AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 160
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JULY 9TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Demokrati bodo zmagali novembra meseca s pomočjo republikancev
Albany, N. Y., 7. julija. Governer Roosevelt dobiva dnevno več brzojavk in pisem od priznanih republikancev, ki naznanjajo, da bodo letos zapustili republikansko stranko in volili demokratski tiket. Kot vzrok navajajo jasno začrtano platformo demokratske stranke v nasprotju z nejasno in brezpomembno platformo republikanske stranke. Samo včeraj je dobil governer nad 5,000 brzojavk in pisem, 111 dva tajnika imata ves dan dovolj dela, da odpirata pisma. Go-verner Roosevelt odpotuje v nedeljo večer s svojimi štirimi sinovi proti New Hampshire. Najel* s0 neko barko za $150.00. Barka je 40 čevljev dolga. Na krovu bodo samo governer in stirje njegovi sinovi, ki bodo barko vozili, sami sebi kuhali in Prali perilo. Governer želi biti za par tednov sam, vendar bo , Vzel s seboj več uradnih listin, katere bo skušal rešiti spotoma. Sledila mu bo tudi druga barka, ki se bo približala governerjevi enkrat na dan za morebitna sporočila za javnost.
-o-
Ogromni izdatki Ameri-
kancev za potovanje
Washington, 8. julija. Ame-;
rikanci so še vedno narod, ki:
naječ potuje, in v letu 1931 so |
potujoči Amerikanci potrošili
mc manj kot $457,000,000 v raz-
"»n, tujih državah. Nasprotno
emu so pa Vsi ostali narodi sve-a, ki so prišu y Amerik0; po_
|*csili samo $112,000,000. V Kanadi in v Franciji Amerikanci se vedno največ potrošijo. Amerikanci so izdali lansko leto v Kanadi $239,000,000, v Franciji pa $110,000,000, v Ru-sui $10,000,000, v Angliji $27,-000,000 in v Italiji $16,090,000. Vsega skupaj je iansko leto potovalo 239,343 turistov v Evropo.
Mesto New York dolguje groceristom pol milijona dolarjev za reveže
New York ,8. julija. Kakih 150 neodvisnih groceristov mesta New York se je zbralo včeraj, da se dogovorijo, kaj naj storijo napram vladi mesta New York, ki neče plačati računov za hrano brezposelnih. Oddelek za javno blagostanje v New Yorku je obljubil groceristom, da lahko dajejo živež brezposelnim, ako se slednji zglasijo z gotovimi izkaznicami od mestne vlade. Groceristi so dajali blago na te izkaznice, in sedaj je preteklo že nad tri mesece, pa niso dobili še nobenega denarja, dasi dolguje mesto že nad pol milijona dolarjev groceristom. Groceristi, ki so kupovali blago s svojim denarjem, se pritožujejo, da je več njih moralo že zapreti svoje trgovine, dočim drugim v kratkem preti pogin. Večina groceristov se nahaja v okrajih, kjer prebivajo sami siromaki, in ti so prodajali napram izkaznicam. Dasi so ponovno že zahtevali den?r od mestne vlade, pa doslej niso dobili še centa, četudi ima mesto denar v bankah. Groceristi nimajo več kredita, in tudi kupovati več ne morejo, torej tudi brezposelni ne bodo mogli dobiti denarja.
Boksar Schmeling hvali Zedinjene države
. Berlin, 8. julija. Max Schmel-'n&, ki je zgubil prvenstvo v ro-koborbi v Ameriki, se je vrnil zo-Pet v Nemčijo, kjer je bil kljub Porazu navdušeno sprejet. Glede Amerike se je zelo pohvalil, ces, da je časopisje prijazno in njemu naklonjeno, kot tudi ame-nška javnost. "Amerikanci so v pesnici odlični in pravični ljud-3e>" je dejal Schmeling.
Smrtna kosa
V Emergency bolnišnici je v Petek popoldne umrla Paulina Tekaučič, rojena Oberstar, sta-ra 56 let, stanujoča na 14201 Aspinwall Ave. Tu zapušča žalujočega soproga in tri sinove, Franka, Josepha in Mike ter pol sestro, sister Manette. V Cleve-landu je bivala 37 let. Doma je bila iz vasi Hinje pri Žužemberku. Pogreb ranjke se vrši v torek iz hiše žalosti pod vodstvom J°s. žele in Sinovi. Prizadetim sorodnikom naše sožalje, ranjki Pa bodi ohranjen blag spomin!
; Tudi smrt se nas brani
Zdravstveni urad mesta Cle-velanda poroča, da. je umrljivost v Clevelandu bila v prvih šestih mesecih letošnjega leta veliko tanjša kot v isti dobi lansko leto- Le 11.6 smrtnih slučajev izmed 1,000 ljudi je zaznamovati, napram 12 slučajem lanskega 'eta. Tako vidimo, da se nas v tej krizi celo smrt brani in je Pozabila na nas.
Položaj dela
Državni posredovalni ur?d za delo v Clevelandu poroča o sledečem rezultatu brezposelnosti v mesecu juniju. V pravkar preteklem mesecu je dobilo 10 odstotkov več ljudi delo kot pa v mesecu maju. Dasi so bila dela oddana v juniju mesecu večinoma le začasna in taka dela, ki se jih more opravljati le v poletju, vendar naznanja posredovalni urad, da je bilo v juniju več del oddanih kot sploh v katerem drugem mesecu od septembra meseca lanskega leta. Vodja posredovalnega urada za delo, Mr. Seiple, ne more prehva-liti potrpežljivosti brezposelnih, ki se dan za dnevom, mesec za mesecem oglašajo v uradu in čakajo prilike, kdaj bodo dobili delo. Mnogo izmed njih je potrošilo že vse svoje prihranke, mnogi so že zgubili hiše, pustiti so morali zavarovalnino, -nekateri so fižično in duševno uničeni, pa vendar vztrajajo in imajo zaupanje, da pridejo do dela." Državni posredovalni urad za delo se nahaja v pritličju City Hall.
Ljubitelji vode bodo kmalu v vodi
Zanimive vesti iz življenja Piknik Slovenske mladin
naših ljudi po ameri ških naselbinah
skešole in drugi izleti nedeljo
Joseph Vučič, tajnik društva Ker je bilo že več nedelj, kate-št. 8 S. N. P. Jednote v So. Chi- re je piknikarjem pokvaril dež, cago, Illinois, je imel zopet ne- in ker je tudi ta teden več ali isrečo ko so ga letos že drugič ob- menj deževalo, se za nedeljo se-iskali roparji in mu vzeli dru-jveda pričakuje najlepšega vre-jštveni denar. Zadnjo sredo zve- mena, kajti večen dež in julij čer okoli 9. ure sta prišla k nje- mesec se nikakor ne strinjata, mu v stanovanje dva neznana Zato se pa pripravite vsi, ki že-| moška-In zahtevala denar, ki ga lite enkrat v lepi naravi dobre je društvo nabralo na pikniku zabave, za nedeljo, in na izbiro j prejšnjo nedeljo. Ker se je Vu- imate štiri različne piknike, da čič obotavljal, sta ga napadla z jih obiščete, kakor vam kaže do-j britvijo, ki sta jo dobila pri bra volja in veselo razpoloženje. ' njem, ker se je pravkar bril in Sloveriska šola Slovenskega
Uspešen beg treh deporti-rancev z Ellis Islanda
New York, 8. julija, šele sedaj je prišlo na dan, da se je trem osebam posrečilo pob.egniti z Ellis Islanda, kjer so bili pridržani, da jih deportirajo v Evropo. Dva izmed pobeglih sta bivša kaznenca v Sing Singu. Vodstvo našel niškega. otoka neče izdati imen beguncev. Begunci so se spustili z višjega nadstropja s pomočjo skupaj zvitih rjuh na dvorišče, nakar so bežali proti vodi. Skoro gotovo so plavali proti kolodvoru Central Railroad of New Jersey, ki je najbližji. Mogoče je pa tudi, da so jih pdpeljali prijatelji v čolnu. Na vsak načni je bilo doslej vse iskanje za njimi popolnoma brezuspešno. Beg.se je zvršil v noči zadnje sobote.
Dolgovi brisani
Chicaški župan je nevarno bolan
Chicago, 8. julija. Neuradno se poroča, da. je chicaški župan Anton J. Cermak zelo nevarno bolan. Prijatelji sicer trdijo, da ni nič hudega, toda njegov lastni tajnik ni mogel do-njega, in dva policista stojita pred vrat-mi njegove bolniške sobe. Demokratski voditelji se že posvetujejo, da izvolijo začasnega župana.
Malo je davkov
Dasi manjka samo še deset dni, ko bodo zaključene davčne knjige in se ne bo moglo več plačati davkov, razven ako je svota spremljana s kaznijo, pa so nabrali v davčnem uradu samo še $3,070,000. 20. julija je zadnji dan, za, davkov, in kot trdijo državni nadzorniki, te dobe ne bodo podaljšali. Vsega skupaj je razpisanih nad $36,000,000 davkov.
* John D. Rockefeller je danes 93 let star.
Resolutna Amerikanka ugnala sprevodnika
Budapest, 8. julija. Kot poroča madžarsko časopisje je Amerikanka Mrs. Myrtle Robinson, ki je po poklicu pisateljica, pobila sprevodnika vlaka, v katerem se je vozila v prvem razredu, na tla, ko je sprevodnik postal nadležen. Sprevodnika so izročili na prihodnji postaji policiji.
Jagode je pobiral
Edward Booth, mehanik, se bori v bolnici s smrtjo. Booth je pobiral maline na neki farmi blizu Gallipolis, ko ga je pičila strupena kača.
Plača davke na pivo
Julian Honore je dobil obisk policije, ker je izdeloval pivo na svojem domu. Sprva se je smejal, potem je pa postal jezen in rekel, kaj vraga ga policija moti, saj vendar plačuje davek na pivo, torej ga postavno izdeluje. Šele na sodniji so mu pojasnili, da je davek naložen na hmelj in slad, toda to še ne daje dovoljenja svobodno variti pivo.
Lausanne, Švica, 8. j u 1 i j a. Končno so se Nemci sporazumeli glede vojne odskodxiine in reparacij z bivšimi zavezniki, ki so Nemčiji odpustili reparacije in vojne dolgove. Nemčija bo vložila v skupno blagajno pri Mednarodni banki svoto $712, 000,000 v bondih. Toda zavezniki tega denarja ne bodo rabili za sebe, pač pa za morebitna plačila Zed. državam. Nemčiji niti ni treba takoj pripraviti bondov, pač pa, kadar dovoljuje to njen kredit. Ti bondi bi bili plačljivi v 37 letih, toda ako tekom prihodnjih 15 let Nemčija ne more spraviti skupaj tega denarja, tedaj se ji ves dolg odpusti. Glavno pa je sedaj, kaj porečejo Zedi-njene države. Prvi glas je prišel iz Washingtona, ki pravi, da je ameriška vlada pripravljena posamezno se dogovarjati s svojimi evropskimi dolžniki, ki ji dolgujejo $11,000,000,000 glede odpisa te svote. Kako in kaj se bo v kratkem videlo. Na vsak način pa bo Amerika zgubila ogromne svote, katere bodo morali poravnati ameriški davkoplačevalci.
Ne bo piknika!
Slovenski Sokol v Collinwoodu naznanja, da ne bo imel piknika v nedeljo, 10. julija, kot je bilo naznanjeno. Prosi se, da občinstvo vzame to v naznanje.
Sweeney in delavci
Cleveland Federation of Labor je izročila včeraj kongres-manu Martinu Sweeneyu svojo zaupnico, ker je na demokratski predsedniški konvenciji ge potegnil za Roosevelta.
* Ruske oblasti so zaprle 400 japonskih ribičev na Pučiči otokih.
Norman Thomas obsoja platforme obeh strank
New York, 8. julija. Norman Thomas ,kandidat socialistične
ga lahko ranila na vratu. Dal ji- Doma na Holmes Ave. ima v ne-(ma je $270.00, nakar sta zginila, del j o svoj prvi izlet, šola je bi-, Vučič sumi, da iipa "dobre pri- la ustanovljena šele letos, toda j atelje," ki so mu aranžirali ro- pod izvrstnim učiteljem Mr. Ur-parski obisk.	;bančičem je pokazala nepričako-
Brata Anton in John Grohar vano odlične uspehe pri naši v Jolietu, ki vodita grocerijsko mladini. Poleg velikega števila trgovino, sta sklenila, da zgra- lctrck slovenskih staršev, ki so dita novo prodajalno na račun j pohajali v to šolo, so se pa tudi neiztirjanih dolgov. N?črt je,,dobro n?.učili, več, kot se je prida vsak dolžnik dela pri zgrad-jčakevalo v danih razmerah. V i bi za 50c na uro in zaslužek se nedeljo nameravajo otroci in mu odpiše od dolga. Ako se od- njih starši prirediti skupni pik-izovejo vsi dolžniki z delom, bo nik na zelo prijazno Frank Kav-nova prodajalna postavljena v, škovo farmo. Ker je šola potre-treh tednih.	bna dohodkov, in ker je to prvi
V Latrobe, Penna., je na ope- j piknik, ste prijazno vabljeni Slo-raciji umrla Sophie Judež, sta- venci iz Collinwooda., da pridete
v kar največjem številu. Dajte otrokom poguma, šoli pa podlage za nadaljno delo v narodnem cziru.
Poznano dramsko društvo Anton Verovšek tudi priredi v ne-Submarini niso samo nevarno delJ° svo-> izlet na Verbičeve pro-vojno orodje v vojskinem času, atore v bližini Painesville. V kro-pač pa tudi v mirnih časih. Sle- \slh palcev in igralk Verovška deče navajamo nekatere večje se boste ^otovo dobro Počutili, submarinske nesreče: 24. marca, Na večje slovensko moško dru-
za-
|ra 40 let. Ranjka je bila roje ■ na v Latrobe, Penna., kjer j pušča moža, sina in hčer. ........o--
Nevarnost submarinov
1915, se je potopil ameriški sub-marjn F-4 v Honolulu zalivu. 21 mrtvih. 23. marca, 1922, je po-stranke za predsednika, je imel j topil en angleški submarin dru-v Camdenu pred več tisoč poslu-izega pri Gibraltarju. 23 mrtvih, šalci govor, v katerem se je izjavil o platformah obeh strank, republikanske in demokratske. Glede republikanske se je izjavil : "Platforma republikancev ni druzega kot besedično in napeto priznanje zaslug Herbert Hoove rja, katere zasluge obstoje v tem, da na vso moč podpirajo privatni profit." O demokratski platformi je pa povedal: "Demokratska platforma je boljša in razumljiva, toda milje oddaljena cd liberalizma, kot ga je na primer kazala leta 1896 demokratska platforma. Demo kratska platforma ne omenja ničesar o priznanju Rusije, ničesar o Ligi Narodov, je proti črtanju dolgov, in v gospodarskem in tarifnem vprašanju ni druzega kot hlinjenje, pač pa zahteva reguliranje trustov in nadzorstvo javnih naprav."
štvo v Clevelandu, društvo sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. J .pa priredi v nedeljo svoj izlet na Mo-čilnikarjeve farme. Kako in kaj se bodo imeli, ste že brali v več
10. januarja 1924,' angleški sub- popisih, da bo pa luštno med
številnimi člani in gosti, o tem se strinjajo vsi, zlasti pa odbor, ki vas prijazno vabi, da posetite ta piknik na Močilnikarjevi farmi v nedeljo.
-o-
Veterani brez sredstev v Washingtonu
Washington, 8. julija. Vlada se trudi, da spravi bivše ameriške vojake, ki so korakali v Washington, da zahtevajo izplačilo bonusa, zopet domov. Hoover je že poslal poslanico na kon-
ino„ . . , .	i gres, v kateri zahteva $100,000,
mi, rusk^ubmann uničen na;da ge pkča železniška vožnja za
| veterane, ki bodo odpeljani domov. Senat je že sprejel resolucijo, da se spravi veterane domov pred 15. julijem, in da dobi j vsak veteran 75 centov dnevno, dokler ne pride domov. Tu-
marin L-4, potopljen od angleške vojne ladje. 83 mrtvih. 19. marca, 1924, japonski submarin zginil pri Sasebo. 49 mrtvih. 25. septembra 1925, ameriški submarin S-51 potopljen po parni-ku City of Rome. 33 mrtvih. 17. decembra 1927, ameriški submarin S-4 potopljen po obrežni stražni ladji. 40 mrtvih. 6. avgusta, 1928, laški submarin F-14 zginil pod vodo. 31 mrtvih. 9. junija 1931, angleški submarin Poseidon potopljen na Kitaj-! skem. 40 mrtvih. 24. oktobra
Finskem, 50 mrtvih. 11. novembra 1931, angleški submarin M-2, zgubljen pri Devonshire. 68 mrtvih. 26. januarja 1932, angleški submarin M-2, potopljen v angleških vodah. 61 mrtvih.
Kako je z delom
Trgovska zbornica v Clevelandu poroča, da je od leta 1929 vsega skupaj zgubilo 38,685 oseb delo v Clevelandu, nadalje da se je znižalo povprečno število delovnih na teden od 50 na 27. Povprečna plača na uro za neiz-učene delavce je le 39 centov na uro. 5 kompanij poi-oča, da bo zvišalo število delavcev v juliju, 8 jih bo znižalo, 24 pa ne bo imelo nobene spremembe. Ukradena moka
Na postaji Nickel Plate železnice na 120. cesti, so veterani skladali iz železniškega voza moko za brezposelne, ko se je navalila ganga kakih 100 moških, ki so odnesli 50 vreč moke po 25 funtov. Storilcev še niso mogli izslediti.
* V severni Argentini je zapadel* močan sneg.
Na obisk v domovino
Včeraj je zopet odpotovalo
di poslanska zbornica bo sprejela isti predlog. Včeraj je kakih 600 komunistov hotelo povzročiti nemire pred kapitolom, toda večje število rojakov v domovi- komuniste so veterani sami pre-no. V New Yorku se vkrcajo na gnali.
parnik "lie de France" sledeči:	-
Jos. Koprive, Mrs. Pauline Bu- Raztrgan od medveda kovinski, Mrs. Terezija Grivic. J Thcmas Earl, ki v Brookside Louis Zleeto, Jos. Bene, Frank parku skrbi za enajst medvedov, Popesh, Mijo Krsnik in Mrs. Fa- 'je šel včeraj zjutraj v kletko nika Krsnik. Potniki potujejo'medveda "Sunshine," da ga napo posredovanju domače tvrdke krmi in sčisti prostore. Komaj August Kollander, katero vodi je Thomas stopil v klet, ko se je sedaj Mr. Anthony Svet, ker se 900 funtov težki medved dvignil Mr. Kollander nahaja v domovi-'kvišku in napadel svojega strani. Mr. Kollander pride potni- jžnika, katerega je tako zdelal, da kom nasproti do Havre, in jih bo je bil Thomas kmalu mrtev. Na spremljal v domovino. Srečno pcmoč so prišli drugi stražniki,
ki so začeli streljati na medveda, dokler ga niso ubili. Pri tem sta dve krogi j i prišli tudi v truplo Thomasa, ki je ležal pod medvedom.
* Država North Dakota bo glasovala za odpravo prohibicije.
pot vsern skupaj!
Neurje v Ohio
V četrtek ponoči je vladalo veliko neurje, podobno ciklonu, v osrednjem delu države Ohio. Prizadeti so zlasti farmarji.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NTEW8PAPMR Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko in Kanado na leto 15.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto (7.oo Za Ameriko ln Kanado, pol leta $1-00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.50 Za Cleveland po raxnalalcih: celo leto $5.50; pol leta 13.00; četrt leta «1.75 Za Ivropo celo leto 97.00, pol leta 13.50. Posametna Številka I cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638
JAMES DKBXVXC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o t March 3rd, 1878.
No. 160, Sat. July 9th, 1932
DOPISI
IZLET SLOVENSKE ŠOLE
DOMA
SLOVENSKEGA
Nova ameriška demokracija
V Ameriki imamo v resnici najstarejšo obstoječo demokratično vlado. V nobeni drugi deželi sveta ne obstoji splošna volivna pravica tako dolgo, kot v Ameriki. Nobena druga dežela se ni razvijala tako svobodno, brez vsakega tuje-zemskega vpliva, kot se je razvila Amerika, ker je imela ugodno geografično lego, ekonomsko neodvisnost. Amerika je bila od nekdaj bogata z naravnimi zakladi, nikdar ni imela sosedov, ki bi iz zavisti prežali na njo, ni imela tako-zvane stare družbe in plemenitašev, ki bi se neprestano sovražili in pobijali med seboj, nikdar nismo bili prisiljeni sta novati tesno skupaj, kot bivajo narodi Evrope.
Nihče nam nikoli grozil ni, živeli smo v miru, sami za sebe. Amerika nima žalostne preteklosti, ker je pozno začela v svetovni zgodovini, nastala je v stoletju, ko se je rodi--la nova civilizacija. Amerika je položila svoje seme v svežo zemljo. Industrija je njena stalna spremljevalka bila doslej, ko je izkoriščala bogastvo neobsežne deviške zemlje.
Tako je dospela Amerika do točke, kjer stoji danes. Ves napredek je bil skoro avtomatičen, popolnoma ameriški, narejen po lastni ameriški sili. To je bil napredek ameriške demokracije.
Predpriprave za izlet mladine Slovenske šole Slovenskega doma na Holmes Ave. so v polnem teku. V očigled vsem zaprekam slabih časov, ki ubijajo dobro voljo, bo to edini izlet te vrste do sedaj v tem okrožju, šolski odbor je našel dovolj dobre volje med starši kakor tudi med trgovci, da kaže uspeh dobre znake že v naprej. Omenil bi nekaj trgovcev, ki so priskočili na pomoč, vendar njih imena pridejo v javnost v splošni zahvali.
Izlet se vrši na Kauškovo farmo, ki se nahaja poleg znane Močilnjkarjeve. Kdor se hoče peljati s trukom, naj pride k Slovenskem domu. Ves program in drugo je že urejeno. Toliko v kratko pojasnilo.
Slovenci in Slovenke, živeči v okrožju Slovenskega doma ali pa splošno : Naj si vzamejo v spomin, da je Slovenska šola'edino sredstvo, ki posreduje v duši otroka, da ostane ne samo zvest svojemu narodu, ampak dobi tudi spoštovanje do staršev. Otroci, ki obiskujejo naše šole, so dostopnejši in bolj živahni za različne poklice v življenju. Kar starši danes dobijo za svoje otroke zastonj, ne bodo mogli kupiti pozneje, kajti naš prvi pesnik Valentin Vodnik je rekel:
prireditvah. Zato v nedeljo vsi zavedni rojaki na šolski izlet! Predsednik šol. odbora.
Seja ženskega demokratskega kluba
Cleveland (Collinwood), O.— Kot je bilo sklenjeno na redni seji, da izpremenimo dan seje in da naj imamo prihodnjo sejo v Slovenskem domu na .Holmes Ave., še torej vrši prihodnja seja Slovenskega ženskega demokratskega kluba 32. varde v torek 12. junija ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Torej vse tiste, ki vas veseli pristopiti k našemu klubu, ki živite tam v bližin in ki ste državljanke, imate lepo priliko, da se udeležite seje. Pripeljite seboj tudi svoje prijateljice. Pri zadnji seji smo izpremenile ime našega kluba in se sedaj ime glasi: Slovenske ženski demokratski klub 32. varde.
Na svidenje v torek zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
F. K., predsednica.
Rifle klub 166, Ejainbow klub 157. Posamezni klubi so pa tako streljali:
St. Clair Rifle klub:
Turšič............24
Penosa V.........21
Dolenc S........... 19
Glažar............20
Sietz..............21
Novak J...........18
Kren.............. 8
Malovašič.......... 17
Novak A...........24
Urankar A.........20
192
Euclid Rifle klub:
Sepic.............. 21
Mandel............ 17
Gole................ 16
Dolenc J........... 15
Mlakar ..,..........21
Janževič..........15
Marrt.............. 11
Bruss.............. 14
Petrich............ 17
Leonardi ......	19
	166
Rainbow klub:	
Glavič Joe .. ..	.. .. 20
Hočevar......	.. .. 15
Russ Joe......	.. .. 19
Miller Joe .. ..	.. .. 18
Fortuna......	.. .. 13
Novak R......	.. .. 13
Jazbec st......	..... 17
Jazbec ml.....	.. .. 13
Kic...........	.. .. 15
Glavič F.	14
	157
Nagrade so dobili za najboljše streljanje: Turšič, Novak Anton in Seitz od St. Clair Rifle kluba; Glavič Joe, Russ Joe in Miller Joe od Rainbow kluba.
Sedaj se bomo še dvakrat udarili : enkrat na strelišču St. Clair Rifle kluba, enkrat pa pri Rainbow klubu. Bomo videli, kdo bo takrat zastavo nosil!
Če verjamete al' pa ne.
Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti zci, stare zobe.
Vsak dan vidimo prilike v življenju, kako se maščuje po-man j kij iva vzgoja,, velikokrat tudi nad starši. "Vzgojimo našo mladino sebi!" In storili bomo dolžnost svojo. Omenjena šola ima v nedeljo 10. julija izlet, od katerega je odvisna tudi bodočnost šole same. Prihodnje leto se prične z več razredi, ki bodo prirejali po možnosti tudi nastope v dvorani na, različnih
In danes nastane vprašanje: Kje smo? Kje je Amerika? Na to vprašanje vam skoro noben Amerikanec ne more odgovoriti. Najmanj pa so zmožni odgovori mojstri ameriške politične usode, ki bodo letos vodili silovito narodno predsednško kampanjo v tem najbolj kritičnem času izmed vseh časov. Nimamo letos v Ameriki samo gospodarske krize, pač pa se ji je pridružila prvič po dolgih letih tudi resna politična kriza.
Že deset let ali več poslušamo v Ameriki oznanjevanje o krizi, ki preti ugonobiti demokracijo. Toda šele dobrih par mesecev je tega, da je ogromna masa ameriškega naroda v resnici opazila to krizo. Ameriška demokracija je prav podobna temu ali onemu avtomatičnemu ustroju ali predmetu, kot je n. pr. telefon. Tu je telefon, vedno na razpolago, do-čim ga včasih rabimo, včasih ne, toda pripravljen je vedno. Narod se je v teh letih malo zmenil za ta svoj demokratični ustroj, le redkokdaj ga je rabil.
Toda letos se je ameriški narod zdramil. Začel je z največjim .zanimanjem opazovati ta svoj avtomatični ustroj — svojo vlado — prisiljen je bil k temu. Davki, tarif, vedno večji vladni stroški, vedno večja korupcija v uradnem stroju in poslovanju, zginjajoči kredit mest in držav, brezposelnost, nestalnost financ, pitanje siromakov iz javnih blaganj, lakota in žeja, raketirji in panika — vse to se je zdumpalo v dolino depresije, in Amerikanec motnih oči zre v dolino, čudeč se, kje od vraga se je vse to moglo zbrati skupaj v tej blagoslovljeni in demokratični deželi Ameriki!
In Amerikanec je pričel v tej krizi filozofirati, češ, vlada je tista, ki nam zapoveduje, ona vodi in narekuje. Vlada riam je začela narekovati življenski način. Torej je demokracija v začasni krizi, kajti kjer vlada preveč zapoveduje, narod zgubiva svoje pravice. Vsega je dosti, živeža, materiala, delovnih rok, strojev, vsega, vsega je preveč, torej bistvenega pomanjkanja glavnih predmetov za življenje in obstanek ni, napaka mora biti kje drugje. Pomanjkanje mora biti torej kje drugje, v inteligenci demokratičnega pojmovanja, v naših političnih institucijah. Da, tudi druge vlade so se zrušile v svojem prizadevanju, toda ne bi smelo ženi-rati Ameriko, ki si je sama pomagala naprej brez koga dru-zega.
Amerikanec misli in misli, počasi misli, toda misli vendarle. Kar naenkrat se je zavedel, da narodni pregovor: "business as usuri" ne pomeni ničesar več. In ker je vsega v obilici, išče Amerikanec pri vladi odpomoči, polagoma mu vstaja sumnja v srcu, da je v vladi nekaj narobe. Amerikanec se je začel ozirati po svojih governerjih, kongresmanih, senatorjih, sodnikih, županih.
Vendar to so samo pogledi zaenkrat, ne da bi si Amerikanec znal raztolmačiti kako in zakaj. Ogromna množica ameriškega naroda še danes ne dolži politikarjev za vse zlo depresije. Povprečni Amerikanec še vedno dolži — bankirje. In ker misli, da politikarji dajejo potuho bankirjem, se je začel ozirati po politikarjih. In to priliko so izrabili razni budomušneži v žurnalizmu, nikdar prej nismo imeli še toliko smešnih in zasmehujočih listov kot danes, in ljudje jih s strastjo prebirajo. Zasmehovanje prinese sramoto, malo-važnost, rešpekt zgine. Ni čuda torej, da se je dobilo pred nekaj tedni 7,700 državljanov v Texasu, ki so poslali na kongres poziv, naj nemudoma odgodi svoje zborovanje.
Ljudje na cestah se ustavljajo in govorijo. Vsepovsod vidite skupine moških, ki govorijo o stvareh, ki jim prej niti na misel niso prišle. Ljudje govorijo — politiko. In pogovor je isti v velikih mestih kot na deželi. Dva farmarja se srečata, pa ne bosta govorila, kakšna bo letošnja pšenica, pač pa ugibala kaj počne oni "samanabučarski kongres- j mu je moral opn man ' v Washingtonu.	pic. Jelerčič je
Vesti iz domovine
Izlet dramskega društva Anton Verovšek
Cleveland (Collinwood), O.— V nedeljo bodo napravili izlet člani dramskega društva Anton Verovšek na prijazne Verbičeve farme v Painesville, O. Vabi se tudi vse prijatelje in posetnike naših predstav, da se pozabavajo z Verovškovci v prosti naravi. Kdor se hoče peljati z bu-som, naj se priglasi takoj pri tajnici ali oskrbniku S.D.D., ker jc le še nekaj voznih sedežev na razpolago. Vsi, ki se peljete s svojimi avtomobili, naj vam služi kažipot: Vzemite route št. 20 do Painesville, nato route št, 86, vozite šest milj, nato se ustavite pri farmi in gasolinski postaji, nakar zavijte v gozdiček.
Louis Kaferle.
M*	EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.	f—'—	Ji
	J. D.		
Mislim, da .naše fantje niso posebno dobro zapisani v nebesih, ali pa fantje od ostalih dveh strelskih klubov, ker v ponde-ljek, ko bi bil moral biti po vseh koledarjih in pratkah najlepši dan v letu, je tako kazalo, kot bi si bila jug in sever v lase skočila. Namesto, da bi hodili po streliš/ču goloroki kot mlatiči v starem kraju, smo si zapenjali suknje in se tiščali v vseh sedem gub. Sobrat Miller od Rainbow kluba je celo prišel k streljanju v robarjih, ker je gotovo mislil, da bo gazil v celo domov grede.
Vendar nam je dež prizahesel, samo sapa je vihrala po golobih, da reveži niso vedeli kam bi leteli. To je hudo narobe hodilo našim fantom, ki ne streljajo drugače kot v najlepšem vremenu. Sapa in edino sapa je bila kriva, da smo zafedrali prvo mesto. Tako pravijo nekateri. Drugi pa pravijo, da nalašč nismo hoteli biti prvi, ker se ne spodobi, da bi na domačem strelišču drugim veselje kratili. Zelo smo se dajali z Newburčanitza tretje mesto. Naši fantje so hoteli bi-
Zahteval je celo, da bi ga v avtomobilu vozili od enega "postna" do drugega, čemur smo se pa uprli.
Piknika, se je udeležilo veliko ljudi, ki so vneto zasledovali potek tekme. Dobre' strelce so nagradili s živahnim odobravanjem, slabe pa s Škodoželjnim smehom. To da nekaterim več poguma, drugim pa se pa še bolj roke tresejo, ker se boje kritike z galerije. ,
Kislo vreme je vplivalo na grlo, da ječmenovec ni šel tako v slast, kot bi se to pričakovalo. Meni se je to dopadlo, ker se ni bilo treba drenjat pri bari. Tam je kraljeval France Močilnikar, ki je kelnar po božji volji. Na nos te pogleda, pa ti natoči tega ali onega, pa je vselej prav. Vsaj kolikor sem jaz videl, ni nihče vrnil pijače nazaj, ženske so bile pa pri telesnih dobrih delih in rezale velike porcjone, da ti je kar roka omahnila pod velikim sendvičem. Ena se mi je sicer do smi-ti zamerila, ko mi je ponudila ajskrim, ko bi morala vendar že po mojem nosu in celi peršoni videti, da jaz nisem
—Hudo neurje na Dolenjskem. Nedavno je zadela del Dolenjske huda nevihta. Najhuje je bilo nad delom mokrono-ške doline, kjer je padala toča v debelosti srednjih orehov in potolkla poljske rastline. Zlasti so po toči trpele vasi Sv. Križ, Gorenja vas in Log. Med neurjem je tudi strašno treskalo in je strela udarila v kozolec pri mokronoškem pokopališču, last Ljudske posojilnice v Ljubljani, in ga upepelila. Strela je udarila tudi v strelovode stolpa podružnice sv. Florijana, sodne palače in tvorniškega dimnika, kar pa ni povzročilo škode. Nadalje je strela oplazila kozolec posestnika Gučnika pri Sv. Križu in hišo "pri Gregoričku" ob poti na kolodvor, a ni bilo večje nesreče. Hudo neurje s treska-njem je bilo tudi v Višnji gori, Št. Vidu pri Stični in tam okrog, vendar ni bilo toče.
t
—Smrt zaslužnega Sodraži-čana. V častitljivi starosti 84 let je umrl v Sodražici g. Jurij Drobnič, ugleden sodražiški gostilničar in posestnik.' Bil je pred vojno celih 18 let župan sodražiške občine in po vojni nekaj časa gerent. Kot dolgoletni cestni odbornik in načelnik ima velike zasluge za gradnjo nove ceste Sodražica—Loški potok. Bil je vedno odločen na-prednjak.
—Boj dečka s cigani. Iz Ba-njaluke poročajo o veliki drznosti neke ciganske tolpe, ki je pri belem dnevu na cesti hotela ugrabiti drugošolca H a m d i j o šehiča. Ker se vrši 19. t. m. v Banjaluki velik sejem, je prišlo tja mnogo ljudi, in seveda tudi razne ciganske tolpe, ki ob takih prilikah preže na; svoje žrtve. Tako so se te dni peljali skozi Banjaluko na vozu štirje cigani. V ulici Majdan so opazili cigani Hamdija in ga poklicali1 k vozu. Dečko se jim je nič hudega sluteč, približal, misleč, da ga bodo vprašali za pot. .Toda cigani so planili nanj, ga potegnili na voz in pognali konje v dir. Deček se je ves čas boril z njimi in v neki bolj obljudeni ulici se mu je posrečilo, da se je zmuznil z voza in jo
ti po vsej sili zadnji, pa je Loj-.prišel v Ameriko ajskrim lizat.
ze Hočevar rekel, da tretje mesto je njih in da si ga ne puste vzeti. Ker smo prijatelji, smo se dali pogovorit in smo se zadovoljili z drugim mestom. Prvega pa je odnesel St. Clair Rifle klub, ki ima prave gade med seboj.
Najbolj se je moško odrezal cvetličar France Jelerčič, ki je bil tako komod, da niti nabojev
Kako je bilo p;* kaj s petjem, ne vem. Dokler sem bil še pri pravi pameti, vem da se ni pelo. Sicer je Jože Petrič dvakrat zinil in nagnil glavo nazaj, pa sem ga vselej pravočasno ustavil in ga potolažil, da pozneje, pozneje.
Najbolj je bil* srečen ta dan naš blagajnik Marn, ki mu po
obvestili orožništvo, ki je takoj začelo zasledovati drzne cigane in jih tudi kmalu ujelo. Oddali so jih že sodišču. Razen tega je mestna policija sklenila aretirati vse cigane, kar jih je v mestu in jih nato izgnati.
—Sina prodal ciganu za konja, Policija je aretirala cigana Dimitrija Jovanoviča, rodom iz Erduta. Cigan je zjutraj hodi) po Osjeku, vodeč za roko 12 letnega dečka, na katerem se je videlo, da je od kmetskih staršev. V neki družbi je cigan izjavil, da je tega dečka zamenjal za konja. Policija je za to zvedela in aretirala cigana. Cigan je na policiji trdil, da je bil ob neki priliki v družbi s kmetom Klernom v Sv. Ivanu Prigrevici. Klem mu je tožil, da ima polno otrok in da se nahaja v težkih materijelnih razmerah. Ponudil je ciganu svojega 12 letnega sina Vendelina, če mu da zanj enega konja. Cigan je res vzel kmetovega sina in ga odvedel s seboj, konja bi pa moral ta dan v Erdutu izročiti kmetu. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, če gre res za tako čudno predajo otroka, ali pa če je cigan otroka ukradel. Cigana so pridržali v zaporu.
—Smrtna žrtev Cerkniškega jezera. Lepa nedelja je izvabila mnogo izletnikov iz Cerknice in bližnje okolice k jezeru. Veselo je bilo razpoloženje kopalcev ob vodi. Nenadno pa se je začul krik iz čolna nedaleč od brega. Kmalu se je zvedelo, da je izginil v vodi g. Anton Milavec, lesni trgovec in posestnik iz Dolenje vasi pri Cerknici. Hitro se je pognal v vodo pri kraju nesreče poročnik Veljko Bogdano-vič. Zaradi globine vode in ker ni bilo v bližini dobrih plava-čev, ki bi mu mogli pri reševanju pomagati, je bilo vse prizadevanje zaman, šele čez dobre četrt ure so dvignili iz, vode truplo nesrečnega. Milavca. Prisotni kopalci so se trudili mnogo easa, da bi z umetnim dihanjem obudili mlado življenje, toda bilo je že prepozno. G. Anton Milavec je bil star komaj 25 let. Pred dvema letoma je prevzel po smrti svojega očeta vodstvo
Neki meščan, kateremu se neki odlok mestnih councilmanov ni zdel po godu, se je javno izrazil, da je polovica councilmanov oslov. Brumni mestni očetje so si to razžaljivo izjavo tako vzeli k srcu, da so poklicali raz-žaljivca k sebi in mu zagrozili, da ga bodo tožili če ne prekliče. Meščan je bil pri volji in je dal v časopis sledečo izjavo:
"Tem potom slovesno izjavljam, da polovica naših councilmanov niso osli in sem jim hvaležen, da so odstopili od tožbe."
a
Nekemu vojaku je topovska krogla odbila obe nogi. Ko je prišel v bolnišnici k zavesti in je videl, da je brez nog, je globoko vzdihnil:
"Prav mi je! Tolikokrat sem priporočal Bogu svojo dušo in telo, na te preklete noge sem pa vedno pozabil!"
A
Kmečki hrust, ki se je rad pretepal po gostilnah, je moral na vojsko. Njegova žena je še več dni po moževem odhodu jokala in vzdihovala okrog hfše. Pa ji reče sosed nekega dne:
"Kaj se boš tako kisala. Saj v vojski vsaka krogla tudi ne zadene in tvoj mož se bo zopet povrnil zdrav domov."
"Saj mi ni toliko za moža, ta se bo že prebil skozi, ampak smilijo se mi ljudje, ki mu bodo prišli v roke!"
a
Poročnik postavi nekega vojaka na vrh hriba in mu reče:
"Tukaj stoj in opazuj sovražnika. Si razumel?"
"Razumel, gospod poročnik." čez pol ure pride poročnik nazaj in vidi, da vojak ne stoji na hribu, kakor ga je bil postavil, ampak' pod Hribom, lepl^/'zatis-ju.
• "Kako pa je to, da ne stojiš gori na hribu? Saj od tukaj sovražnika niti videti ne moreš?" ga ostro nagovori poročnik.
"Veste," gospod poročnik," se opravičuje vojak, "tako jezo imam na sovražnika, da ga niti videti ne maram."
ubral, kar so ga nesle pete proti,lesne industrije, ki jo je vodil
domu. Cigani se mu niso upali slediti. Ves iz sebe je dečko pritekel domov, kjer je padel na posteljo. Do sedaj še ni mogel izpregovoriti niti besedice. Ljudje, ki so dogodek videli, so brž
vzerno. Bil je delaven odbornik Sokola in krajevne organizacije JRKD v Cerknici. Obe orgaznizaciji sta izgubili z njim dobrega člana in ga bosta zelo pogrešali.
—Pred velikim dobrovoljskim zborom v Dolnji Lendavi. Glavni odbor Organizacije prekmurskih in medmurskih dobrovolj-cev, ki so se v letih 1918. in 1919. s puško v roki borili za osvobojenje slovenskega Prek-murja in Medmurja izpod madžarskega jarma, bo letos na iz-I redno slovesen način proslavil
streljanju ni bilo treba pobira ni hotel devati v flinto. To delo iti nerazbitih golobov.
avljati Jim še-; Izid streljanja je bil sledeč: j praznik Vidovega dne. Prire-samo prožil. |St. Clair Rifle klub 192, Euclid idil bo 28. in 29. t. m. v Dolnji
Lendavi jugoslovenski dobro-voljski narodni kongres, katerega se bo udeležilo okoli 3000 članov in, kakor se sodi, kakih 15,-000 gostov iz vseh pokrajin naše države. Zastopana bodo tudi vsa važnejša državna oblast-va.
—Vsa vas je zgorela. V noči nedavno je strašen požar uničil vas na Madžarskem blizu meje.
(Dalle na 3. strani).
a
Mesar je imel trgovskega prijatelja v drugem mestu, s katerim sta večkrat imela kako kupčijo. Kadar je bil kje kak večji semenj, je šel navadno eden teh mesarjev po živino in potem sta si živino razdelila. Tako je bil zopet eden teh mesarjev na semnju v Ljubljani. Ko je bil s kupčijo gotov, je poslal svojemu prijatelju brzojav sledeče vsebine:
"Jutri pridejo vsi prešiči na našo postajo, tudi ti bodi t*am. Jaz se pripeljem šele' jutri, ker osebni vlak ne prevzame volov. Slaba kupčija, govedo v ceni poskočilo. Toda kadar potrebuješ kakega vola, se zmisli name."
a
Slovenec, ki je bil v ruskem ujetništvu v Sibiriji, je pisal domov:
"Dragi starši! Jaz se nahajam sedaj v Sibiriji v ujetništvu in sem zelo zadovoljen. Imamo izvrstn.0 hrano in v izobilju, mehke postelje in stražniki z nami prav dobro ravnajo. Mojega prijatelja, ki je čisto drugače poročal, so danes zjutraj ustrelili."
a
Policaj je prijel nekega uzmo-viča na cesti. Na potu na stražnico je veter odnesel uzmoviču klobuk. Pa reče tatič:
"Gospod policaj, počakajte malo, da skočim za svojim klobukom !"
"O, saj ne boš!" mu odgovori policaj. "Ti bi tekel za klobukom, jaz bi te tukaj čakal, ti bi mi pa ušel. Iz te moke ne bo kruha, ker jaz nisem tako sala-minsko neumen kot si ti misliš. Napravila bova takole: ti boš tukaj počakal, jaz bom pa skočil za klobukom."
PREKMURSKE NOVICE
(Nadaljevanje iz druge strani)
žrtev plamena je bilo 26 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in orodjem kakor tudi okrog 50 krav, svinj in konj. Dolnjelen-davski gasilci so takoj nato odhiteli s svojo motorko v gorečo vas. Pridružili so se jim še drugi prekmurski gasilci s svojimi brizgalnimi. Strašen je bil pogled z naše meje v smeri požara. Nebo je bilo daleč na okrog rdeče in vse okoliške vasi so bile razsvetljene, še prožnejši pa, je kil položaj v vasi sami. Ko so Prispeli dolnjelendavski gasilci, je gorelo že okrog 15 hiš. Strašno vpitje se je razlegalo v noč. živina je mukala, a plameni so Požrešno požirali stavbo za stavbo. Gašenje je bilo otežkočeno, ker ni bilo vode. Naši gasilci so bili prej pri požaru kakor madžarski. Iz Egerszega so prišli gasilci šele ob 3. zjutraj, ko je Požar; že ponehaval. Kako je požar nastal, se ne ve. Kakor domnevajo, si je neki posestnik sam zažgal svojo hišo, kar je prineslo strašno nesrečo.
Bridka usoda tretjič ože-n j enega moža. Karel Zidar z Goričkega je mnogo hodil po svetu, doživel mnogo bridkosti in malo veselja, kakor je pač usoda )seh, ki so brez pravega doma m zaslužijo komaj toliko, da se za silo preživljajo. Pa si je le Počasi prihranil majhno vsoto, za katero si je kupil kos zemljišča in si sezidal skromno hišico. Omislil si je k hiši tudi ženo, ki bi mu kaj pomagala nositi vse bridkosti v življenju. Pa, ni imel sreče, že po nekaj letih mu je žena umrla. Poročil se je drugič. Ali mu je druga žena pobegnila ali kaj, se ne ve. No, Pred kratkim pa je stopil že tretjič pred oltar kljub svojim šestim križem. Prav nič se ni Počutil starega ob 30 let mlajši zoni. v početku je bil zakon še dokaj miren; Mlada žena se je držala tako, da Karel nikakor ni notel ver j eti govoricam sosedov, ces, da gleda žena za fanti. Pred , vi Pa je pritekel neki fantek * njemu na polje, kjer je delal, ' mu zaklical, naj hitro pride aomov, če hoče kaj videti. Starec se je res vrnil k hiši. Ko pa «opi v sobo, je našel svojo že-v objemu z nekim fantom. . ez besede je skočil k njej ter Jo udaril po obrazu. Oba mlada Pa na njega, žena je nekje naš-Ja kolec, s katerim je začela udrihati po njem, fant pa je mla-, s Pestmi tako dolgo po njem, 1 starec obležal na tleh brez zavesti in ves krvav. Sosedje, «so prišli zaradi kričanja k ,1S1> so spravili občutno poško-°vanega, moža v murskosobo
0 bolnico, ker bo poškodovanec moral precej dolgo časa zdraviti hude rane na glavi in na prsih. Huda žena in njen 'Jubimec bosta pa imela opravka
s sodniki.
nem potu. Ko so ga prijeli, je Artinger priznal, da so pri njem najdene reči res last dobrega znanca iz Prekmurja, ki pa da jih je njemu oddal v shrambo sosedov hlapec Fran Hutter. Po tej izpovedi so orožniki takoj aretirali tudi Hutterja, ki je tudi zatrjeval, da mu je vse to izročil Smodič sam, ko je zapustil svojo službo in si hotel poiskati neko drugo zaposlitev. Medtem je raztelesenje ugotovilo, da je bil nesrečni Smodič umorjen na najstrašnejši način. Na glavi in temenu je imel 12 hudih ran, povzročenih z nekim ostrim in težkim predmetom. Sklepa se, da je] bil udarjep stoje in potem ko je že umiral, vržen v veliko mlako ob reki. Ko sta bila pred mrtvašnico privedena od orožnikov oba osumljenca, je bila tam zbrana velika množica iz kraja in okolice, katero so orožniki s težavo krotili, da ni navalila na aretiranca. Pred razmesarjenim truplom žrtve je Artinger priznal in tudi opisal roparski umor. On in Hutter sta, že pred tedni prigovarjala Smodiču, naj zapusti svojo službo, češ, da imata zanj pripravljeno boljšo zaposlitev blizu Gradca. Smodič se je dal pregovoriti in na usodni večer so se vsi trije podali na pot. Precej daleč od vasi Spel-tenbacha so prenočili, na vse zgodaj pa so pod vodstvom Hutterja nadaljevali pot ob Bistrici. Naenkrat je stopil Hutter h košati vrbi ob vodi, da bi si odrezal palico, ter je prosil Smo-diča, naj mu pomaga. Ko se je Smodič oprijel veje, ga je Hutter z nožem usekal po temenu. Usekal ga je večkrat. Artinger pa.pravi, da on pri tem ni pomagal, pač pa, je potem skupno Hutterjem zavlekel žrtev v mlako, ki je bila globoka največ 30 cm. Hlapec Hutter, ki je glavni izvršitelj tega strašnega roparskega umora, je tudi pred truplom svoje žrtve in pozneje ob reki, kjer so našli Smodiče-vo truplo, zatrjeval, da je nedolžen. Pri teh zatrjevanjih se je posebno opiral na, dejstvo, češ, da nahrbtnik, v katerem so našli obleko in drugo imovino nesrečne žrtve, ni njegov, in da se je blizu umorjenčevega trupla našel tudi klobuk, ki ne pripada ne žrtvi ne kateremu od obtožencev. Orožništvo pa je rešilo tudi to uganko ter ugotovilo, da, je klobuk eden od morilcev vrgel nalašč tja, da bi zavedel preiskavo v napačno smer. Smodiču je namreč njegov brat, ki je dolgo časa kot sezonski delavec delal v Franciji, pri zadnjem obisku podaril klobuk, ki še ni bil nošen in ki je imel tudi znamko francoske! tvrdke. Dalje so orožniki dognali, da je ta nahrbtnik neki tretji hlapec nekdaj posodil Hutterju. Tako je Hutter-jeva krivda dokazana in bosta oba zločinca že te dni izročena graškemu sodišču.
-o-

EARL DERR BIGGERS:
kitajceva papiga
fWWWWfffffWfl
"Jaz ..." Kakor bi se iz sanj prebujal v resničnost. "Kaj sadim? Vsemogoče, čudili bi se, pa, Izaija tudi!" Gamble pa ga je pogledal s tako ljubeznivim nasmehom, da si je milijonar skoraj opomogel in se zavedel. "Pojdite z menoj, če vas taka reč zanima. Vam nekaj pokažem!"
Gamble je stopil za njim na verando in Thorn je šel za njima. Bob je planil k telefonu klicat Willa Hotleya. "Poslušajte!" je prosil s pridušenim glasom. "Pravkar je Madden dobil po telefonu brzojavko, ki ga je zelo vznemirila. Ste li dovolj dobri s telegrafisti, da, bi mogli o tem kaj več poizvedeti — seveda tako, da ne bo nihče kaj sumil?"
"Pojde! Dobri poštar mi vse pove. Ali vam čez nekaj minut lahko pozvonim?"
"Ravno sedaj sem sam. če potem ne bom več, bom rekel, da želite govoriti z Maddenom. Potem si boste morali hitro kaj izmisliti. če boste pa pohiteli, skoraj ne bo potrebno."
Ko se je okrenil, je opazil, da Ah Kim 'pospravlja mizo. "No, Charlie, kaj mislite o novem gostu v našem malem hotelu?"
"Ta, gospod Gamble je na videz nedolžen kakor majsko jutro, se mi zdi."
"Res je. In sveto pismo tudi pozna."
"Pa nič nevaren in blag človek. Toda med njegovo pičlo prtljago je skoraj nova nabita pištola."
"Najbrž bo z njo streljal podganam v repe," se je posmejaJ Bob. "Ne, nikarte ga sumničiti! Najbrž je kals strahopetec, ki verjame vse, kar mu kažejo po kinih. In se je skrbno oborožil, da bi se v tej divji deželi mogel braniti. Sicer pa je Madden pravkar po telefonu sprejel brzojavko, kakor je videti s precej neprijetno vestjo. Holley poskuša izvedeti vsebino. Če telefon Zazvoni, pojdite, prosim, na verando in me kako opozorite, ko bi kdo prihajal."
ca
-Umor prekmurskega delav-v Avstriji. V Furstenfeldu ? lzu avstrij sko-madžarske me-J° so ob reki Bistrici našli umorjenega mladeniča, v katerem so ugotovili poljskega delavca Alexandra Smogiča iz Prekmurja, 1 Je bil dolgo časa zaposlen pri Posestnici in gostilničarki Preiss-nmthovi v vasi Speltenbachu. Mladi 22 letni prekmurski dela-Vec je bil na najboljšem glasu zaradi svoje pridnosti in trez-nosti, 14. junija pa je naenkrat zapustil svojo službo, ki bi jo lahko obdržal še dolgo čaa. Blizu trupla so našli močan zakriv-Jen nož, kakršnega uporabljajo nietje za obrezovanje drevja, jasli pa so tudi nahrbtnik, poln so Orožniki so dognali, da Je tak nož uporabljal na neki nietiji v vasi, kjer . je bil dolgo t-asa zaposlen nesrečni Smogič. , 80 vso preiskavo usmerili po eJ sledi, so že v teku enega dne uognali, da se je prekmurski de-avec v zadnjem času pajdašil s niapcem Francem Artingerjem. J- ri tem hlapcu, ki je bil znan Kot zapravljivec, so našli novo obleko, nove čevlje in še marši-
Ka.i, kar je potrdilo sum, da si znižalo za 93,000. Skupno števi-moz tega ni pridobil p0 pošte- lo brezposelnih znaša 5,476,000.
Odgovori na vprašanja
1.	Franklin Delano Roosevelt.
2.	Volga.
3.	Sacramento.
4.	Alfred Lebrun.
5.	Milton Grossman, Herman Finkle, L. Payrie, Wm. Ban-nick in Wm. Bundy.
6.	Jen.
7.	Leta 1453.
8.	Leta 1912.
9.	Leta 1929.
10. Charles Curtis.
--o--
Princ Pu Yi bo postal mandžurski cesar
Harbin, 8. julija, časopisje v tem mestu naznanja, da namerava japonska vlada razglasiti dosedanjega governerja province Mandžurije, princa Pu Yi, za mandžurskega cesarja, že v prihodnjih tednih se pričakuje razglasa, ki spreminja provinco Mandžurijo v cesarstvo.
V Nemčiji je manjše šte-vilo brezposelnih
Berlin, 8. julija. Tekom drugega dela meseca junija se je; število brezposelnih v Nemčiji;
MR. RUDOLPH PIRC
Na sliki vidimo mladega Rudolph Pirc-a, sina poznanč družine Frank Pire na 1629 Ridge Ave., North Braddock, Penna. Rudolph je pravkar izvršil z odličnim uspehom College of Pharmacy, in je bil tudi ves čas svojih študij od-ličnjak, kar je pač redka izjema mecl višješolskimi dijaki. V priznanje svoje marljivosti in znanja, je bil na kolegiju dvakrat odlikovan z zlato svetinjo. Za svoje izvrstno učenje je dobil tudi štipendijo, ki ga je opravičevala za en šolski termin k prostem pouku. Njegova sestra Genevieve, se je pred nekaj dnevi mudila v Clevelandu na poročnem potovanju. Poročila se je z ■izvrstnim slovenskim mladeničem Mr. Safran iz North Braddocka. V C le vel andu sta obiskala več svojih sorodnikov in znancev, zlasti pa družino Mr. Somraka. Mlademu učenjaku naše iskrene čestitke, in enako tudi staršem!
Molče je Kitajec nadaljeval svoj opravek pri mizi. Nekaj minut kesneje se je zopet oglasil telefon. Bob je pohitel k telefonu ter položil roko na zvonec, da uduši zvok. Chan je od-drsal na verando.
"Da, Holley!" je tiho govoril mladenič. "Prav! Ampak zanimivo je to, kajne? Drevi pride? Lepa hvala, dragi prijatelj !"
Odložil je slušalo in Charlia se je vrnil. "Novica! Brzoja-vila je Evelina Maddenova. Najbrž se je že naveličala še dalje čakati tam v Denveru. Brzoja-vila je iz Barstowa. Mlada gospodična se pripelje drevi ob šestih in štirideset v Eldorado. Najbrž bom moral iz sobe in sploh odtod."
"Gospodična Evelina Maddenova?" je neverjetno ponovil Chan.
"Resnično—Maddenova edinka. Prevzetna lepotica. Spoznal sem jo v San Frančišku. Ni čuda, da se je Madden zavzel, kajne?"
"Tale farma morilcev kajpada ni bivališče za gosposko, razvajeno gospodično."
Bob je vzdihnil. "Nov zaplet-ljaj. Stvar se razvija, midva pa ne prideva do cilja."
"Še enkrat moram prositi: Vadite se v kreposti, v kateri ste tako slabo izurjeni, v potrpežljivosti. Skoraj bodo naši upi veselejši. ženska roka . . ."
"Ta ženska roka pomeni ozebline! Stavim z vami, Charlie, niti solnčno pripekanje v puščavi ne b ootajalo Eveline Madde-nove."
(Dalje prihodnjič.)
dnevneTesti
Sin bogatina odpeljan in
zopet vrnjen
St. Paul, Minnesota, 8. julija. Haskell Bohn, 20 let star, sin bogatega tovarnarja, ki je bil pred 6. dnevi odpeljan, se nahaja zopet pri starših. Tekom ujetništva pravi, da je dobival dobro hrano in cigaret, kolikor je hotel. Le oči je imel zavezane. Oče je dobil poziv, da plača $35,000, kar se je najbrž zgodilo. Ponoči so sina banditi peljali na javno cesto, ga deli iz avtomobila, mu stisnili bankovec za $20.00 v roke in se odpeljali. Haskell je dospel do nekega farmarja, ki je poklical policijo.
Proslava četrtega julija je bila koristna
Port Jervis, N. Y., 8 .julija. Pred enim letom je William Jones, 50 let star, zgubil dar govora. Niti besede ni mogel od-tedaj spregovoriti. Zadnji pon-deljek pa so poredni dečki v proslavo 4. julija eksplodirali za njegovim hrbtom tjfi ogromne rakete. "Prokleti norci!" je prišlo Jonesu iz ust, in odtedaj zopet dobro govori!
-o--
Listnica uredništva
Ponovno opozarjamo društvene tajnike, da nikakor ne moremo sprejemati med "novice" pozive tajnikov, da se članstvo udeleži redne mesečne seje. Pomislite, da je v Clevelandu 300 slovenskih društev, in kam bi prišli z novicami, če bi za vsako društvo tiskali poziv na prvi strani lista, da se člani udeleže seje! In ako to storimo za eno društvo ,moramo za vsako drugo, torej prosimo, naj tajniki nikar ne zahtevajo, da se poziv k rednim sejam tiska med novicami na prvi strani! Na prvo stran pride le, če se vrši izvanredna seja. Prosimo še enkrat tajnike, da upoštevajo, da poziv k redni seji je oglas, ne pa novica, in se bo računal kot oglas. Kdor ne bere oglasov, tudi novic bral na bo.
Naznanilo in zahvala
Tužnim srcem naznajam vsem prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede nepozabnega očeta
Anton Brzin-a ki je po dvamesečni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 57 let, za večno zatisnil trudne oči dne 5. junija. Iskrena zahvala za vence položene ob njegovi krsti in sicer: društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, N. Y. C. Iron House, dr. Chas. Les-jak, dr. A. Lavrič, dr. L. Champa. Zahvala darovalcem za sv. maše: Mr. in Mrs. M. Martič, Mr. in Mrs. J. Koren, Mrs. R. Krall, Mr. in Mrs. L. Novak, Mr. Tony Beck. Iskrena zahvala za brezplačne avtomobile Steve Mandich, Chas. Lesjak, Jos. Mrgole, Martin Vinšek, Tony Lav-rich, James Nanigar, Frank Ko-vach, Jos. čebular, Frank Ivan-čič, James Mansour. Iskrena zahvala Jos. žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za krasno urejen pogreb.
Bridka bila je ločitev Grenko bilo je slovo, Ko te v rakev položili ter odnesli tja v zemljo.
Spavaj mirno v tuji zemlji, saj se zopet snidemo nad zvezdami, žalujoči ostali: Anton, Joseph, Frank, sinovi, Mary, hči, Anton, vnuk.
Pozor!
članicam društva Collinwood Hive, št. 283, The Mac'cabees, se naznanja, da se gotovo udeležijo seje v pondeljek, 11. julija, ker je seja zelo važna! — Tajnica.
' Išče se
stanovanje, dve ali tri sobe, med 61. in 79. cesto. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uradti tega lista in naj navede tudi, koliko je rent.
V najem
se da stanovanje, šest sob, na 1275 E. 61st S tu.,Vse ugodnosti. Furnez, kopališče. Vpraša se na 1207 E. 61st St.	(162)
Pozor!
Članom društva Najsvetejšega imena fare sv. Kristine se na> znanja, da bo četrtletno sveto obhajilo za naše društvo v nedeljo, 10. julija, in sicer pri prvi sv. maši ob 6. uri zjutraj. Zbirali se bomo v dvorani in potem skupno odkorakali v cerkev. Prošeni ste vsi člani možje-farani, da se nam pridružijo. Pozdrav — Frank Hochevar ,tajnik.
Pridna mladenka
Slovenka, ki je dovršila višjo šolo, bi rada dobila primerno delo kakem uradu, pripravna in zmožna je tudi za pomoč v trgovini, ali pa sprejme kako primerno hišno delo. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pusti naslov v uradu tega lista/ (162)
SLOVENSKA BRIVNICA 2 DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BUILDING
Zvečer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE.
Soba št. 7 Tel. HEnd. 5195
Ob sredah jsvečer na 837 E. 237th St., Euclid, O.
Tel. KEnmore 4458
Tel. CHerry 3982
National Drug Store
6036 St. Clair Ave.
POD NOVIM VODSTVOM
Posebno znižane cene:
$1.25 Trinerjevo vino ........................89c
75c Rubbing alkohol, pt...................39c
25c Choc. Ex-Lax .........*...................19c
75c Flyosan ..............................................49c
75c Witch Hazel, pt...........................39c
30c Bromo Seltzer ................................23c
ZASTONJ 50c vredna gumasta cevka k gumasti posodi za sorko vodo, -i vsakim nakupom $1.00 ali več.
fTTTtTXXXITTTTTTTYTTTI*Xin
national
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu, soba št. 10.
6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMČENO
j t
„t
TLEET'WING]
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.

DOBER PREMOG! m
Točna postrežba!
The HiH Coal Co.
1261 MARQUETTE RD.
St«rl Clmpermanovi prostori
IIEnderson S78S	S3
S>\
^ FRANK ARKO, zastopnik ^
Preselitev!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz dosedajnih prostorov na 1192 Norwood Road, v nove prostore na
6735 St. Clair Ave.
in se vljudno priporočam vsem novim in starim odjemalcem za fino popravljanje čevljev.
Jerry Krašovec (161)
V najem
se da lepa koča za majhne parties, tudi prostor za piknike '/. veliko plesno dvorano. Enajst milj od Public Square. Jako poceni. Vprašajte pri Frank Mer-var, 5921 Bonna Ave. (Sat.x)
naznanilo in zahvala
Globoka žalost tard naša srca, ko naznanjamo sorodnikom in drugim, da je poklical Bog- k sebi našo preljubo soprogo, ozirrf-ma mater	.__
Anna Novaki
rojena Novak, ki je mirno v Gospodu zaspala dne 11. junija 1932 v Starosti 4® Kit. Pokojna je bila doma iz vasi Mal Koren, fattt Krka, od koder je. prišla pred 22 leti. Ranjka je bila" članica društva Dom št. 25 SDZ in pevskega društva Zvon.
V delžnost si štejemo, fla se najprej zahvalimo Rev. John J. Omanu za cerkvene obrede ter Mr. Ivan Zormanu za iepo cerkveno petje. Iskrena hvala pogrebniku Mr. Loiiis L. Ferfolia za točno preskrbo in lepo vodstvo pogreba. Prav srčno se zahvalimo družini Mr. Lotiis Kastelic in sasedOm, ki so stali ob strani ob njeni zadnji uri. Bog naj vam povrni- vsem. Bog vam povrni molitve in daritve. Iskrena hvala članom društva Dom št. 25 SDZ, ki ste čtili pri pokojni in nam tako lajšali težko stanje vse dni žalesti, kakor tudi nosHcfem krste, ki so jo položili k večnemu počitku. Tako tudi vsem drugim, ki so jo prišli pokropit in molit za pokoj njene duše. Prav iz srca se zahvaljujemo pevskemu društvu Zvon, ki ji je zapelo žalostinke na domu.
Iskreno se zahvalimo darovalcem za. sv. maše in sicer: Mr. Lcuis Lipnos Jr., družina Zupančič, Mrs. F. Jelušič, družina Joseph Zabukcvcc iz Collinwooda, družina Rudolph Sadar, družina Btechuks, Mr. Jrhn Hrevat, Miss Mary Frantič, družina John Brezni kar, družina Rudolph Novak, Mrs. A. Legan, Mr. John Fcrtuna, Mrs. Franccs Perico, Mr. in Mrs. Polde Mišmaš, Mrs. A. B. For tenia, Mr. in Mrs. Mcžič iz St. Clair Ave., Mrs, Lipnos, Mr. in Mrs. Tony Perks), družina Mikliivčič, Nick Becchuk. družina Lcuis Kastclic, Mrs. Rose Adler in Richman Girls from West Shop NO. 2.
Hvala za darovane vcncc: družina Mr. in Mrs. Joseph Kovač, družina Mišmaš, družina Tony Miklavčič, družina Frank Miklav-čič, družina Mike Fugel, družina, Tony Novak, Mr. Nick B=echuk, Midnitc Rangers, Mr. in Mrs. Jtmcc, Modern Maidens klub, društvo Zvon, diuštvo Dom št. 25 SDZ in Mr .in Mrs. Skok.
Prav crfiiiO Se zahvalimo vsem onim, ki ste dali svoje avto-tticbHte na razpolago pri pttgrebu brezplačno. Iter ne virante vsa njih imena, sc vsem skupaj prav iskreno zahvalimo.
Če še je pomotoma kako ime izpustilo, prosimo da se nam opresti ter sc prav tako iz srca zahvalimo. Končno pa še enkrat vsem Skupaj prisrčna hvala.	f
Ti na, ncpczabljeria soproga in mati, počivaj v Bogu. Ostaneš nam vedno v spominu, dokler se ne združimo nad zvezdami. Bog Ti podeli večni mir in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali: IGNACE NOVAK, soprog, ROSE NOVAK, hčerka.
MALI OGLASI
Izvrstna prilika
Naprodaj je skoro nov Victor radio aparat z gramofonom in ploščami. V najboljšem stanju. Proda se zelo poceni. Istotam so naprodaj tudi štiri oleandre. Vprašajte pri Ig. Slak, 1153 e. 60th St.

Morda bi kdo mislil
da je pri podjetju, kot je naše in z našim dobrim imenom za vestno, skrbno postrežbo, da morajo biti pogrebi pri Svetku dragi.	. r fo IiIjD
Toda temu ni tako. Mi smo bili pohvaljeni tako radi zmernih cen, kot fino kakovost naše postrežbe.	s
PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS
AUGUST F. SV
478 EAST 152 fctE ST.
KF-nmore 2016
^uilllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllillilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliu
Zelena žaba
Za "AmerlSko Domovino" priredil M. C.
"iniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiir
"Da so ga resnično videli?" je vprašal Graham.
"Nu," je dejal Hendon ter na-mršil obrvi, "vprašanje je, kaj mislita z besedo "resnično." Neka služkinja je dejala, da ga je srečala na: trati pred hišo, a* da ni vedela, da je bil tat. človek si pač ne more priti na čisto. Bila je histerična, ko so jo našli — in ni mogla povedati ničesar jasnega. Skočili so pač k oknu — zunaj je bila tema — vendar trde vsi, da so videli iti nekoga preko trate — sledili mu, vendar zaman."
"Kaj se je zgodilo tedaj ? Zakaj naji bi bilo dekle histerično? Mar jo je napadel ali kaj?"
"Ne," je dejal Hendon ter zaprl beležnico. "Pač pa trdi ona, da ni bil človek: da je bil ves zgrbljen in—kar ni prav lepo— da sploh ni imel obraza."
III.
V Barranovem stanovanju
Pri vratih Barranovega stanovanja je sprejel Grahaima Wilkins, ki je bil pač pravi tip sluge. Stanovanje je bilo zek razkošno, eno onih, ki so nasta^ la v novejšem času na zahodni strani Londona, in, katera so kaj hitro zasegah ljudje, ki si niso hoteli privoščiti cenejih. Najemnine so bile ogromne, a kljub temu niso bila stanovanja kaj prijetna. Od vseh strani so pri hajali glasovi gramofonov, gla-sovirjev in radiov, tako da človek pač ne bi mogel računati s kako udobnostjo.
"Vprašal bom, dali je gospa Barran doma," je dejal Wilkins, čeravno je vedel, da je doma. "Ali se hočete potruditi tu sem?" Pri tem je odprl vrata v sprejemnico. Graham je mislil prvi trenutek, da ni v sobi nikogar in baš tako je mislili tudi Wilkins. Trenutno pa je vstalo od kamina dekle ter stalo precej zmedeno pred Graha-mom. Ob pogledu nanjo so izginile stene — Graham je videl pred seboj zeleno trato, začul glasen krik hockey-igralcev in smeh deklet, a med njimi vesel, okrogel obraz, obdan po temnih kodrih, ustne napol odprte, kakor bi vabile k poljubu. Pred njim je stal obraz, katerega je že vsa ta leta nosil v svojem srcu, podoba, ki je bila začetek življenja, obljuba lepe bodočnosti. Vizija pa je takoj izginila: pred sabo je videl sicer isto dekle, a bolj bledo, spremenjeno. Izginili so kodri, lasje so bili sedaj gladki in velike temne oči so ga gledale polne začudenja. In z obraza je odsevala bledica. Preplašeno se je ozrla, kakor bi pričakovala, da pride kdo za njenim hrbtom. To začudenje, ta strah in presenečenje, pa sta trajala le par trenutkov. Nasmehnila se je prijazno ter mu prožila roko v pozdrav. "Gospod Graham! Izredno me veseli, da vas zopet vidim!" je dejala prijazno.
"Vi — Jaz — gospodična Baynes, to je vsekakor —" oši-nil je s pogledom nje levico in se prepričal, da ni na njej prstanov, "zame veliko presenečenje."
"Mene pa zelo veseli. Kako ste me le našli ?" je vprašala ona smehljaje. On bi se najraje sunil v rebra. Nobene romantičnosti ni bilo v tem srečanju, o katerem je on vsa ta leta neprestano sanjaril. Nekako jecljal je, ko je dejal: "Resnici na ljubo: saj vas nisem našel. Iskal sem gospo Barran; niti vedel nisem, da ste vi tu."
Veseli izraz je izginil iz njenega obraza. Izpustila je njegovo roko. "Oh, saj res! žal mi je, da sem bila tu. Pri Bar-ranu sem le kot družabnica. Pač
le plačana služkinja. Povedala bom/ gospe, da ste tu."
"Stojte!" je dejal in dvigni) roko. "Sedaj sem vas našel in ne izbegnete mi kar tako . . . Mnogo sem mislil na vas. To vam moram povedati. In tudi imam še ono fotografijo, ono gručo." Govoril je mrzlično sedaj, ker se je bal, da bo odšla, 4n, da je ne bo več videl.
"Da? Resnično?" je vprašala z' brezizraznim glasom. "Spominjam se. Mlada sem bila tedaj — norčica. Od tedaj pa sem sem zrastla." Šla je proti vratom, a on ji je zastopil pot.
"Trenutek še. Iskal sem vas tako dolgo in si želel vas videti!" je prosil.
"Čemu le?" Gledala mu je naravnost v oči, a nje obraz je pordečel. "Čemu le, gospod Graham?"
"Da vas prosim odpuščanja," je izbruhnil Graham. "Saj se spominjate — tako nekavalir-sko sem postopal."
"Res? Pozabila sem že — tako dolgo je že od tedaj." Izraz njenega obraza pa je izdajal, da ni še pozabila.
"Ali vam ugaja ta služba?" je vprašal on nenadoma.
"Gotovo. Zakaj vprašujete? Moram si pač služiti kruha sama. Oče mi je umrl, kakor veste."
"čul sem — čital v časopisih
—	a naslov ni bil naveden."
"Barranovi so bili prijatelji
mojega očeta. Moj oče je bil zelo ubog. Pač se nisem izučila ničesar — izvzemši hockey-a." Smešek je šinil preko njenih lic. Kmalu pa se je vrnil v njene oči nekako preplašen pogled.
"Svoje službe pa vsekakor ne ljubite — o tem sem gotov. Oprostite mi — saj nimam pravice vpraševati. Nekdaj pa sva bila prijatelja — a vi ste bili tako dobra tovarišica. Vprav očetovsko sem se zanimal za vas."
Zasmejala se je — stari smeh zopet. "V ničemer se niste spremenili, gospod Graham. Ali še vedno učite dekleta hockey-a?"
"Ne, to je minulo. Sedaj pišem detektivske povesti."
"Oh, da! Detektiv!" Oni boječi pogled se je zopet vrnil v njene oči. "čula sem že. žal pa mi je, da ste prišli k gospe Barran. Pojdem in ji povem, da je pričakujete."
"Saj se ne mudi tako. Sluga je šel, da me najavi. Pogovori va se medtem."
"Ne smeva — resnično, ne smeva, gospod Graham." Boječe se je ozrla po sobi. "Ali poznate Barranove zelo dobro?"
"Ne mogel bi trditi. Gospo Barran sem spoznal pri kartah. Povabila me je, naj bi jo obiskal
—	as tim se tudi naše poznanje neha."
Violet je stopila k njemu ter ga prijela za suknjič, šepetala je: "Nikar ne skušajte pobliže se seznaniti z njimi. Prosim vas, gospod Graham, nikar! Obžalovali boste gotovo!" Tiščala se je njegovega suknjiča, kakor prestrašeno otroče. "O, ne smela bi govoriti tako! Saj nimam pravice za to!"
"Vendar imate pravico!" se je smehljal Graham, kljub temu, da mu je postalo nekako nepri jetno. Bal se je namreč, da je dekle postalo med tem časom, ko je ni videl, živčno bolno. Koneč-no je vprašal: "Zakaj naj bi se ne smel upoznati z Barranovi« mi?"
"Ne morem vam povedati 1 Obljubite mi le eno stvar — morate mi obljubiti! Ako vas po vabijo v Sussex, ne hodite tja> kaj — ne boste šli ? Gotovo vas bodo povabili!"
"Bojim se, da vam tega ne ; morem obljubiti. Vidite, pišem pač detektivske povesti, a vse to izgleda tako tajinstveno zapeljivo."
Njen glas jel izražal bol, ko je dejala: "Smejete se mi sedaj! žal mi je, da sem! govorila."
"Nadalje pa tudi, ako je že kaj narobe, kaj pa z vami ? Morebiti lahko pomagam!"
"Ne skrbite zame." Stopila je od njega. "Prosim vas, pozabite, da sem vam govorila."
Nenadoma so se odprla vrata: vstopila je gospa Barran, smehljajoč se v pozdrav. Smehljaj pa je izginil, čim je ugledala dekle. Nato je stopila naprej.
"Pozdravljeni, gospod Graham. Zelo ljubeznivo, da ste se oglasili. Gospodična Baynes vas je gotovo medtem zabavala . . . Obžalujem, Wilkins je bil tako bebast — spremiti bi vas moral takoj, naravnost v mojo sobo."
Graham je gledal obe ženski. Violet je bila brezdvomno lepa. Ob strani one pa je nje lepota ginevala, kakor gine luč sveče ob močni električni razsvetljavi. Nje bledi obraz in velike, temne oči so postale v navzočnosti očarljive Murriel Barran nekako vsakdanje/ Murriel je imela svetle lase, ki so bili skrbno počesani, velike, modre oči. Oblečena je bila v krasno in dragoceno popoldansko obleko, ki je kar zatemnjevala priprosto taj-ničino. Le mal zgib obrvi je pričal, da ji je Violetina navzočnost neprijetna. Graham je skušal posredovati' in je dejal: "Gospodična Baynes in jaz sva že stara znanca."
"Res? Kako zanimivo!" je dejala gospa Barran hladno-vljudno ter. takoj zaokrenila pogovor. "Pridite z menoj, gospod Graham."
Graham je videl, kako se je dekle zdrznilo, kako stoji pri mizi nepremično, s povešenimi očmi. Preveč je bil zmeden, da bi se poslovil od nje. Odšel1 j« iz sobe.
Svetišče gogpe Barranove je bila svetla soba, povsod v njej mehki sedeži, mizice, blazine, škatlja svalčic je bila na nizki mizici ob divanu, na katerega se je spustila gospa in kamor je s kretnjo povabila Grahama. "Pridite in poklepetajva nekoliko."
Graham je sedel. Zdelo se mu je pa krivično, da bi kar take pozabil gospodične Baynes. Zato je dejal: "Gospodična Baynes je sodelovala v hockey-četi, katero sem jaz pred leti uril."
"O, da — zelo zanimivo!" Prižgala si je svalčico in ponudila tudi njemu. "Gospodična Baynes je tajnica mojega soproga — zelo sposobna, mislim." Nato se je okrenila k njemu z izrednim smehljajem. "Z vami pa res ne more človek nikdar priti v stik. Veste, prisostvovala sem vsem tekmam,' kadar ste igrali tudi vi — sicer ne da bi se bogve kako razumela na nogomet. Bili so časi, ko sem stala v dežju in čula, kako so vas vsi hvalili, kak izvrsten nogometaš ste — a kasneje sva si bila predstavljena. Sedaj pa, pomislite, ste v resnici prišli k meni — in da govorite s tako revico, kakor sem jaz!" To je bilo vsekakor drzno govorjenje. Nje obraz se je približal njegovemu, nje oči so strmele vanj, kakor bi ga resnično občudovale. On pa je postal zmeden, iskal je zaklona pri cigareti. "In čitala sem tudi vaše povesti," pri tem je položila svojo roko na njegovo. "Veste, vaše povesti so v resnici lepe." In vsakemu pisatelju godi, ko čuje hvalo svojih del, baš, kakor godi materi hvala njenega novorojenčka.
"Izredno me počaščate!" je dejal Graham.
"Zapljetljaji v vaših povestih so tako zanimivi — ampak, dragi moj, vaše ženske! Pokarati vas moram. Ne verjamem, da bi žensko niti zdaleka pojmovali!"
"Kaj pa naj bi bilo mojim ženskam?" se je smehljal Graham.
"Niso resnične. In vse so si
enake. Vedno prispodabljate le nekake maslene punčke, ki nikakor ne sličijo modernim dekletom. Pa saj vam ni neprijetna tako mala kritika, kaj ?"
"Vidite tedaj! Prepričana sem, da niste imeli nikdar v svojem življenju bolj intimnih od-nošajev s kako žensko!" Drzno izzivanje besed je bilo v popolnem nesoglasju z jasnim pogledom nje modrih oči, ki soi bile uprte vanj. Tiho se je smehljala. "Ako vas ne bi poznala, bi si vas vsekakor morala pred-ta vi jati kot nekakega umetnika z dolgimi lasmi, ki sloni preko vaškega plota, osmaguje za pa-storjevo hčerko ter ji poje sonete. Morate se naučiti živeti, dragec — potem boste šele napisali imenitno knjigo." Pri tem je slonela naprej, nogo je imela uprto na blazino, a izpod krila je kukala podveza. "V resnici pa niste tak," je nadaljevala ter stisnila njegovo roko, "pač pa ste zelo lep mladenič — in močan ! Ne bi hotela, da bi me vaše roke stisnile! Morate pa na vsak način zahajati čim več v družbo, družiti se z modernimi ljudmi. Nikar se ne zakrknite med vsakdanje pisatelje — to bi bil vaš konec."
"Gospa Barran, morate me pač podučiti," je dejal nepremišljeno Graham.
"Oh, za božjo voljo! Nikar me ne kličite "gospa Barran." Jaz sem Nick. Vsi me kličejo tako, a to, veste, radi moje sreče pri kartah. Pravijo namreč, da imam srečo starega Nick-a. ženske mislijo, da sleparim. Vi pa ne mislite tako, kajne, gospod Graham? — ali Jack — ali naj vas kličem Jack?"
"Seveda, ako vam drago. Seveda, ne mislim, da sleparite. Saj sem že igral z vami in proti vam."
"Kaj vam je ljubše? Z mano ali proti meni?" Bila je zelo
blizu njega, tako da je lahko čutil gorkoto njenega telesa. Iz veže se je začul nek glas. "Pro-kleto!" je zagodrnjala ter naglo sedla na drugi konec divana, medtem ko je potegnila obleko preko kolen. "Morate priti v Sussex, gospod Graham," je dejala naglo. "Moj soprog je prišel. V Sussexu bomo priredili zabavni večer. Saj boste prišli? Ne pozabite!"
Odprla so se vrata in vstopil je Barran. "Zdravo, Nick!" je

Piknik
iiiimimimiimiiiimmiimimmui;
slovenske šole
doma
se vrsi
v nedeljo dne
10. JULIJA
1932 na
FRANK KAVŠKOVI
FARMI blizu Močilnikarja PROSTA VOŽNJA
4
dejal in — obstal.
Ona je poskočila. "Predstavljam ti gospoda Grahama — pisatelja, kakor že veš, starega svojega prijatelja, čakal je nate, a jaz sem ga skušala medtem kratkočasiti."
Trpko smehljajoč se, je dejal Barran, medtem ko se je ozrl po sobi: "Ali si ponudila gospodu čaja? Mar ga ni hotel?"
"Oh, dragec! Kako sem pozabi j iva! Pritisni na gumb, Jurij. Ali boš tudi ti?"
"Ne, hvala," je odvrnil Barran ter stisnil Grahamu roko. "Jaz bom popil čašo žganja in soda-vode. Preživel sem strašen dan — saj veš — ona preiskava."
"Kaj se je zgodilo?" je vprašala gospa Barran skrbno.
(Dalje prihodnjič) ,
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z.
| DR. J. V. ŽUPNIK
1 zanesljiv zobozdravnik
Mnogo let na Istem mestu. St. Clair vog. 62. ceste, Vhod samo iz 6Ž. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.

Popravljamo likalnike, pralne
stroje, čistilce preprog in vse električne napeljave in naprave. Nizke cene. Solidna postrežba. Se priporočamo našim ljudem za obila naročila.
JOHN TEKČEK
15508 Holmes Ave.
LOUIS 727 E. 157th St.
r.č^-nl iS* i ; i
i I-. , i BKf i ■
virs. m? .•, l tSfc j: M; Jmmrx?*
/• — DA IZGUBIVA SOLNCE SVOJO TEŽO RADI IZŽAREVANJA IN SICER 360,000 MILIJONOV TON NA DAN, ALI S 650 VEČKRATNO TEŽO KOT PADA VODA ČEZ NIAGAR-SKE SLAPOVE.


— da je prvakinja v streljanju v Ameriki 9 letna deklica Gloria P. R o u p e iz Ray-more, Mo. Zadela je tarčo 266 krat po vrstih in 96% strelov je šlo v sredino.
Copyright, 1932, by Central Press Association. Inc.
JERKIČ
Tel. EDdy 1766

$48.00
$25.00
ČUDOVITO NIZKI POGREBNI STROŠKI!
Mi vam oskrbimo pogreb po izredno nizkih cenah, a postrežba je vseeno prvovrstna. Pri pogrebu za $165.00 dobite: najskrbnejše balzamiranje trupla, mrtvaški venec na hišna vrata, palme, lepo odprto krsto za $48, kakor kaže zgornja slika, železno "bakso" mrtvaški voz, dva osebna avtomobila, in vso drugo tozadevno postrežbo. Oskrbimo vam pa tudi boljše krste in pogrebe, toda ob nepretiranih cenah.
Mi se ne poslužujemo nikakih agentov. Agentje pogrebne stroške samo povečajo.
Invalidni voz kamorkoli v mestu, po dnevi in po noči, ^amo $2.00. Pokličite nas v slučaju potrebe: ENdieott 4735.
Najvljudneje se vam priporočamo
Pogrebni zavod: FRANK ZAKRAJŠEK
1105 Norwood Road

«
PIKNIK
II
bo popolen uspeh, ako ga
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
i v
is
i *
t M l
I IS t
Društva imajo izjemne cene na oglasih! J
t TS