Spiošne vesti. — Naše članstvo. Po pregledu vseh vposlanih članskih izkazov okrajnih učiteljskih društev izkazuje število članstva UJU poverj. Ljubljana 2637 članov, učiteljev in učiteljic, t. j. 150 članov prirastka napram lanskemu članstvu. Obračamo se tem potom ponovno na naša okrajnai društva. da pozovejo k pristopu v našo organizacijo še one maloštevilne tovarišice in tovariše, ki še stoje zunaj UJU. Nikomur ne zapiramo vrat, kdor priznava pravila strokovne nestrankarske organizacije UJU, nikogar ne izključujemo iz naših vrst, kdior stoji na temeIju narodnega in državnega edinstva. — Minister prosvete g. Sv. Pribičevič o vzgoinem duhu v naših šolah. Prosvetni minister g. Pribičevič je dejal v odgovoru na izvajanja dr. Lorkoviča in dr. Gosarja v narodni skupščini med drugim: »Duh pouka v naših šolah mora biti duh narodnega edinstva, to so odločili že naši osnovni državni zakoni. Naša ustava pravi, da mora šola gojiti držaivno zavest v duhu narodnega edinstva. Zato pravim jasno in glasno, da se bo slišalo širom države, da bodo čuli vsi učitelji. Ne more biti učitelj, kdor ne vzgaja dece v duhu narodnega edinstva. Lahko mislijo gg. klerikalci, kar hočeio, lahko misli ves poslanski klub, kakor hoče, toda to ne srae biti stališče učiteljev v Slove-niji, zakaj toliko časa, dokler velja naša ustava kot osnovni zakon, se bom posluži;I svojih pravic in bom odstrainil iz šole vsakega učitelja, kl bi učil našo deco, da nismo »en narod«. — Kongres vseh državnih uradnikov v Ljubljani. Uprava Gl. Saveza drž. službenika je sklenila na svoji seji 12. marca t. 1., da se vrši IV. redna letna skupščina Gl. Saveza dne 19. in 20. aprila t. i. v Ljubljani s tem-le dnevnim redom: dne 19. aprila 1925 dopoldne: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. Poročilo o izplačilu dolgovane razlike na službenih prejemkih za čas od 1. oktobrai 1923 do 1. maja 1924. 3. Poročilo o stanovanjskem vprašanju. 4. Poročilo o izpremembi zakona o civ. drž. uradnikih in uredbe o razvrstitvi. 5. Določitev članarine. 6. Volitev članov upravnega in nadzomega odbora. 7. Predlogi in vprašanja. Naslednji dan, t. j. 20. aprila 1925: Dopoldne: letna skupščina pokrajinske zveze za Srbijo, Črno goro in Vojvodino, popoldne pa: skupščina nairodne zveze duševnih delavcev (Narodni Savez umnih radenika). Osr. Zveza bo zahtevala od GI. Saveza>, da spravi na dnevni red tudi vprašanje naših upokojencev in zadnjo uredbo o draginjskih dokladah. ki je baš med njimi povzročila toliko opravičenega razburjenja in ogorčenosti. — Publiciranje šolskega zakona. Z ozirom na za'htevo nekaterih društev in članov, da bi se publiciral načrt šolskega zakonla, moramo pojasniti, da ne kaže publicirati načrta, ki je že in še bo izpremenjen preden bo predložen ministiskemu svetu in skupščini. Ta načrt je še iz leta 1922. in so se že do danes izvršile ria njem v ministrstvu znatne izpremembe. Društva imajo priliko, da se seznanijo z načrtom potom članov ankete, ako jih povabijo na zborovanja. Ti se radi odzovejo, kakor smo že objavili. t ANTON LEBAN. Zeleli ste, g. urednik, da bi Vam kdo kaj podrobnega poročail o pokojnem upok. šolskem ravnatelju Antonu Lebanu. Morda Vam ustrežem s temi vrsticami. Anton Leban se je rodil v Kanalu na Goriškem, kjer mu je oče Valentin učiteljeval 1849. leta. Leta 1859. je prišel oče Valentin na goriško normalko, ki se je kasneje pretvorila v vadnico. V Gorici so se izobraževali vsi štirje Valentinovi sinovi: A v g u s t, zniami glasbeni in vadniški učitelj, Anton, odličen šolnik in pedagoški pisatelj, F r a n , bivši deželnosodni oficial in Janko, šolski upravitelj mladinski pisatelj in skladatelj. Izmed štirih bratov živi danes saimo se j a n k o , ki bo apriia meseca praznoval 70-letnico svojega rojstva in 55-lctnico literarnega delovanja. Oče Vialentin je želel, da bi mu dva sinova postala duhovnika, dva pa učitelja; pa človek obrača, Bog pa obrne. Le Anton in Janko sta postala učitelja po očetovi želji. Avgust in Fran pa1 nista postala to, kar je oče Valentin želel. Anton Leban jes prav dobrirn uspehom dovršil četrti razred takratne šestrazredne realke ter potem vstopil na goriško učiteljišče. Dovršivši učiteljišče, ni takoj dobil službe, nego je leto dni supliral bolehnega očeta v Gorici. Potem pa ie dobil službo v M e d a n i v goriških Brdih. Odondot je šel v Moz i r j e na Štajersko. kasneje v R i b n i c o (v slovenjgraški okraj). Potern se je vrnil na Primorsko kot ueitelj v S e ž a n i, odtod pa je pri&el za nadučitelja v K o m e n , kjer je služboval 30 let; ob upokojenju je dobil naslov šolskega rarvnatelja. Anton L e b a n je bil jako načitan mož, imel je lepo knjižnico ter se je s pridom zanimal za vse pojave na šolskem in literarnem polju. Bil je dolgoletni predsednik učiteljskega društva za sežanski okraj in zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. Tudi kot pedagoški pisatelj se je poizkusil. V Komnu je vsako leto v »Šolskih poročilih« priobčil kak aktualen pedagoški spis. V »Slov. učitelju« (Lapajnetovem) j'e priobčil spis: »Kako bi se ljudstvo dalo pridobiti za šolo?«, »Fizika v narodni šoli« itd. V gorrškem listu »Šola« je priobčil SDis »Trobentica, Netopir«, v »Učiteljskem Tovarišu« »O posrednem in neposrednem pouku«, v »Popotniku« »Šolski izprehodi«. »Nekaj statistike o ljudskem šolstvu v Avstriji« itd. Dobro bi bilo vse te pedagoške članke zbrati in izdati v posebni knjigi. Anton Leban je tupatam pisal tudi v mladinski list »Vrtec« in »Zvonček« ter bil dopisnik raznim listom: »Siov.Nar.«, »Soči«, »Edinosti« itd. Anton Leban je bil neomaijen narodnonapreden učitelj. V Avstriji je bil odlikovan z zaslužnim križcem s krono in z zaslužno svetinjo za 40-letno uspešno delovanje; imel je tudi nebroj pohvalnih dekretov. Rekel sem že, da je bil Anton Leban jako načitan mož. Čitai je zmerom s svinčnikom v roki ter si imenitne izreke zabeleževal. Tako si ie bil pridobil tako spretnost, da je citiral v več jezikih misli raznih pisateljev in pesnikov; bil je v tem oziru »ž i v c i t a t n i z ai k I a dn i k.« Za vojne je moral s soprogo m heerko bežati pred Italijani, ki so mu stanovanje v Komnu malone opustošili, posebno privoščivši si njegovo obširno biblioteko. Zavetje je dobil v Stični. Ko pa mu je umrla žena, je to možai silno potrlo. Bolezen na jetrih. še bolj pa dušna depresija je moža uničila. Tudi se mu ni izpolnila želja, da bi njegova hčerka dobilia ueiteljsko službo v Stični, da bi tako zopet našel lastno domačnost, lastno ognjišče. Njegov pogreb je bil lep, a bil bi še lepši, da je vest o njegovi smrti dospela pravočasno v širšo javnost. Mešani zbor mu je zapel tri žalostinke (doma, v cerkvi in na grafou). Bodi vrlemu možu lahka zemljica in časten spomin! — Preselitev. Pisarna Jugoslovenske Matice se ie preselila v poslopje Jadransko-podunavske batike, Šelenburgova ulica 7/11. — II. književna tombola je doigraiia. Zadetih je bilo 150 amb, 120 tern, 80 kvatei%, 50 činkvinov in 5 tombol. Tombole so zadeli; 1. ga. Nada dr. Fedranova iz Ljubljane, 2. šolsko vodstvo Podzemelj, 3. Ivanka Simčič iz Maribora, 4. gospa Josipina Viaienčič iz Ljubljane in 5. gosp. Anton Potočnik, okrajni sodnik v Šosfanju. — V večiem mestu Slovenije Se oddati trgovski lokal za speceriisko in delikatesno trgovino. Tam je že bila dobro vpeljana taka trgovina in želeti ie. da najame ta Iokal trgovec - strokovnjak. Pojasnila dale Jugoslovenska -Matica v Ljubljani. — Kvas na korist Jugoslovenske Matice. Tvrdka M. Zigon v Škofji Loki je nakazala Jugoslovenski Matici znesek 1000 Din kot odpadajoči odstotek v času od 1. oktobra do 31. decembra 1924 prodanega kvasa. Imenovana tvrdka je v skupnem nakazala Jugoslovenski Matici že nad 13.000 Din. Tvrdko priporoča'mo vsem trgovcem, pekarjem in gospodinjam. Kupujte kvas te tvrdke, ker s tem podpirate Jugoslovensko Matico. — Metliška osnovnošolska mladina je nabrala za pirhe neodrešenim bratcem 250 Din inzaFrancoski dan 50 Din. Zivela! — Mladina osnovne šole na Gomilskem je darovala letos za pirhe Jugoslovenski Matici 108 Din, za namen »Francoskega dneva« pa 32 Din 50 para. — Poverjeniki okrajnega učiteljskega društva za Uubljansko okolico se prosijo, da napišejo na zadnji strani poLožnice imena članov. za katere se pošilja članarina. — Novodošli člani naj se prijavijo za sprejem pri predsedniku tovarišu Korbarju v Zgornji Šiški. Izredno učinkujoče zdraviio proti vsem vrstam revmatizma. V dobi za minulo strašno svetovno vojno trpi naš narod mnogo na revmatizmu, a večjidel teh bolnikov še danes ne ve, kako lahko in hitro se ta bolezen ozdravi z zdravilom Radio-Balsamica dr. Rahlejeva. Ze v Rusiji je dr. Rahlejev posvetil vse svoje moči proučavanju tega zdravila in dosegel izredno velike uspehe. Ko je pred dvema letoma začel preizkuševati svoje zdraviio v Sloveniji, ima danes tudi pri nas zaznamovati neverjetno lepe rezultate. Ni čuda torej, da je danes njegovo zdravilo priznano vseobče kot edino in najbolje sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Njegovo izredno učinkovitost najbolj potrjujejo Stevilna priznanja profesorjev in zdravnikov kakor zahvalna pisma ozdravljetiih bolnikov. Radio-Balsamica izredno hitro deluje in ne pušča nikakih sledov na koži ne na srcu in ie popalnoma neškodljiv. Po vporabi dveh do treh steklenic Radio-Balsamica se ozdravi vsak. tudi najstarejši revmatizem.