YMêUSTéML *iCO*f*V /i 6cr*NÖ€HT uro* TNfê êf*Hâ i *A0***Tt6* : i ¿AêOtMOér GêT A +*eAT§* ém 0*THt A JL*S*SA ***** Û* 7WC wêalth rrmr * Pttotucëùf. ^ VAt/âOi WHY*, wmTHort o' r*£ Ii »TUÊ&*- PROSVETA Teak xxvn. UNdBtfU trn MIT S. Lmtel» Ay. <* OffW of Mrr few* UWMUU AT«. GLASILO JEDNOTE AM M Chicago, 111., torek, 30. Januar ja (January 30), 1934. öub"?^rly ptio» «too štev,—number 21 ■Komentarji I je vrednTsvoboia tiska IreakciTn^i kapltallatl- v Ameriki soje E\ skrbeh za svobodo Igoje se, da vlada uvede l„o cenzuro, dasi je svo-ftska zajamčena v ustavi, ■ Roosevelt - po mnenju Lkcionarjev - "S™ I * bo nkjbrž predrznil Kj tudi svobodo tiska.' I pameten človek ve, ko-I vredna ameriška svobo-la. Tisk je toliko svobo-tlikor je v interesu in o-I koristih lastnikov časo-I Vsak list piše le to, kar I njegovemu lastniku in i; Italistični listi v Ameriki, ¡organizirani za interese lizma, pišejo le to, kar i businessu in privatnemu L, vse drugo pa pobijajo [ignorirajo! Vsak ured-llitičnega lista je po na-I svojih gospodarjev cen-Lh novic, ki škodujejo do-lem! L je svoboda ameriškega le to resnica, nam potrju-Ldek, ki ni šala. Is k i listi so šele pred krat-loročali o neki preiskavi, lodijo zdravniki. V minu-Iptembru je namreč nekdo il v Chicago nalezljivo L "amebic dysentery", Irste grižo. Mesto je bilo I tujcev zaradi svetovne Le in omenjena bolezen (pojavila v nekem hotelu, bil poln gostov. Lo ljudi je zbolelo in šti-| oseb je umrlo. 3aš tale prišel v Chicago demo-li glavar in katoliški ve-knith iz New .YoslusLitt.se lil v prizadetem hotelu, [je nekaj slišal o tej bo-Icajti kmalu je pobrisal iz h. btvo hotela je obvestilo hveno oblast, gostov pa ni lilo! Ali so čikaški listi [za to bolezen? Lahko so, v gotovih krogih ni bila n nobena tajnost in reji imajo povsod svoj nos la čikaški listi niso obja-iti ene besedice do srede ►bra, ko je bila razstava nčana! I)va meseca so li. ' »e danes izgovarjajo, da ravstvena oblast ni infor-l. Čuden izgovor. Navad-listi sami informirajo o zadevah in povedo še več re«! Takrat pa, ko je v in menda v drugih hote-iznajala epidemična bole-r> ho zdravniki panično de jo lokalizirajo — ko je 14 oseb in na tisoče obi-leev razstave je bilo v ne-hti — niso listi nič vedeli L ' kaitjivo' je, kakšna pani-bila nastala, če bi listi obda je bolezen v mestu, »va s hotelirji vred bi utr-milijone dolarjev škode. 1 ^ t«) ne zgodi; da čikaški fr*lne trpi — je bilo bolje iti ne glede na to, koliko J« bi!'» v nevarnosti, ds se "'J" bolezni in izgube živ- 1 ! bboda tiska je velika far* * MHoplal tiskajo le to, 'T 't"1»' '"1 onih, ki kontro-" ,ok« novic in kar ne ško-r • "plačujejo mastne t za '»«lane! To velja ' ' ■ ni tisk. tfcv"ki H.sti pa Imajo svo-Hjka le toliko ča*a, dokler ' kapitala za obstoj in *l>ko prodrejo skozi de-^nnjak kapitalističnih *i4>ijanj o «plošnem tm aafltag at spadal rate of posta«« provided far ia cm VZTRAJA ZA »no revolucij* PRIZNANJE Diatriktnl predsednik svetuje stavltarjem, naj ignorirajo ultimat premogovnih baronov. Trideset rudarjev aretiranih zaradi kršenja injunkcije Wilkes-Barre, Pa. — (FP) — The United Anthracite Miners of Pennsylvania, nova rudarska unija, je naznanila, da ne bo pre-klioabf stavke, dokler ne izvoju-je priznanja. * Voditelji pravijo, da je v stavki nad 20,000 rudarjev, med temi tudi člani Lewiso-ve unije. Tri velike premogovne družbe so izvojevale na sodišču injunkcijo proti piketiranju, ki pa 8e vseeno nadaljuje. Polovica premogovnikov v severnem delu antracitnega polja počiva. Operatorji pravijo, da je bil obrat ustavljen zaradi pomanjkanja naročil, ne radi stav-ke, dočim unij ski voditelji to zanikajo in naglašajo, da je stavka paralizirala obrat. Distriktni predsednik Thomas Maloney je svetoval stavkarjem, naj ignorirajo ultimat Glen Al-den Coal Co., ki se glasi, da morajo rudarji pobrati orodje iz njenih rovov, ako se ne vrnejo na delo v 48 urah. Sklenili so organizirati velikansko parado in demonstracije pred poslopjem okrajnega sodišča, čeprav jim je šerif odklonil dovoljenje. Državna policija je navalila na stavkovno stražo tisoč mož, ki se je zbrala pred nekim premogovnikom. To je izzvalo bitko, v kateri je bilo več oseb ranjenih ip trideset stavkarjev aretiranih na obtožbo kršenja injunkcije. . kriza ¥ Franciji išče novega premier ja Pariz, 29. jan.. — Predaednik francoske republike Lebrun išče novega premierja, ki naj sestavi vlado. Obrnil se je na več političnih voditeljev in tudi na bivšega predsednika republike Doumergueja, ki je pa odklonil mandat. Doumergue je star, 71 let. Levica ima največ upanja, da Herriot stopi rta čelo vlade. Herriot je čist, kar se tiče najnovejših finančnih škandalov, ni pa priljubljen zaradi tega, ker vztraja, da mora Francija plačati vojne dolgove Ameriki. Baš to vprašanje je pokopalo njegovo vlado pred poldrugim letom. V Parizu je zdaj mir/ V izgredih ob koncu tedna jc bilo 72 policajev ranjenih in čez 400 izgrednikov aretiranih. Predsed To je rekel Stalin v svojem dolgem govoru na moskovskem kongresu stranke 11SS, A* ot OeL t, 1S1T, snthoriaod oa Jam 14, II». OTAŠANJE NNS- Govorice 0 lovi Moskva, 29. jan. — Josef Stalin, tajnik vseruske komunistične stranke, Je v svojem dolgem poročilu, ki ga je podal 17. kongresu stranke, rekel med drugim, da vsaka vojna s Sovjetsko unijo, bodisi v Aziji ali Evropi, izzove komunistično revolucijo na kontinentu Azije in Evrope in ta revolucija prav gotovo pomete s kapitalističnim redom v prizadetih državah. Stalin je omenil Japonsko in Nemčijo kot dva glavna izzivalca vojne in revolucije v tem momentu. Svaril je obe, da vsak napad na Rusijo pomeni strahovito borbo in sovjeti so dobro pripravljeni. Leninova vdova, kateri enostavno pravijo Krupskaja in ki je bila zadnja leta nekam hladna napram Stalinu, se je zdaj pomirila z njim. Krupskaja ima na tem kongresu časten sedež v pre-zldiju poleg Stalina in v avojem pozdravnem «ovoru je rekla, da "briljantno Stalinovo vodstvo u-spešno izvaja Leninovo politiko." KIH DOLGOV BO KIALO NESENO Kakor poročajo, bo sporazum dosežen v enem mesecu New York. — Sporazum glede ruskih dolgov bo najbrž dosežen V enem mesecu. Pogajanja med državnim departmentom in zastopniki sovjetov o tem vprašanju so v teku Že ves čaa, odkar je Roosevelt povabil Utvinova v Washington in vzpostavil diplo-matične vezi s 'sovjeti. Vprašanje uključuje 300 do 400 milijonov dolarjev ameriških posojil Rusiji in večjo vsoto odškodnine, katero je predložila so-vjetska vada zaradi ameriške oborožene intervencije v vzhodni Sibiriji in Arhangelsku; poleg tega je velika vsota, ki jo terjajo ameriški kapitalisti za izgubljene tovarne v Rusiji. Vse te terjatve so v tesni zvezi s krediti, ki jih iščejo sovjeti v Ameriki in z bodočo trgovino med Sovjetsko unijo in Združenimi državami. Žsiazaiiarji na Kubi za-stavkaii kl|«b prapovadi Delavci na sladkornih plantažah se tudi gibljejo Havana, Kuba, 29. jan. • Kljub dejstvu, da je provizorič-ni predsednik Mendieta prepovedal vae delavske stuvke za dobo 90 dni, je včeraj 5000 železničarjev, članov Splošne železničarske unije, stopilo v stavko. Prizadete so železniške proge med mestoma Santa Clara in Santiago Ta železnica je državna last. Obenem je zastavkalo večje število železničarjev na privatnih linijah v provincah Sante Clarleg tsga pa mora |>ovečat! svojo trgovino na Kitajskem. Slednji cilj issivs konflikt med Japonsko in Združenimi državami. . Nevarnost vojne med sovjetsko Rusijo in Japonsko je stalna. Le bojazen pred sovjetskimi obrambnimi silami zadržuje, jo krvavi konflikt. Japonaki državniki vedo, da bi lahko mnogo izgubili, ako bi napoved vojne sovjetski republiki rezultlrala v revoluciji na Ja|>onskem. Edina alternativa, ki Jim ostaja, J* v tem, da dobi Jsponska kontrolo nad Filipinskimi otoki in Is-¡»odrine Ameriko s kitajskega trga. v....... To so eksplozivni elementi na Daljnem vshodu, ki lahko prinesejo novo katastrofo. Radarski vodja Lsuris ao-¿o dalavska slraaka Resolucija za ssmo«tojno politi*, no akcijo delavcev poražena na konvenciji Nekaj, kar aam sirava pamet potrjeje (Narlssl Jerger.) •t. 4 hle#we» Indianapoll*. — Delegat Je Is )VnnsylvanlJe so v soboto predložili na konvenciji rudarske u* nI Je UMWA resolucijo, ki Je po-Zlvala eksekutivo Ameriške de-Isvske federacij«*, naj se zsvzs-me zs ustanovitev ssmostojne delavske politične stranke v Združenih drftavah. Predsednik l drugo, a žena čaka čaka zaman. Dva svetova, vsak s svojo tragedijo. Da imate tudi tam preko plo ta dva svetova, to smo vedeli Kaj se godi pri vas tudi beremo Da pa imate slovenske Žide Clevelandu, tega pa nismo vedeli V Prosveti z dne 22. t. m. sem bral Jontezov dopis iz Clevelan da, v katerem opisuje urednika (ali koga že) Ameriške Domovine, kako napada napredni ele velandski svet in ga masti 8 pra šičjo zalego. Do danes nisem vedel, da smo take dobre sorte žf vali. Večkrat sem si mislil, kaka potrata je zametavanje človeške ga telesa v tisto črno jamo. No lej ga spaka. Rešena zadeva Prasci, prašiči in pujski! To bo cvilenja v peklu. Za nebesa šče tinarji gotovo niso. To se bodo peklenščki mastili, da nikdar ta ko. Samo za vernike starega te stamenta ne vem, kako bo, ker ne jedo pujskov.. Da bi se pa Kranjski Janez tako spozabil in zavrgel pogansko vero svojih četov in celo oseba iz višjih kro gov, tega pa kar ne morem verjeti. Čudno, to sovraštvo do ne dolžnih pujskov. Zatorej bi prosil gpravo A. D., če bi mi pošiljali ta prepotrebni list za povzdi-go znanosti in verskih resnic, posebej pa bi še prosil prašičji ali svinjski slovar, katerega bi z veseljem vestno preštudiral. Jack Skrbeč. novem Kaj je z vračajočo pro-speriteto na Angleškim? Govorice o gospodarskem okrevanju so — bunk. Produkcija v glavnih industrijah Je nižja ko pred 20 leti . New York. — (r P) — Zadnje čase je ameriško časopisje polno poročil o naglem gospodarskem izboljšavanju na Angleškem. Soditi po teh poročilih bo Anglija v bližnji bodočnosti že imelu krizo za sabo in se bo na- hajala tete. Koliko je resnice na uj ročilih? Odgovor je: prav J nekaterih industrijah opažati večje aktivnosti, J mer v avtni, pri ¡¿delov, metne svile in v nekaterd kih industrijah, ki s0 pomočjo visoke carine nemškega bojkota. Vse glavne industrije, J mer jeklarska, tekstil^ Jj mogovns, ladjedelnica parobrodna, na katerih .ena angleška hegemoniji,, i ie globoko v krizi in j(/ produkcija nižja kakor j»] pred vojno. Od večjih industrij j«, avtna, o kateri se lahko dobro obratuje. Ampak no je ta industrija majk Angleškem. Prosperna več vsled svojih lahkih ki so napram ameriškimi pritlikavčki. Imajo po sem in osem konjskih sil,j bi se v Ameriki smejali preteklosti, v bodoče goče drugače. Za te avt«j Angliji trenutno največji j tudi v njenih kolonijah. Povsem druga slika je težkih in najvažnejših ai industrijah. Proti koncu ga leta se }e produkcija ga res nekoliko zvišala, leto je pa znašala povpr mesec le 17 milijonov toni meri z 21.5 milijona toal 1929 in 23.5 milijona toij 1913, kar pomeni, da je I ska produkcija premoga i gleškem na stopnji iz dob 1910! Slično je s produkcijo i ga železa (pig iron). P® na mesečna produkcija jtl leto znašala 350,000 ton meri s 300,000 tonami leta kar je precejšnje izbolj Ampak primerjajte to pi cijo s produkcijo leta 19! je znašala povprečno 63 ton na mesec in s produkti ta 1913, ko je bila 855,0 na mesec — okrog 60% v« lansko leto! Se večjo "prosperiteto" tekstilna industrija, ki jef teklosti tvorila glavni i ekspoft. Lansko leto je izvozila mesečno 170 mi jardov kotenine v primen milijoni jardov leta 1913 na pa lansko leto osem nov jardov in leta 1918 najst milijonov jardov ms Radi silnega padca trgovine, življenskega vin glije v preteklosti, je povn ravno, da je njena paraj trgovina v sličnem stadiji kor so premogovna, jekh in tekstilna. Njena prists so natrpana z mrtvimi pi in v ladjedelnicah, kolikor če trgovskih ladij, predel svojo mrežo. Res je, da so angleški polne kapitala, ki čaka na i aticije in prinaša lastnik pol procenta obresti. "Inve nja" čaka tudi milijone skih rok. Vlada sicer priti! je brezposelnost znatno i kar pa je le delna resnica.! se je zgodilo v veliki merij da je radi takozvanega "i testa" ali preskušnje bilo til in tisoče delavcev vrženih il brezposelnostnega zavarotl Porlnjeni so bili v podroiji lasti za oskrbo revnih. Kolikor izboljšanja Anll resnici kaže, je to pov*e čajno in v precejšnji račun Nemčije, Belgije. 0 slovakije in drugih držat, terim je Anglija zaprla v* carinskim zidom. V »vetij konomijl izboljšanje v m želi in gospodarsko jhsIim v drugih ne pomeni p")1®! nja krize, ampak le premaii njenega torišča ali torišč- Ce je kak zaključek o H ški "prosperiteti" nn ta. da angleški kapitlsi»«* palec za palcem—kakor P° državah—in da bo dela'1* takrat zopet videlo re*niyi speriteto, kadar si rcrsdi i državo tem. in odpravi i>roi učiteljev na Kubi m ^ že niso bili plačani vef mesecev za svoje delo. 106-letnl čmer pr«»-i CW\ Mc A lister. Okla j 1(1 pravi, da je *t«r j tt dni vložil pto*«!0 ¡lokalni uprsvl za ci V prošnji je navede I podpirati svojeg. 4 star 116 let. ■jjjá i JtH sa' Mi •tli prosveta Vesti iz Jugoslavije VLOM phi bati |ilK odnesel nad 32.000 Din ^to.^nano^vsej jpi jriki. m poznajo ga Bata je bil tisti ¿ev- w Češkem, ki se je učil pri riških podjetnikih ter po ■'■„ledu napredoval do ki je s avojimi Evropo Ju ovem podjetnika lukti preplavil vso ooiinal tisoče čevljarskih robcev v bedo. Iz majhne de- ice je napravil tovarno, Sel zgradil v dotlej neznanem Zlin eno tovarno za drugo, delavcem kolonije, jim ovil "soudeležbo" pri doli (kar pa so bile samo bj-) začel producirati tisoče x na dan, začel ustanavljati Jajalne po vsej Češki in Sloju, gi z nizkimi cenami zago-H trg kmetov in delavcev, za-ustanavljati v drugih drža-, podružnice svojih prodaja-ponekod celo majhne tovar-da se je izognil carini—in ta-je šlo Batovo podjetje v mili-sko podjetje, raztegnilo je »je kremplje po vsej Evropi po vsej Evropi so krshirali ljarji zaradi njega in povsod prirejali obrtniki proteatne »de proti Batovim prodajal-Toda države niso ugodile testom svojih državljanov, nadalje so dovoljevale uvaža-Batovih produktov, kar jim dona&alo lepe milijone na ca- In to je glavno, lata je ustanovil svoje prodale tudi v Jugoslaviji in ni ga jega kraja, kjer ne bi imel a svoje prodajalne: Maribor, je, Trbovlje, Konjice, Ljub-u», Šiška itd.—samo v Slove-ima kakih deset trgovin, r prodaja svoje cenene čev-galoše, snežke, škornje, šol« itd. Blago sicer ni mnogo dno, in kljub nizkim cenam podjetje seveda bajne dote. Da pa ni treba vsega ižati s Češke, je Bata, usta-il v Borovem v Slavoniji avo-tovarno, kjer producirajo ne-ere stvari. In kadar obupa-Sevljarji začno protestirati in tevati od države, naj zaščiti ki so državljani ter plaču-i davke, se takoj oglasi Ba- 0 podjetje, češ, fabrike ima-v Jugoslaviji, mi amo jugo-yan«ka industrija in si zaradi a ne dovoljujemo, da bi nas > zmerjal s tujci. Mi zapojemo toliko in toliko tisoč ju-ilovanskih delavcev, plačuje- 1 toliko in toliko davkov, to-) in toliko carine, šef borov-I fabrike je "dušom i tijelom" losbvan, da mu ga ni par*~- kaj se torej obrača pro-it čevljarjev. In res se Bati igodi ničesar. Lepo dalje svoje milijone, in čevljarji o dalje padajo v vedno večjo lo. Novih čevljev al pri čev-rjih ne naroča skoraj nobeden čevljarji so protestirali vseh mogočih oblasteh, poli "o v boj vse svoje organiza-t m zbornice—uspeli niso niti '»Janj. Velekapital se jim po-ehuje. f vfa*» kdo od čevljarjev pole svoje sovraštvo z brezup-n dejanjem. V Mariboru je ¡J čevljar razbil veliko šipo Kbenega okna Batove proda-^ Ljubljani no s črnilom ""'-«li n-klamno tablo Bato-l"r>° izrezali, ko so v Šiški B»toVo prodajalno, ao ™ki čevljarji Ukoj pomaza-desko nad vhodom a v A Bata ae samo "'J* opozori |K>licijo, ki izda ' V ¡'"tih oklic, da je strogo -darui po* ki dovanje re-napisnih tabel. Kriv-* zakonom, z »apo- (IiTir^t pofU\» ta JagoaUTlJs-) ni bilo denarja, ter nazadnje s silo odprl pisalno mizo ter pobral iz nje nekaj nad ,32.000 Din v gotovini. Poslovodja odnaša denar vsak večer 8 seboj, prejšnji večer pa tega ni storil, ker je bilo preveč dela in so delali ako-raj do polnoči. Vlomilec je od-neael s seboj tudi nekaj nogavic. Vlomilec je najbrže natanko poznal razmere v Batovi prodajalni. Za vlom si je izbral noč po sredi, ko je tržni dan in pride v mesto mnogo kmetov, ki še oglašajo v Batovi trgovini, da pridejo za cenen denar do čevljev. Vlomilec se je najbrže že zvečer skril na dvorišče ter počakal noči, ko so odšli gostje iz sosedne, dvoriščne gostilne ter ao velika vrata na ulico zaklenili. Tedaj se je lotil posla. Skrivil je zapahe, raztrgal ključavnico ter stopil v lokal. S plenom se je spet skril na dvorišče ter počakal jutra, ko se vežna vrata na ulico odpro. Izginil je brez sledu, policija ne ve, v katero smer bi obrnila preiskavo. vr< 1 'Z i ŽENO MUČIL DO SMRTI—TRI LETA ROBI JE Pred mariborskimi sodniki se je moral zagovarjati posestnik Ivan Babšek iz Trnovcev, ki je pred letom zapodil svojo ženo iz hiše v hlev ter začel živeti z deklo kakor s svojo ženo. Mož in dekla sta živela v hiši, žena pa je bila zaprta v hlev. Zadeva bi ostala najbrže še dalj časa skrita,* da ni prišla neka ženska obiskat Babškove žene. Ko je vprašala med vaščani, kje je Babškova žena, so ji povedali, da je najbrže v hlevu. Ta znanka se je zato na skrivaj napotila v hlev ter našla tamkaj Bab-škovo ženo zaprto v nekak zaboj, pritrjen na strop. Zaprta je bila v tej kletki, ki je bila obdana z bodečo Žico. Znanki je izpovedala, kako ravnata slabo z njo mož in dekla Marija Krč-kova. Za hranp ji prinaša dekla same ostanke. Poprej je hodila Babškova s teličkom vred po! • ' H da je bilo-v I M»mljeno. Obve I Pobdjo in j*>s!o-ttvHr v>, d leveaa de**.: ^^^^^^ potniških ki le peln«H M neprl.a-nl ,T"*1 "" ' v llfl»?. ^TlT* A. prvi ««vj*** pomnik v />ln,>ea»h držsvsh: HUhjriI K. HoatUgste, ursdnik P. Kriiaaov, pni t*J«tk poaU«m*a. ----- m m as Amertiki gledališki igralec Harpo Marx se je pred kratkim vrnil is Rusije, kjer j« nastopil v gledallšku v Leningradu. Poleg teh bitij jih je ¿e cela vrsta, ki ao preživela vse zemeljske katastrofe in spremembe od najstarejših Časov do naflh dni, ne da bi niti najmanj predruga-čila svoje vnanjoati. Na skrivnosten način so se ta bitja odtegovala sakonu razvoja, ki ae mu mora pokoriti drugače v^aka živa stvar. Osiroma: ns neki stopnji rssvojs (kajti rszvoj 6d eno-stsnlčnegs bitjs do teh razčlenjenih je moral biti neprimerno daljši nego razvoj od ksmbrijs do človeka) so se enoativno u-atavila In niso šla ne naprej ne nazaj. Ni Čudno, da jim znanost zato poaveča posebno pažnjo, kajti za njihovo akrlvnoatjo mora biti Še neka važna akrlvnost o življenju aploh. Samomor—mednarodni • ifcuiaMMssMfl ■ Sdsalsklfli Kimurni proDiam Stavilo samomorilcev naraMa: na sevsru več, na Jugu jnanJ Krosea je izračunal, da se j« v 19. stol. v evropskih državah izvršilo okrog 2 milijona samomorov. Samo v Nemčiji Je pred vojno v treh Istih umrlo po laat-ni roki 40,000 ljudi — toliko, kolikor je zahtevala vsa nemško-francoska vojna 1. 1870-71. V pr vam Četrtletju našega stoletja je izgubilo življenje tako »00,000 oaeb. Danes računajo, da Izgube kulturne države na zemlji letno doatl več nego 100,000 prebival cev zaradi samomora. To bi dalo do konca stoletja najmanj 10 milijonov samomorilcev, če bi število Zemljanov ostalo isto. Zdi ae pa, da bo v našem stoletju samomorilcev še doati več nego 10 milijonov, kajti v doglsdnem Čsau ni upsti na kskšno bistveno izboljšanje splošnega svetovnega položaja. Kar se tiče samomorov v posameznih deželah, je na prvem mestu že mnogo let državs Saška, ki je imela 2226 samomorilcev v I. Ifl2fl In kot povprečje 4.80 samomorov na 10,000 pre-bivalcev. Sledi Avatrijs, Češko-slovaška (v I. 1029 4048 samomorov, oziroma 3.01 na 10,000 prebivalcev), Madžarska z 2.90 aamomor n« 10,000 prebivalcev, Nemčija (2.78), flvlea (2.61), Francija (1.89), Finska (1.86), Danaka (1.76), Belgija (1.68), Svedaka (1.600), Anglija z VVals-som (1.27), Skotaka (1.00), Italija (0.1*6), Poljska (0.21), v Kv-ropi na zadnjtm meatu Je Grčija (0.20). Združene države ao imele I. 19M0 baj« samomorov l.M na 10,000 prebivalcev (kar bo pa prenizko cenjeno), Južna Afrika 1.07, Novi ZHand 1.H6, Avstrall-ja 1.44), Japonska pa leta 1927 12,846 samomorov aH 2.16. Pripomniti je pa treba, da te številke stalno naraščajo in da morajo biti k los znatno večje. Kar se tiče samomorilnih številk za velemesta, se kažejo tu gsrt, Monskovo, Kraljevec, No-rimberk, Helsinki, Varšava, Ko-dsnj, Genova, Loa Angeles. Samomorilno število 1 do 2 Izkazujejo n. pr.: Flrense, Anversa, Stockholm, Parli, Moskva, Milan, Rim, Odesa, Kelmorajn Chicago Cleveland, London, Neapel, Bukarešta. Lodt, Sidney. Društvo narodov ae že dolge bavl a problemom aamomora in študira možnoati, ki bi to avetov« no zlo omejil«. \ i ■ ii 11 i —— Fašlaliiaa prapaiamla v Franciji Ekonomska kriza In Stavlskljev bančni škandal nudita rodu* vitno polj« sa rekrutlranje faAiatov _ Parla. — (FP) — Stavlskljev bančni škandal je prišel prav francoakim fašistom in drugim» ki fo na delu, da uničijo demokratične institucije v Franciji, V škandal so zapleteni vodilni politiki in državniki. Znsno je, da je bil Htavtaki, ki je umrl nasilne smrti, tajni sgent Ogrske in Nemčije, držav, ki sts najbolj zaintereaira-ni v revizijo mirovnih pogodb in ki sta danes obe pod fašistično kontrolo. Ugotvoljeno Je, da Je Stavi« akl potrošil velikanske vsot« za financiranje dveh hltlerjevaklh francoskih časopisov, ki sta Vo-lonte In Midi. Dasi so bili u-redriiki teh dveh časopisov aretirani, ko je bil odkrit škandal, Je dobila fašistična agitacija, ki jo vodi organizacija pod imenom Action Francuiae, ogromen zamah. Ta organizacija Izrablja ta škandal za svojo propagando na aličen način, kakor Je Hitler izkoristil Sklarkove sleparije v Prusiji I, 1989, kar Je eno leto poznejo prineslo nemškim nacijem veliko zmago pri volitvah. Francoako delavsko časopisje tudi izrablja Htsviskijev škandal v boju proti kapitalizmu, toda vpitje fašiatov je glas» nejše In doseže več ljudi. Ka-šlatlčns propaganda, katero financirajo Hitlerjevi agenti, ims zaslombo pri reskciji, ki zshte-va odpravo demokracije in vzpostavitev vlade železne |iestl. Odločilni faktorji delujejo v prilog fašizmu. TI so ostra ekonomska kriza, napeti mednarodni odnošaji in previadajočl buržuaznl značaj francoskega prebivalstva. Vse to nudi fašistom ugodno polje za širjenje svoje propagand.*. ' ZA VELIKONOČNI PRAZNI K K V DOMOVINI Cunard Linija sporoča', da bo-do aranžirali jioaeb'ii izlet za njlh^potnllt*» nšmaravajo ob-iakati svojo domovino za Velikonočne praznike in so določili zato vilk vriemr.lt. ,, -u M «■ W ^ vSikr rMZllke. kl I m» J« ,V„J Z"'n.,tt 'L' rJ'L.Mr v,rok tfvlnir« h, . klim.l.klh " k"l*ri ^ IT,; racmrrah N.nm.0 j».-* I«k«. »«' *•» .h m. tu«... kj-r j»,d«« »»'» >»:>< '» Jlvl/liij» i, «uradi MnSJ. I«*-/"" ».K'«"'»"- v v .plotn.m rr.njli' «mi.m»-' Mr, VukovK . «k U i. v* U-rliro ¿vi,k. „,„., m..L n. hlh Ul.tov , ...JMjllm u.ji.ta.m veru. l'o zadnjih statistikah i- iw >• ,M'ro P0"*0 iHl »iUl,,moY ma najvišjo samom^llno števl- ^r» < ««ruilil. lo Budimpešta - i tU na IO.ihk» On pozr.« in v« kaj potrebuje* prebivalcev, sledi - Keval s 4J0.U« Mnlkl ko so ns potovanju i» llsmburg 4.16, Dunaj 4.CI, V.čfvsaka najmanjša stvar m- p«>-kr-nego 3 »amomore in .nanj n*go(W 1" l^azl, da Imajo potniki vil--I na UMU» |»iebiv«ls-v izkaza».,ifk |a«tvvaiua P<-1 njegovim r.s vrsti (proti nižji števil-:«m*»vortf IV," Llpsko, H rMn, Btemen 1 Potniška «dvlšiu» prtljagi Drazdam IH ,< lj, Kamenlca wlp»»*lj« v napr«M «z Chirt^.ria 'o «r (Ch(mnitz), Magdeburg. Hanno- via Pariz direktno na do J enu ver, Harkov,Cunh Riga, Ftsnk- m-sto z rav» o istim vlakom kol furt ob Menu, Vrurlav, Prags vozite vi. Priporočljivo j^da Več nego 2, manj nego .1: al pravočasni; rezervirate In pre-Gdansk. Ii«riif l^ningrad, Kij«v, skrbite |irosii,r in akom.HlaciJo. San Francisco, Bafilejs, »tutt- —(Adv.) RBOBXBTX TOREK, SO. JANUARJA. upam nobenemu izmed njih. Iz dolgoletnih skušenj vem popolnoma točno, da kiti, kadar bo lačni, doslovnp vse pogoltnejo in — lačni so večno. Opazoval aem že toliko slučajev, ko bo kiti na Jaz sem bil seveda pri etvari z dušo in telesom. Stal aem na robu pločnika med dvema bivšima vojakoma v prekomorakih čepicah, na levi strani ceste ob prvem Minem predelku, ki ho ga zasedli I. D. S.-ovd. Prav pred menoj je «tal stražnik, vendar sera mogel videti Wilsons preko polipovih ramen. Stal je pokoricl v avtomobilu. Ko ae je pripeljal do prvih naših vrst, se je amehljsL Tedaj mu je izginil smeh z obraza — takole, in dlesknil je s prsti. "Najbrže je vedel, da smo I D. S.-ovci, le tega ni vedel, kaj naj to pomeni. Videti je bil osupel, zbegan. Malo prej mu je množica vzklikala, da ie godbe niste moglf slišati; tu pa se ti umazani potepuhi niti ne zganejo, marveč stoje ko sohe in dokaj bivših vojakov je med njimi. Se vedno je stal v Avtomobilu, toda očividno bi bil rad sedel. Pogled mu je bil mrk. Telo je bilo mlahavo ln upognjeno. Roke, držeče cilinder, so mu visele ob strani. V obraz je bil star ln uvel. , Godba je sedaj donela za njim zvonko ln strašno. Se minuto prej je nI bilo mogoče sll-šatl zaradi hrumenja množice, sedaj pa naenkrat niste sllšgll drugega kakor godbo in trušč motornih koles. Avtomobil se je počasi pomikal dalje. In zopet nov razdelek molčečih, nemih I. S. S.-ovcev v delavskih oblekah, s prekrižanlmi rokami na prsih, z napisi na klobučnih trakovih in na čepicah; skoro nihče ne gleda Wllaona, marveč naravnost predae, preko njega. Na tisoče in tisoče je teh obrazov, razdelek za razdelkom, do zadnjega, do petega razdelka. Verjemite, da je bilo napeto in dramatično ko sto vragov. ... Pri tretjem razdelku je Wilson sedel k svoji ženi. Najbrže ga ni več vzdrževalo na nogah. Ljudje, ki «o g« videli v tem trenutku, trdijo, da se je kakor sesedel ln zgrbil sam vase. Nataknil si je cilinder nekoliko postrani. Povedali so mu, da so I. D. S.-ovcl zunaj na cestah, toda kaj takega najbrže nI pričakoval. V obraz je bil bled ko kreda, telo mu je viselo sklonjeno in upognjeno. Za vrsta rti i I. D. S.-ovcev je zopet prišla vzklikajoča množica, toda Wilaon ni vatal nič več. l>e z roko je mahal množici ter se jI medlo naamihal. Pozneje smo slišali, da so bili časopisni poročevalci, ki so spremljali predsednika, na-prošenl, naj demonstracije ne izigravajo preveč; drugače bi le še bolj razpihall protirevo-lucionarno histerijo; in Tes je večina poročala o naši demonatracijl zelo umerjeno ali pa je sploh ni omenila. »Poročevalec "New York Tlmesov", na primer, je natisnil le, da so bili L 1). S.-ovci "hladni in mrzli", kar je Vtisnilo sprejemu nekaj "mlačnega in zlokobnega". Posrečilo se mi je, da sem videl to vest v časopisu in da sem si nekje preskrbel izrezek. Zvečer je prišel v I. I). S.-ovski glavni stan odposlanec z naročilom predsednika našemu odpoalanstvu, naj se zglasimo pred nJim naslednjega dopoldne ob pol enajstih; če želimo, naj prinesemo s seboj in mu predložimo našo prošnjo. Seveda nitki zatrdili odposlancu, da bomo prišli. Potem smo hitroma sestavili odposlanstvo petih mož, med katerimi sta bila dva IiivAm vojaka in jaz. Vojaka sta nosila preko-mornki čepici in še razne druge kose uniforme; eden je nosil na rokavu prišit trak, ki je pomenil, da je bil enkrat ranjen, in njega smo zbrali za voditelja odposlanstva. On naj bi predal našo prošnjo. Ime mu je bilo Harry Link Vsakdo izmed nun naj bi imel kratek govor in pel noči smo prebili z vajami v go-vorništv u. Naslednjega dne — bila je nedelja — smo pet minut pred pol enajsto prišli pred razkošni hotel, katerem je prebival Wilson. Trg pred hotelom je bil vea v zastsvsh. Ob vhodu ata stala na straži dva vojaka. Na vhodu nas je sprejel mlad častnik v svetli uniformi, na nogah je imel škornje z ostrogami, krog paau jermen ln aabljo. Najbrže nas je pričakoval. Preletel nas je s pogledom, zlasti oba bivša vojaka. "Vi ste — r je pričel spraševati. "Odposlanstvo Industrijskih Delavcev Sveta," je pojasnil Harry Link. "Domenjeni smo za sestanek a predsednikom." Krog nas so se začeli zbirati časopisni poročevalci in častnik nam je brzo ukazal, naj mu sledimo. Dvigalo nas je potegnilo do prvega nadstropja; tam smo zavili na hodnik, zastavljen s cvetjem, kjer je postajalo nekaj vojakov. Stopili smo v majhno sobo in častnik nas je prosil, naj sedemo. Njegova strumna vojaška zunanjost je bila v ostrem nasprotju z našo zunanjoatjo. Ves čas ni odmaknil oči od nas. . Bili smo v predsednikovem stanovanju. Tako smo čakali sede deset ali petnajst minut. Nihče ni črhnil niti besedice. Od nekod se je oglašalo tipkanje pisalnega stroja. Potem so se vrata odprla in urno je stopil k nam tajnik tajne policije v civllu. Premeril nas je od nog do glave ln nas vprašal po imenih. Potem je dejal s pustim uradnim glasom: "Pojdite, prosim, z menoj." Po vsem ponašanju in govorjenju je bil ta tajnik podoben komorniku. - Peljal nas je v veliko, krasno sobo. Tik pri vratih je stala ogromna košara cvetja, in ko se je odposlanstvo ustavilo, me je nekoliko porinilo proti košari. Vršiček praproti me je poščegetal pod nosom. - "Stopite še malo naprej, prosim," je rekel komornik ln vsi smo krenili na sredo sobe. Wilson je stal pri dolgi, težki mizi, z levo roko se je držal za rob na zgornjem koncu mize. Obšlo me je Čudno čuvstvo, za katero ne najdem pravih besed, da bi vam ga opisal. Bil sem nekoliko razposajen, morda zato, ker me je praprot poščegetala pod nosom in bi bil skoro prevrnil košaro s cvetjem. Wilson je bil majhne postave. Mislil sem si ga večjega. Obraz je imel podolgovat in glava je bila videti pretežka za njegov ¿flnik. Pa star je bil na pogled, star in starikav. Tedaj ae je za spoznanje premaknil proti nam in rekel: "Dober dan." Eden Izmed odposlancev je pozneje trdil, da je rekel: "Dober dan, gentlemani," toda meni ae zdi, da ni rekel drugega kakor, "Dober dan." Dal nam je roko. V svoji roki sem čutil, da je njegova suhljata in lahkotna ko peresce. Glas mu je podrhteval. Očividno je bila sleherna žilica v njem napeta od ogromnega napora. Bivšima vojakoma je komaj mogel pogledati v obraz. Najbrže je imel tudi mene za vojaka zaradi moje hrome noge; komaj me je pogledal. Ko nam je podal roko, je stopil zopet k mizici ter se z levico naslonil nanjo. Hudo mi je bilo zanj. Rad bi bil vedel, ali še vedno učinkuje nanj naša demonstracija od prejšnjega dne. Skoro sem želel v srcu, da bi je ne bili priredili. No, in tako smo stali tam pred Wilsonom, nas vseh petero, in vsi smo bili, bi lahko rekel, precej nemirni in nervozni. Harry Link je držal prošnjo v roki in se prekladal z ene noge na drugo. Velik in ogromen je meril nad šest čevljev v višino in v život je bil zajeten ko vol; bil je ranjen v vojni. (Dalj« prihodnjič.) padli ljudi, da me o pravilnosti vodo v potapljaški obleki, je sli-naziranja, da vsi kiti niso člo- gnu> Dočim je obleka, ki jo oknu in aem preoblečen v potapljača posegel zunaj v dejanje, če kateri od potapljačev ni mogel ustreči v zadostni meri mojim navodilom. Občutek, ki ga ima človek pod veku nevarni kiti, mogoče prepričati nikakor ni | nosiš, obtežena z morda več stoti svinca, se počutiš tako lahke- Voda je čudežno bistra in pro- Iga kakor pero, in često je treba zorna; v daljavo od 200 do 300 prijeti za kakšno ostro pečino, čevljev lahko vidimo vse popol- da se lahko upreš oz. zopersta-noma razločno. Počasi drsimo viš morskemu toku. — Kakor ob vsej dolžini preperelega la- često, sem sedel nekoč v svojem dijskega ogrodja. V morski glo- atelieru in aem upravljal in vo-bini ne izgleda nič tako brez živ- dil prizor nekega filma. Zunaj jen j a kakor kakšna razbita la- v vodi se je prerival neki potap-dja. Kadar se zgoraj kadi iz ljač preko strmega krova neke d mnikov in kadar tulijo sirene, razbite adje v kabino. Vrata so eda" dobiš videz, da ladja živi, U odprla in na tleh, v nekak-aU zdaj pa leži tu kot razbita Unem «vetlobnem sijaju je ležal adja na morskem dnu, negibna, okostnjak, ki mu je ti- ogrnjena v mrliške prte globi-1 ^ nož v hrbtu. Na koščeni roki ne nan v največji bliiini. Ta je res- _ Spet drai neki kit mimo f •>" * T»*» i«»?«*» ^ - 'kovan prstan. Viiek tega koma- na» V n»jv«w. ........ £ d , bila najdba okogtnjaka in nlipi orjak ^. Uto« « ^ Potrebna je bila fcrazi-m, zdi tako * j s kretnjami, in odloiil ^ tsuLTSSUt «« ^ ^ rati navzgor: I Hitro sem oblekel neko staro ^^^pii^^l^-ko obleko nase, ki je le- žala že dolgo nerabna, zlezel sem —dobro tako. Pustite nas obsta ti tu . . ." — S to tubo je nam- nivzdol in sem prevzel mesto Mrliško tišino okrog mene je motilo samo delo moje zračne reč lahko rokovati, kajti kon- L ^ g ki ^ je vrnil nazaj strukcija obstoji iz 3 delov: izV jV na vodi plavajočega vozila (la-1 dje), iz odstranljive delovne sobe in iz gibljive ^zne tube^Te- e n€prlkladni ob,eki sem meljna misel za to tubo izvira M* na * , gem M še od mojega očeta. Jaz sem jo 8kozi ude samo izdelal in jo napravil pri- oko'gtnjakaJ sličn0 telo kladno in uporabljivo za mojo j ^ ^ yzbudilo y m€_ nalogo-za podmorsko fotogra- K dremajoČ€ 80vraštvo do vseh firanje. vrst kač in njihovega sorodstva. Naša razbita ladja leži že da- Dvignil 8€m nož in ^ pripravil leč za nami, in jaz uravnam naš dft ^ približam k te,€SU j€gulje. atelje višje, kajti tu nam zija Nenadoma ^ za*utii, da se pla-nasproti koničasta skalna čer. zi n€kaj v notranjosti moje če-Zgleda kakor da se valovi celo ,ade LezIo je gkozi moje lase) morje luči nad čerjo in nad po- preko moj€ga čela in preko mo-"eg ležečim peskovitim bregom. | j€ga ieV€ga og^ na moj nos — Vjdi se tako, kakor da šumi navzdol vodopad. — Od vodne površine navzdol pa se leskeče jo milijoni svetlobnih žarkov skozi jareče se kratke valove in Videl sem, kaj je bilo — strupen škorpijon, ki ga pri oblačenju potapljaške čelade nisem opazil Ali naj pritisnem svoj obraz na notranjost čelade in poskusim tako povzročajo očarujoč svet-1 ubiti ta pajkom stični stvor? Al lobni efekt. Zdaj smo plavali in | pa naj ga pustim plaziti se dalje viseli nad čerjo, pred nami leži panorama bele, koralam alične peščene prerije, ki se dviga in pada kakor valovi. Na morskem dnu se nahajajo dolge plasti svižca (sipe), in to mi je dalo da me bo končno pičil? Kljub ne varnemu položaju sem se odloči za slednje. Navidezno miren sem doigral prizor do konca in ime sem srečo—škorpijon me nI pičil "Hallo! Ohlip v obleki!" prešel/ Val sončne svetlobi m spet na našo sobo, in zdaj 9 želim popeljati v neko korj steno. Samo še en trenutek,!* papiga nam želi napravili 3 obisk. Desno ob našem 0k3 Dolga je več kakor dva ¿3 in tehta najmanj 40 funtov fl njenem papigi sličnem gobcu a videti temnozelene zobe, ki t!j di kakor kremeni. V okenski3 pi se bojuje sama proti sebi J mi, kajti nad belim dnom odbd steklo njerto sliko. Je pa to J varna tovarišica. S svojimi zid mi je že napravila na steklu 3 go brazgotino. Ce bi ae prj|J zalo še več papagajskih rib/3 morali mi naše okno dobro uj rovati. I Nedavno je napadlo večje ij vilo teh rib moje okno. UdarJ e ao kakor obsedene v moj« 2 klo, ki jim je kazalo njihovoj ko, ne da bi mogle doseči bvoh ga nasprotnika/ in zaradi tj jih je navdajala vedno v«H besnost. Posledica tega je bju da so morali moji mornarjih tedna z razboljenimi rokami j hrbti brusiti steklo, ali brain tine so vendar ostale, in trebsj bilo vsekakor vliti in vstavi novo steklo, kajti moja globok morska stekla so debela po ^ col. Na srečo je videti, da a je naš današnji gost zapuitl vendar še nam zre nasprotij bulji v nas, med tem ko obeoi grize v trup koralskega podboj Njegov večni apetit je prem gal njegovo bojevitost, in z4 išče morske črve in bube, in i to da bi jih našel, odpira kod prav tako, kakor razgrize pag ga trdo lupino kakega orehi •Večer se polagoma bliža, luč pada navpično skozi vodo I povzroča čudne izpremembe.Si mero mavričnih barv se igra nad morjem. Kot prvemu se je posrečilo spraviti to kr barv v mojem zadnjem delu polnoma enako naravi na pli in zdaj hočem spet potegniti) stor pred okno. Potem se bs pa dvignili na površino, in kor pač menim, ste bili vi, čitatelji, s tem našim "sprt dom po morskem dnu" povi zadovoljni. Priredil Cv. I idejo za film. Na morskem dnu Tako ae glasi bojni znak od zgo-naj bi ta svižec presenetil neke- Liaj «Brez akrbi," odvrnem. Pr ga potapljača, in naj bi ob- tem oknu sem doživel že marši stojala nevarnost, da ga zasuje, kateri napad. Slika, ki je ni mo Da bi napravil prizor tako nara-lfoče primerjati, je, če lahko gle ven ln prepričevalen kakor samo Uaš ali pa moraš gledati pri nemogoče, sem izbral prostor v urju od spodaj navzgor na povr-pravi morski pustinji, popolno-Uino. Moč valov, ki zgoraj briz ma blizu neke čeri. Načrt za re- gajo, se zmanjša tu spodaj na šitev je bil edinstven. Ker reše-| valeč ni smel slediti ponesrečencu v svižec, je bila njegova prva I nežno guganje. Sonce sije še, in srebrni dež žarkov in luči se bli šči tu spodaj kakor ognjemet. ITALIJANSKA LINIJA VI Njeni parniki so prepeljali 931 pasažirjev prošlo 707 potnikov na vaako voi naloga, da vrže utapljajočemu Nenadoma pa zakrijejo potem se najprej verigo in da ga potem izvleče ven. Bila je to skraj-l no nevafna igra, ali s spretnimi ljudmi sem pa tako stvar že lahko tvegal. Končno je bilo vse pri- temni oblaki sonce, in na vodo pričnejo udarjati težke dežne kaplje. Kakor da bi kdo metal milijone svinčenih krogelj v morje in bi te odskakovale spet pravljeno. Sedel sem zadaj zal nazaj. Postalo je povsem temno, okno, zagrabil sem svojo kame- Bliska se, in takoj za tem sledi ro — in občutil vso pretečo od- pgljušujoČi ropot grmenja . . . Moji doživljaji m tkem dnu mor- J. K. Williamson PI ti*** |»(ir«»íili» jr nlavni n mrtioki m*i»Kov»|i«c inoí n itumltvlj taknavanr "Wil-lianitoinov» 1ul»r," ■ Watrro »r mu jr k<>t prvemu |nmr«Hlil<> napraviti n» mot »krm «triu fllmikr pomiri kr pa lahko tudi dopustimo, da nas spuste navzdol v nekakšnem atolu, kajti tuba je opremljena z zadnjimi tehničnimi pridobitvami. Spuščali se bomo navzdol v globino do tO Čevljev. Vozilo, ki se je xpočetka zelo gugalo, je mirno bolj ln lailj, čim globlje ae spuščamo. Končno se rtafia-j jamo v fotografičnem ateljeju na dnu tubo, 2f> metrov pod vodno gladino oz. površino ... Tu I je prostora za več oseb. In zdaj Inim odgrnil zastore. . Javnosti je postalo o življenju na morftkem dnu z mojih filrnoy gotovo te marsikaj zha-! Srečo imamo, kajti naša tuba nega. vendar malokdo lahko slu-i je pristala v sredini nekega stati. H kakšnimi ln kolikšnimi ne- rega ogrodja razbite ladje, od \arnoMtmi no zvezana dela v glo- katere so ostale samo še "kosti". In ni 40—AO čevljev. Zaradi tega iMimo rajši zdajle v tem o-plsu Hodoiivljall moje današnje potovanje na morskem dnu. in hočem vam zato povedati iz moje praks«* ln skušenj kar takoj je osvobodil z udarci s svojim potapljaškim mečem od objema tega nestvora. — Nekega drugega dne sem sedel ob tem velikem oknu in sem napeto opazoval boj dveh krvHteljnih kitov. Prizor me je tako fasciniral. da ruti pomislil nisem na to, kako slasten pogled sem s tem nudil tema dvema bestljama. Tako se je zgodilo, da je nenadoma hlap-nilo grozno žrelo ene od teh o-studnih živali, ki jo je od mene ločila samo krhka šipa, po moji glavi. K sreči je steklo vzdržalo udar. in jaz sem se rešil brez druge škode razen atrahu. Odtlej nem postal bolj previden, ^ Tam poleg one skalnate čeri pravkar plava neka orjaška riba. Razločno lahko vidim kako hlasta za ribjo glavo, ki jo je naš drugnpoltni kuhar pravkar govornoat za tuja življenja, ko se je začel vedno bolj se približujoči potapljalec pogrezati v I glen in blato. Imeli smo zelo malo oxylitha| (kemični preparat, ki ga imajo potapljači vedno v potapljaški] čeladi in ki je potreben za obnavljanje in čiščenje zraka), in potapljači so bili prisiljeni up«,-I rahljati Stare naboje in napolni tve — to pa je bil zelo nevaren Med svojimi medenimi tedni *em bil tu spodaj prav tako presenečen od takega sličnega viharja. Pričelo se je kakor navaden ohlip in iz vsega se je stvo-ril vrtinčastl vihar. S svojo ženo sem sedel tedaj baš v neki grmu podobni čeri, obdan od vseh yrst rib, in zasanjana sva se zatopila v čare naše okolice. Niče-s«r hudega nisva slutila, in ker znaki tam zgoraj niso bili enaki mol nes in« im »oN eksperiment, kajti če enkrat onim. ki naznanjajo vrtinec, ni preide ura, v kateri se sme uporabljati plin, potem lahko —- in navadno se tako tudi zgodi — dala ladja nam tu spodaj nikak-l^nega znaka. Nenadno, močno zaguganje sobe mi je pokazalo, oni stari nerabljivi plin. ki u-MÄ M J® zvalil na morsko dno te- haja. v nekaj trenotkih upijani potapljača. žak val. Ribe so iskale zavetja v razpokah Čeri. Potem se j« va- in slučaj je hotel, da sem po-M*'.0 podolgoma in nesrečo ozna Ce vaše oči ne morejo prenašati blede luči is globine, lahko napravim tudi električno luč V tem trenotku ne vidimo ničeaar poaebno zanimivega, in zaradi tega vam bom pripovedoval ne-1 vrgel zgoraj iz kuhinje v vodo. nekaj pomembnega. Pojdite to-, kaj doživljajev. — Nikdar ne > Ima veliko ploščato glavo in oči »ej s menoj pod morje.---Prav-' p^ublm *r»činja med ogromnim I od obeh «tram daleč proč iMilipom z osmimi lovkami in nim od mojih potapljačev. Bllojnadziranje njegove okolice vele to prav tako v ogrodju nekejHko boljše, kakor pa •tare ladje, ln bre«*mWI aem mo- j podmornice, ral gledati, kako NO zagrabile Is stal tudi jaz priča neke take tra gedije. Potem ko je "reševalec" prav spretno vrgel utapljajoče- n ju joče preko dna. Voda je postala zelo nemirna. Kiti so drseli v obupni naglici mimo, med mu se ono rešilno verigo, se je t€m druge ribe, željno hla-nenadoma vsedel na tla, objelP^0* trtko padale na tla. kar ne nahajamo v bliiini otokov Bahama. Globino amo h> izmerili z otovnico. Speli «mo «ku-paj en del gibljive kovinske tuhe za drugim, dokler nI doh)la po- njegova kolena — in videlo ae je, kakor da v zelo vesek*m naatro-joaju ffloda na potapljanje avo-| jega tovariša, katerega reševat je prišel. Reveža je namr č opi-j janil plin. In samo ckolščlni, da Zoper na vražja riba z ducatom mladičev na hrbtu se je gnala mimo. Med tem smo se pustili potegniti navzgor in sprejeli so nas razburjeni glasovi r.aših drugo- | ob strani Te oči služijo kitu sa U» bili drugi potapljači in doma- Poltnih mornarjev. Barometer je trebne doline. Poalednjič še „bjele moža aeaalne lovke tega; preskusimo In p reffte* lamo v*e. potem pa spusti ladijsko m<»štvo tetke vrvi v morje—In abs Je gotovo za apuščanje v tnorje. « i plavačl v pripravljenosti, „ periskop he treba zahvaliti, da srm> mogl ! rrAlti utapljajočega se kakor tuV| Sploh me pa tudi često vpra-|di njegovi ga opijanjenega tova- šajo, HO čevljev „dolgega morskega vraga Prič^T^e Je boj na živ-Ijenje in Kmrt. ki je tra)al pre-ko pol ure. Aele po tem času gf\ kaj imam tak strah pred' riša. "Rešitelja" pa je bilo pr« kiti; "saj oni vendar niso nevar-'Cfi težje rešiti kakor il človeku.' iprašanja odgovorim lah mo |o, da jih smatram jas vae Na taka ln pod«>bna fvl*ča. »u. I Ceato ?»a Žrtev je zgodilo, da sem pri pr*n«>tkih rta morskem dnu za- padal kakor obseden. V največji naglici amo zapustili nevarne čeri in smo se upirali, >Taai smo bili mokri do kostim nezavesti, viharju, ki je nadaljeval svoje grozno delo in ki je prinesel marsikateri družini Floride in Za-padne Indije žalost. Na* majhni ohlip je med avo- Italljanska linija je prepelji 79,931 potnikov preko mot v prošlem letu, s čemer je koračila vse druge pa družbe, tako se poroča z dne januarja 1934. Italijanska i ja je napravila 113 voženj in« z drugo na vsako vožnjo W 707 potnikov. Naj bližnja nasprotna d: je imela 77,242 pasažirjev 152 voženj ali na splošno po potnikov za vsako vožnjo. Ts tja linija je imela pa 65,859p nikov na 205 voženj ali povprs no po 321 potnikov na vol vožnjo. Najbližnji tekmovalci* redu so imeli 55,175 ali povpis no po 313; 41,384, povprečno! 386 jn 36,658, ali povprečno i 385 potnikov. Parnik REX je dobil priznaj "plavi trak Atlantika" za najl trejšo vožnjo in parnik Confel Savoia si je osvojil letni reW za največje število prevoza,! je peljal na eni vožnji 1.» vzhodno meseca julija in 1.« na zapadni vožnji meseca ij tembra. Najbližnji temu ¿tevfl je bil parnik ReX s 1,718 po» na eni zapadnih voženj me* oktobra. ~(Aj!j KNJKESJL PT Pri Proivati oiirom« Kni^ Matici SNPJ imam« na roksh kaj dobrih knjig In l* k«t#rt m naroiiti, Mdaj J» ¿as sa t» AmarUkl 8lor»ri, *m* > " SloTw.ka Aafflaška V**" E«Nak| ............... Zakoa Biofeactlf« ......— Patar Mal«r«itor. ? kahar*» JimmU HlggtM ............ Hrbten k«. Igra .......... Maš brati, Igra.............. Omar i» aarWil« S^lJi" M PROSVETA 2657 8. Lawsdals A^ Ml aplersmo lahko navzdol all je putifi ilo }>otaplja^#, da a«' jelčloveku nevarne kite in da ne za- pustil svoje o|»azovaino mesto objjim pripovedovanjem popolnoma AH st« še naročili P** to ali Mladinski list ^ prijatelju aH domovino? To Je «jinl trajne vrednoati, Wjjj mal denar lahko svojcem f