matere. Le malokomu so znane tragične 'razmere, v katerih je preživela svoje zadnje dneve Ne-poleonova mati. Stanovala je zadnja tri leta svojega življenja v neki podstrešni sobi v tretji etaži palače Pamphili v Rimu. Ena izmed njenih snah je bila avstrijska vojvodinja ter velika vojvodinja Parmska in Guastalska. druga snaha pa je imel za očeta virtemberškega kralja. Toda te hčere so popolnoma zapustile staro ženo, kakor tudi njeni sinovi, ki so skrbeli v prvi vrsti za to, da so si okrepili eksistenco. Njena edina družba je bila neka po-strežnica in neki sluga.' Zadnji, z imenom Gioaehimo Plezza je prišel nekega dne na idejo, da bi kazal staro ženo ljudem za denar. V ta namen je stopil \ zvezo z nekaterimi hoteli, ki so pošiljali k njemu tujce in dobivali za to gotovo odškodnino. Vedno, kadar se je nabrala večja skupina radovednežev, je odprl Gioaehimo Plezza spalnice Leticije Ramolino ter izblebetal skrbno naučeni komentar, med tem ko je uboga starka mati velikega Napoleona, ležala brez pomoči v največji bedi na- postelji, Ob neki taki priliki je tudi umrla.
Phone Lawndale 7518 DR. R. D. ARFORD zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni.
Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer.
2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO, ILLINOIS.
linijske smodke najfinejše kakovosti z znakom S.H.P.J,
dvoje vrst po 5 in lCc — izdeluje po primemo nizki ceni
John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
1.9% od stržene vsole gre v rezervni fond S. N. P. J !
Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D.
Ncroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Vprašajte za cene!
Podpirajte domače in bratsko podjetje!
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35			K. 5t
$20.50 			K. 10C
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 50C
$204.50 			K. lOOi
1020.00 			K. 5001
S temi cenami vsi stroški.	so vračunjen g
PRODAJAMO	ŠIFKARTE f 	.
MENJAMO DENAR.
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Is 1 and Av., Chicago III
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N* kateri živijo v drugih državah, zope drugi v stari domovini. Pošiljajo nan s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Amt riki. Z enim dolarjem lahko zašnet vlagati in vloga vam bo nosila štiri t sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
5 MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko naj« mete hranilni predal (box) iz Armorj«-vega jekla, v katerem so vaši privat papirji, vrednosti varoi pred ogu .• tatovi, vlomilci in drbalskimi napa Vabimo Vas, da si ogledati' hrn.hu predale med uradnimi uram:
Vlažno uprašahje!
HI ft mi oprimi
Jmr w najbolje in najceneje £
Konzularne ,
vojaske^W^ >20/2 Grove st
Milwaukee, Wis.
zadeve
SLOVENCI - V CHICAGI - POZOR! Slovenski Delavski Sokol
v Chicagi vabi najuljudnejše vse tukajšne slovensko občinstvo na
SVOJO PRVO VESELICO,
združeno s telovadbo,
katero priredi dne 3. NOVEMBRA V NARODNI DVORANI, CENTER AVE. IN 18. ULICA Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 25c za osebo.
ODBOR.
VABILO IN POZIV!
Rojakom v Chicagi in okolici:
Dne 3. novembra S. L ob 2. url popol.
se vrši velik javen ljudski shod
v veliki Hoer*ber’s Hall-I,
na Blue Island Ive., in 21. Pl. blizu 22. ceste ¡n Ashland Ave.
Na shodu bo govoril znameniti govornik in predavatelj ETBIN KRISTAN iz Ljubljane.
Ker je Rev. ANTON SOJAR iz Chicage, 111., v št. 43 “An.er. Slovenca” pozval Etbin Kristana “na dvoboj z uma svitlim mečem”, jemlje ta poziv klub štev. 1 Jugos. soc. zveze na znanje in mu na ta dan v navedenih prostorih zagotavlja popolno svobodo govora, v katerem lahko zastopa svoja načela. Upamo, da se Rev. ANTON SOJAR iz Chicage zanesljivo odzove
tej priliki.
VSTOPNINA PROSTA.	Klub št. 1 sekcije J. S. Z. Chicago, 111.
Vi lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi
Remiiiffton-ovega
za seštevanje in odštevanje
Pisalnega stroja
(Seštevalni mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno.
Vidna pisava in seštevanje.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave,
Chicago, 111.


EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, IU.|
Največ ja slovanska tvornica za ZASTAVE, REG ALIJE, KN7.KB, KAPE PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluj« zlate znak. za vsa sloven ska, hrvatska, češka, slovaška in grb ska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in ka teremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik ie rodom Ceh, piše slovenski _
ie irs61aB 8-N-p-J”odkM
p||
SSSSSffifk1'.

NAJUEČ« SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island J}ve., Chicago, lil,
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
V
f
t
f ❖
f
T
f
V f
v
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1880
Assests: nad $3,600.000.00
Hraneiije is splošni bančni posli	Posojila m« temljišša il -IrI.
55. cesta iu St. Clair Ave.	Huron Road ia Prospect Ave.
Superior Ave. ia Addisoa Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter predajesa« brodoe lietke Smo zastopniki od vaeh glavnih prekmorakih šrt.
Selimo Tseoga znanstva.
!uo M Ouniir», pred». Harley B. Gibke, poi prede. H. W. King piniji.-*>**
J Horace .ioues, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in bhzg L* C. Kolbe in George F. Schulze, pomožna cashigr
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pe» čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže C*. 2616 S. Lawndale (n. Ctlnp, Halt