Pozitivna ocena delegatskega sistema
Vrsta dragocenih izkušenj za nadaljnji napredek
N» 4. seji predsedstva občinske kon-(ereiice SZDL, ki so se je udedežUi tu-di. predsedniki krajtvnlb skupnosti, je STJEPAN SAUBEKT v imenu delovne skuplne, kl je proučevala delovanje de-legatskega sistema In delegatskih rivi-merij v naši občini, podal generalno oceno in Jo opredelil za pozitivno.
Ob iem Je posebej poudarll, da je T razmeroina kratkem času delegatsid ' slstem pri nas lepo zaživel, vendar bo potrebno storiti šc marsikaj, da bomo zares lahko zadovoljni. V bistvu smo i delegatsklm sistemom prebredli šele abe-cedo, zato bi prav tako lahko pokazali tudl na vrsto pomanjkljivostl, ki jita bomo odpravljali sčasoma, prcdvsem pa ¦ pridobljenimi lzkušnjaml pri resnlč-nem uveljavljanju detegatsklb razmerij. To Je proces, kl ga ni moč uresničttl i danes na julrl.
Osnovnl problem delegatskega slste-nu ln samoupravnih odnosov Je v te-meljnih  celicah,  zato  bo  teimi   dejstvu
potrebno posvetiti več pozomosti. Gre za problem delovanja konferenc delega-tov, predvsem kjer so po sestavl dele-gatov zelo raznolike.
Nadalje je Stjepan Sauberet ugoto-vil, da imamo za Bežigradom najbolje razvit sisteni informiranja, ki pa ne da-Je tistih rezultatov, id bi jib moral da-jatl. Skupščina spričo objektivnLh raa-mer živi ix rok v usta, kar zadeva prl-pravo materialov. Metode dela je treba prllagajatl interesom občanov In de-lovnih ljudi, prihajatl prednje z udar-nimi temaml, pripravljenimi na daljši rok, zato da je možna resnična In te-meljlta vertikalna razprava.
Posamezni razpravljalci — razvila se Je Izredno žlvahna razprava, so menill, da bl moral družbenopolitični zbor t prihodnje odigrati funkcijo povezoval-cs t delovanju skupščine ter se tnoi-neje organlzirati.
Kaže se potreba po bolj izdelanib stališčih,   potreba   po   tesnejši   povezavl
delegacij z bazo. Delegate bo nujno po-trebno razbremenlti nekaterih funkcij, da bodo lahko postali zares delovno an-gažirani. Nadalje je nujno tesnejse so-delovanje med delegacijami, ki nas za-stopajo v mestu in v republiškl skup-Sčini, in sicer t povezavi z občinskiml družbenopolltičnkni organlzacijaml, da bi bolje funkcionirale.
Baza Je tista, Id naj kreira občinsko polHiko, to pa bomo dosegU z dolgo-ročnejšim planiranjem glavnih tem za razprave in oblikovanje stallšč, je biio rečeno v razpravl. In: v delegacijah se t glavnem pojavljajo vedno istl Ijudje, kar ni v skladu z zamenljivestjo dele-gatov.
Izvršnl svet občine si bo prizaderal, da bo pripravljal boljše, bolj zgoščene In razumljive.jše materiale, In sicer pre-dloge t variantah. Hkrati se bo pove-zoval z družbenopolltičnimi organizacl-jaml ter ne bo več toliko predlagatelj kot realizator predlogov.
Razprava Je nadalje opozorila nafor-malno pravne ovire, kl po nepotrebnem zavirajo delovanje delegatskega sistema. SIS morajo biU tlste, kl predlagajo te-me za razprave, so menili. Informacija mora prlhajati od spodaj navzgor in ne obratno, kot se še vse pogosteje doga-ja. Posebej nerodno Je, če naša delega-cija t mestu drugače glasuje o isti teml, kot naša skupščlna, Je posebej opozo-' ril JO2E BTJCAR, namestnlk sekretarja občinske konference ZK.
Pred.sedstvo Je kritično ocenilo pri-sotnost posameznlh delegatov družbe-nopolitičnega zbora, Id so preobreme-njenl s funkcijaml.
Generalna ocena delovanja delegat-skega sistema v občlnl Je kljub pomanj-kljivemu funkcioalranju delegacij bi de-legatskili razmerij nasploh tudl po mne-nju večine filanov predsedstva in pred-sednlkov krajevnih skupnosti veiidarle pozlMvna, hkratl pa zahteva poglobljeno prlzadevanje  za   nadaljnji  napredek.