.snih sir; t null.
ŠTAJERSKI TEDNIK TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE b5 let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termallli Park
T-
Ptuj, torek, 8. oktobra 2013
letnik LXVI • št. 79 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Spodnje Podravje
• Redarji v dveh letih izrekli za 48.000 evrov več glob
O Stran 2
Spodnje Podravje
• Bitka za male podjetnike v polnem razmahu
O Stran 7
www.radio-ptuj.si
máíÉ		
za wur®o pOTiocmosí		i >■ m s. i
Danes priloga		
Štajerski TEBIflK
Spodnje Podravje • Zima že trka na vrata
Vse več Slovencev se ogreva z lesom
Tudi vreme ni več to, kar je bilo nekoč, takšno pa je v Sloveniji stanje na vseh področjih. Nekdo se je pred kratkim pošalil, da imamo štiri letne čase po novem le še pri picah.
Šport
Nogomet •
Zavrčani v Novi Gorici povsem nemočni
O Stran 11
Poletje se je tudi letos poslovilo brez pravega prehoda. Temperature so tako rekoč padle čez noč. Marsikoga je dodatno zazeblo ob že ob sami misli na novo zimo in z njo povezane stroške za ogrevanje, ki dodobra stresejo vsak družinski proračun. Ob vedno višjih cenah kurilnega olja se številna gospodinjstva preusmerjajo na ogrevanje z lesno biomaso.
Po statističnih podatkih iz novembra 2012 je 68,5 odstotka stanovanj imelo centralno ogrevanje, 15,4 odstotka daljinsko ogrevanje, druga stanovanja pa druge načine ogrevanja. Med vsemi porabljenimi ener-genti so prevladovala lesna goriva, in sicer v 35 odstotkih, za ogrevanje prostorov so jih Slovenci uporabili v 79 odstotkih. Tudi gospodinjstvo Branka Holca (na fotografiji) bo letošnjo zimo kurilo z mešanico drv, tako kot že doslej.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tenis • Rola si je v Armeniji podaril rojstnodnevno turnirsko zmago O Stran 13
tednik
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
So v Domu upokojencev zaračunavali preveč?
Ptuj • Pred več kot tremi leti je Franc Kodela na Dom upokojencev Ptuj naslovil pritožbo na cene njihovih storitev. Po nalogu pristojnega ministrstva so zahtevek »urgentno« obravnavali na seji sveta Zavoda prejšnji teden, pri čemer so izključili novinarje in pritožnika. Zahtevek za povračilo preveč plačane oskrbnine pa so ponovno zavrnili.
O Stran 3
Bioplinarne se
utapljajo v dolgovih
Spodnje Podravje • Finančna konstrukcija bioplinarn, ki sta jih v zadnjih letih na veliko financirali Nova KBM in NLB, pri njihovi gradnji pa so tako ali drugače sodelovala podjetja iz skupine Keter ali njeni lastniki, se je očitno začela podirati.
O Stran 5
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 8. oktobra 2013
Spodnje Podravje • Ponekod za napačno parkiranje draga kazen, drugje le opozorilo
V samo dveh letih za 48.000 evrov vec izrečenih glob
Kot kaže primerjava podatkov, je medobčinsko redarstvo Spodnjega Podravja v zadnjem času izreklo precej več glob zaradi prekrškov kot pred dvema letoma. V občinski proračun se je iz tega naslova leta 2010 steklo okrog 98 tisoč evrov, lani pa 146 tisočakov, kar je za 48 tisoč evrov več. Zanimiv je tudi podatek, da v nekaterih občinah redarji za enake prekrške voznike le opozarjajo, medtem ko jim v drugih mastno zaračunajo.
Že pred časom je bilo slišati, da redarji kazni izrekajo le na Ptuju in v Ormožu, v drugih občinah pa za enake prekrške izdajajo le opozorila.
Na Ptuju je pač največ prekrškarjev, zato je tudi kazni največ ...
Na vprašanje, ali drži, da se napačno parkiranje na Ptuju kaznuje, medtem ko v manjših občinah redarji to spregledajo, Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva odgovarja: „Za storjeni prekršek se izreče opozorilo ali sankcija. Občinski redarji so do sedaj izrekali globe zaradi nepravilnega parkiranja ali kršenja cestno-prometnih predpisov tudi v nekaterih drugih občinah. Kar se tiče parkiranja, je treba razumeti, da v nekaterih občinah ni javnih parkirišč, plačljiva parkirišča pa ima poleg Ptuja še Ormož, kjer imajo občani možnost plačila mesečnega zakupa za določeno parkirno mesto. Tudi parkiranje na pločnikih v manjših občinah je prej redka izjema kot vsakodnevni pojav. V večini manjših občin še nismo ugotovili neupravičenega parkiranja na parkirnem prostoru, rezerviranem za invalida. Ne drži trditev, da se za napačno parkiranje izrekajo globe samo v MO Ptuj, drži pa trditev, da je število prekrškov v mestni občini Ptuj absolutno največje. Opozorila se izrekajo na Ptuju in tudi v vseh drugih občinah. Drži pa trditev, da v nekaterih manjših občinah ni-
1800-
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
1790
1735
r
Parkiran v modri coni brez listka
V nasprotju s
prometno signalizacijo
Parkirna mesta za invalide
Pločnik, kol. Steza, pot za pešce
Prekoračitev hitrosti
Ostalo
■ Število prekrškov v letu 2010 I Število prekrškov za leto 2011 I
Graf prikazuje število ugotovljenih prekrškov v letih 2010-2012.
Število prekrškov v letu 2012 vir: SOU Ptuj
smo izdali plačilnega naloga zaradi nepravilnega parkiranja, saj smo v celem koledarskem letu zaznali približno 20 kršitev, od tega pet kršitev s področja mirujočega prometa."
A primerjava statističnih podatkov jasno kaže na to, da so razlike drastične, kar je po eni strani pričakovano, po drugi pa je nezanemarljivo, saj v devetih mesecih tega leta v številnih manjših spodnje podra-vskih občinah ni bil izdan niti en sam plačilni nalog.
Od skupaj 2811 kazni na Ptuju izrečenih kar 2419
V času od 1. januarja letos 30. septembra je medobčinsko redarstvo SOU Sp. Podravja na območju 19 občin izreklo 2811
2419 kazni na Ptuju, 282 v Ormožu in 110 v vseh drugih 17 občinah
Primerjava podatkov izdanih plačilnih nalogov kaže, da ponekod redarji voznike le opozarjajo, drugje pa pridno pišejo „listke". V času od 1. januarja letos do tega tedna so tako na območju občin iz njihove krajevne pristojnosti izrekli 2811 kazni, od tega 2419 plačilnih nalogov na Ptuju in 282 v Ormožu. V vseh drugih 17 občinah pa tako v polnih devetih mesecih skupaj le 110 plačilnih nalogov. Za primerjavo, na primer v občini Destrnik niso izrekli niti ene same kazni.
Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja (SOU SP) izvaja naloge iz svoje pristojnosti na območju 19 občin, in sicer na območju Mestne občine Ptuj in v občinah Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.
Kam gre denar?
V skladu z osmim odstavkom 17. člena Zakona o prekrških so globe, plačane za prekrške, prihodek samoupravne lokalne skupnosti, če so plačane za prekrške, ki jih je pravnomočno izrekel prekrškovni organ te samoupravne lokalne skupnosti. To pomeni, da se sredstva iz glob stekajo v občinski proračun.
kazni oz. izdalo 2811 plačilnih nalogov za prekrške po mirujočem in dinamičnem prometu (parkiranje, radar, vožnja v napačno smer ...). „Število prekrškov, ki smo jih ugotovili, je vsekakor večje, saj smo izdali ali izrekli večje število opozoril, prav tako smo podali določeno število obdolžilnih predlogov na pristojna okrajna sodišča," še pri tem opozarja Brkič.
Od skupaj 2811 kazni pa so jih kar 2419 izdali na območju mestne občine Ptuj, od tega 409 zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje v naselju. Na območju občine Ormož so v navedenem času izdali 282 plačilnih nalogov, meritev hitrosti pa na tem območju niso izvajali.
Za primerjavo nas je zanimalo, koliko glob so izrekli v tem istem obdobju na območju občine Destrnik. In pojasnilo je več kot zgovorno: v navedenem času redarji niso izdali niti enega plačilnega naloga. Ob tem Brkič še dodaja: „V vseh občinah smo izrekali tudi opozorila, vsekakor se največ opozoril izda na območju mestne občine Ptuj, kjer se zgodi največ kršitev."
Polnjenje občinske blagajne: v dveh letih 48.000 evrov več kazni
Glede na dejstvo, da nadzor hitrosti vožnje s samodejno merilno napravo opravljajo povprečno dvakrat na mesec, je, kar se tiče mestne občine Ptuj, največji del prihodka od izrečenih glob iz naslova prekrškov na področju mirujočega prometa.
Kazni in opozorila izreka 11 redarjev oziroma zaposlenih
kjer so v prvih devetih mesecih leta 2013 ugotovili zgolj 791 kršitev, kar je bistveno manj kot v minulih treh letih. Ugotovili so tudi 54 kršitev neupravičenega parkiranja na parkirnem prostoru, rezerviranem za invalide, kar pa žal ne kaže na upadanje tovrstnih kršitev. Z rastjo števila vozil pa se povečuje tudi problematika parkiranja v blokovskih naseljih.
Brkič pa na določenih področjih ugotavlja, da se vozna kultura močno izboljšuje, predvsem na področju uporabe ustreznih sedežev pri prevozu otrok v šolo ali vrtec, uporabe varnostnega pasu, vidnosti pe-
Uvodnik
šcev, vožnje v okolici osnovnih šol in vrtcev. Prenizka stopnja odgovornosti pa je še vedno pri parkiranju na pločnikih in parkiranju tam, kjer je to prepovedano. Takšen primer je Cafova ulica, kjer so zagotovili območje brezplačnega kratkotrajnega parkiranja. Kar se tiče izrekanja kazni tujcem, Brkič pravi, da se jim za ugotovljene kršitve prav tako izda obvestilo o ugotovljenem prekršku, le redki kršitelji pa globo poravnajo takoj, večina teh plačilnih nalogov zaradi nepravilnega parkiranja ostane neplačanih, saj v tujino obvestil o prekršku ne pošiljajo.
Dženana Kmetec
pooblaščenih uradnih oseb v medobčinskem redarstvu, od tega devet občinskih redarjev, prekrškovni organ VII. stopnje in vodja redarstva.
Prekrškarjev se očitno nabere zelo veliko, redarji pa jih pridno kaznujejo. Iz podatkov, ki smo jih uspeli pridobiti, je razvidno, da z leti vedno intenzivneje polnimo občinsko blagajno. Lani se je tako iz naslova vseh glob za prekrške v proračun občine steklo 146.405,73 evrov, od tega je del sredstev sicer vrnjen zaradi preplačila globe, a še vedno znesek ostaja zelo visok. Leta 2011 se je iz naslova vseh glob za prekrške v proračun občine steklo 147.127,63 evrov. Primerjava z letom 2010 pa kaže porast sredstev iz tega naslova, v proračun MO Ptuj smo tako pred tremi leti zaradi prekrškov prispevali le 98.398,51 evrov. Porast je več kot očiten, saj so redarji lani napisali za kar 48.000 evrov več kazni kot dve leti prej, torej leta 2010. „Na zvišanje vsote izrečenih glob v letu 2011 je vplivala tudi sprememba zakonodaje (v letu 2010 sprejeti Zakon o pravilih cestnega prometa), kjer je prišlo do povišanja zneska glob za posamezne prekrške na področju mirujočega prometa," pojasnjuje Brkič.
Kazni več, vozna kultura pa se ne izboljšuje?!
Po podatkih medobčinskega redarstva se število ugotovljenih prekrškov na letni ravni bistveno ne spreminja, kar je glede na vedno večje število avtomobilov ugodno.
Opazen je upad parkiranja v plačljivem območju kratkotrajnega parkiranja brez veljavnega parkirnega listka,
So javne finance res javne oziroma kdo ima koga za bebca?
Vsak, kije kadarkoli poskušal pridobiti kakšne podatke javnega značaja, ve, da je včasih treba prehoditi trnovo pot, da do njih dejansko tudi prideš. Čepra v zakon jasno nalaga, da morajo vsi, ki delajo s proračunskim denarjem, delati transparentno, na željo novinarjev posredovati odgovore na zastavljena vprašanja, pa številni javni uslužbenci večkrat iščejo luknje iti si izmišljujejo takšne ali drugačne izgovore. Vse, da le v medijih ne bi objavili kakšnega podatka, ki njim ni po godu.
Ampak žal, novinarji nismo le za stike z javnostjo, (povečini) ne pišemo le hvalospevov, ampak se trudimo na stvari gledati realno in objektivno. Imamo pa vsaj to srečo, da živimo v ureditvi, po kateri nam morajo enostavno vsi, ki delajo z javnim denarjem, bodisi na lep bodisi na manj prijazen način, posredovati odgovore. Da bomo imeli opravka z veliko mero sprenevedanja in da nam bodo vsi poskušali podtakniti le informacije, ki so njim v prid, nam na fakulteti sicer niso razložili, a zato nas praksa uči pomembnih lekcij. Včasih enostavno moraš biti vztrajen, tudi po 10-krat postaviti enako vprašanje, huje kot otroku.
Sicer pa nam vedno ostane tudi tista manj prijetna pot, ki jo pa vsi zelo dobro razumejo; obvestitev informacijske pooblaščenke, ki lahko zaradi izmikanja in ne-podajanja informacij javnega značaja izda kar zajeten plačilni nalog. Zakon namreč predvideva globe tudi do 20 tisočakov. In ker se v zadnjih časih marsikdo križa ob naših „prezahtevnih inprekompleksnih" vprašanjih, ga moramo na to večkrat spomniti. In potem se vprašaš, kdo je tu nor, kdo se spreneveda in nas ima za bebce. Ali nima javnost pravice vedeti, koliko zasluži direktor javnega zavoda, koliko porabijo šole za prevoze, ogrevanje, kdo sedi v katerih zavodih... Nenazadnje živimo v državi, ki je popolnoma zadolžena, kjer vsi zategujemo pasove, kjer gospodarstvo že lep čas plačuje za napačne odločitve posameznikov, ki jih tudi mediji takrat očitno nismo dovolj spremljali.
Na srečo se je naša zavest vsaj sedaj nekoliko spremenila.
Če tisti, ki delajo z javnimi financami, vedo, da so nadzorovani, z denarjem delajo bistveno racionalneje. Nenazadnje upravljajo tudi z mojim denarjem, denarjem slehernega od nas. In zato gotovo imamo pravico izvedeti, za kaj ga porabljajo in jo bomo tudi uveljavljali, pa čeprav je posameznikom tako težko odgovarjati na naša vprašanja.
Dženana Kmetec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
0
torek • 8. oktobra 2013
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
Ptuj • So v Domu upokojencev zaračunavali preveč?
Javni zavod, ki novinarje postavlja pred zaprta vrata
Pred več kot tremi leti je Franc Kodela na Dom upokojencev Ptuj naslovil pritožbo na cene njihovih storitev, saj je prepričan, da so te napačno in preveč zaračunane. Na podlagi revizije ministrstva iz leta 2011 je vložil tudi zahtevek za vračilo, a ga je Svet Doma maja lani zavrnil. Pred skoraj letom dni pa je ministrstvo vendarle naložilo Domu, da zahtevek obravnava urgentno in v petek so ga končno uvrstili na dnevni red tokratne seje. A so tako Kodela kot novinarje pri tej točki postavili pred zaprta vrata, češ da gre za varovanje osebnih podatkov.
DOBRODOŠLI
Franc Kodela je vložil zahtevek za vračilo napačno in preveč zaračunanih stroškov v Domu upokojencev Ptuj njegovemu očetu, in sicer v višini skoraj 15 tisoč evrov.
Inšpekcija v enoti v Kopru: čistilka deli zdravila
Konec julija letos je bil v Domu upokojencev Ptuj, enoti Koper, opravljen izredni inšpekcijski nadzor, ki ga je opravila socialna inšpekcija Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot piše v pobudi za inšpekcijo, naj bi bila v tej enoti vsa dela izvedena hitro in površno, saj da je premalo zaposlenih, kar spravlja uporabnike in osebje v stisko. Nenehno naj bi se menjaval kader, kar povzroča še dodatno zmedo.
Ena izmed pobud pa se nanaša tudi na pregled cen oskrbe. Pri tem je inšpekcijski nadzor ugotovil, da so v domu oktobra 2012 pridobili soglasje ministrstva, a je januarja direktorica Kristina Dokl brez potrditve Sveta zavoda in brez soglasja pristojnih ministrstev sprejela delovna navodila in urnike dela, s katerimi je bistveno posegla v kadrovsko strukturo in organizacijo dela, predvideno po standardih in normativih. Zato je, kot je razvidno iz inšpekcijskega poročila, ocena inšpektorice Tatjane Arnšek, da obstaja utemeljena domneva o tem, da izračun cene storitev iz leta 2012 temelji na drugačnih izračunih in stroškovnih vrednostih, kot so stroški dejanskega izvajanja storitve po kadrovski strukturi iz dosedanje polletne prakse enote v Kopru.
Kot izhaja iz poročila inšpekcije, v enoti Koper izpolnjujejo kadrovski normativ, a je težava v zaposlovanju za določen čas. V šestih mesecih naj bi se zamenjalo okrog 30 zaposlenih, direktorica pa vsem 39 zaposlenim le podaljšuje pogodbe za določen čas na dva meseca. Zato so očitki izvajalcu, ki izhajajo iz pobude za inšpekcijski nadzor, da v tem delu ne zagotavlja kakovosti storitve v delu usposabljanja in stalnosti kadrov, po mnenju inšpektorice utemeljeni.
Iz urnika za delo čistilke v domu pa je inšpektorica ugotovila, da mora ta opravljati dela, ki niso navedena v opisu njenih nalog: deliti hrano, pomagati pri hranjenju, deliti zdravila in opravljati večerno nego.
Tudi fizioterapevti naj bi počeli marsikaj, od urejanja fotografij do izvedbe prireditev. Inšpekcijska služba pa se je lotila tudi video nadzora v Kopru, za katerega so zapisali, da o tem ni v objektu predpisanih informacij, da nihče od zaposlenih ne ve, kdo ga upravlja in za kakšne namene se uporablja.
Foto: DK
Podobna zgodba, kot smo ji bili priča maja lani, ko so novinarje in javnost člani Sveta Doma upokojencev Ptuj (takrat v drugi sestavi) postavili pred zaprta vrata, se je ponovila tudi v petek. Čeprav je v 2. členu poslovnika Doma jasno zapisano, da je delo sveta javno in da se javnost lahko izključi le, če je v skladu z zakonom treba zagotoviti tajnost podatkov, so se svetniki na predlog Darinke Milec, predsednice sveta, odločili, da pri dveh ključnih točkah sejo zaprejo za javnost. Enak scenarij, kot nas je doletel lani, se je ponovil tudi tokrat: brez pojasnil, zakaj natančno moramo sejo zapustiti - čeprav smo jih zahtevali - zgolj z argumentom, da gre za varovanje osebnih podatkov, so svetniki z dvigom rok potrdili, da ne želijo, da javnost prisostvuje obravnavi dveh točk. Pri eni je bilo sicer to povsem samoumevno, saj je dejansko šlo za varovanje osebnih podatkov, kar je bilo novinarjem povsem razumljivo (mimogrede, preden so se odločili, da bo ta zadeva tajna, pa so povedali ime, priimek in težavo, ki jo imajo s to stanovalko), medtem ko
pri drugi zadevi za izključitev javnosti ni bilo podanih jasnih argumentov. Tudi po končani seji novinarji odgovora na to, zakaj so nas postavili pred zaprta vrata, nismo dobili. V imenu članov sveta je Rozika Ojsteršek dejala le, da so se tako odločili, ker so menili, da je potrebno varovanje osebnih podatkov. Kakšnih podatkov, seveda niso pojasnili.
A njihovo dejanje, iz katerega je bilo možno razbrati samovoljo članov sveta, ki niti med sejo niso želeli pojasniti svoje določitve, da novinarji ne smejo spremljati razprave, niti po njej niso podali argumentov, je bilo toliko bolj nerazumljivo, saj je Franc Ko-dela, ki je imenu svojega očeta vložil zahtevek, želel, da je javnost pri obravnavi te točke prisotna. Ne glede na vse pa je tudi sam moral zapustiti sejno sobo in se sprijazniti z odločitvijo članov sveta.
Kakšni podatki so tako pomembni, da jih v Domu skrivajo? Bodo stanovalcu vrnili 15 tisočakov?
Kot je pojasnil Kodela, je bila točka, ki so jo člani Sveta Doma upokojencev Ptuj zaprli za javnost, namenjena obrav-
navi zahtevka za vračilo napačno in preveč zaračunanih storitev varovancu DU Ptuj očetu Franca Kodela. V času od avgusta 2007 do februarja 2012 naj bi mu zaračunali skoraj 15 tisoč evrov preveč, in sicer za osnovno bivanje 8.142 evrov ter za dodatne storitve 6.705 evrov.
„Na podlagi opravljene revizije oz. revizijskega poročila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 18. 5. 2011 sem 10. aprila lani vložil 'Zahtevek za vračilo napačno in preveč zaračunanih storitev' mojemu očetu, varovancu DU Ptuj. Svet Doma je 21. maja lani moj zahtevek zavrnil. Pri tem sveta niso zanimale konkretne navedbe, niti določbe Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen social-novarstvenih storitev, še manj pa obligacijski zakonik. V utemeljitvi sklepa so med drugim zapisali, da nisem reklamiral nobenega računa, hkrati pa pozabili, da sem 12. 7. 2010 vložil pritožbo na cene storitev, kar je Svet DU 18. 1. 2011 zavrnil," pojasnjuje Kodela, ki je junija lani pritožbo vložil na ministrstvo. To je potrebovalo šest mesecev in tri intervencije varuha človekovih pravic, da se je decembra lani razglasilo za nepristojnega in naložilo Domu, da urgentno obravnava zahtevek Kodela.
Po 10 mesecih je Dom to točko vendarle uvrstil na sejo, kar se Kodelu prav tako zdi skrajno sporno. „Bil bi torej skrajni čas, da ministrstvo neha podpirati tak način delovanja in pomagati prikrivati nepravilnosti. Od Sveta Doma upokojencev Ptuj, ki je v novi sestavi, pa pričakujem, da bo zahtevek proučil v povezavi z ugotovitvami revizije ministrstva in upošteval obligacijski zakonik in tudi to, da deli pogodbe, ki so v nasprotju z veljavnimi pravnimi akti (Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev), niso veljavni," je še dejal Kodela.
Kljub temu da zaradi izključenosti s seje nismo uspeli izvedeti, kakšno je mnenje posameznih članov sveta o omenjenem zahtevku Kodela in ali so upoštevali revizijsko poročilo, pa je povsem jasno, da so zahtevek zavrnili, kar je po končani seji povedala tudi direktorica ptujskega Doma upokojencev Kristina Dokl. Ob tem je le še povedala, da vse očitke, da so storitve zaračunavali napačno in preveč, zavrača.
Ojsterškova je še dejala, da je svet obravnavani zahtevek zavrnil, saj ni novih dejstev in argumentacij, ter da cene tako predlaga ministrstvo, zavod jih le potrdi.
V zvezi z izključitvijo javnosti pri tej zadevi - kljub strinjanju stranke v postopku s tem, da je javnost prisotna - pa je Kodela vprašanje, ali je bilo takšno dejanje v skladu z zakonom, naslovil tudi na informacijsko pooblaščenko, ki pa še ni odgovorila.
Dženana Kmetec
Ugotovitve revizije:
18. maja 2011 je bila v Domu upokojencev opravljena revizija, ki je med drugim ugotovila, da obračun dodatka za dodatno opremo ne temelji na dejanskih stroških, da se stanovalcem dodatek zaračunava v enaki višini, ne glede na to, katero opremo uporabljajo, kar je v nasprotju s Pravilnikom o metodologiji za obračunavanje cen socialno varstvenih storitev. Ob tem jasno piše tudi, da je med dodatno opremo všteta tudi oprema, ki jo je v skladu s 65. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja dom dolžan zagotoviti zavarovani osebi iz materialnih stroškov. Na podlagi teh in še nekaterih drugih ugotovitev revizije temelji Kodelov zahtevek za vračilo 15 tisoč evrov preveč zaračunanih storitev.
Foto: Črtomir Goznik
Ravnanje članov sveta, ki niti med sejo niso želeli pojasniti svoje določitve, da novinarji ne smejo spremljati razprave, niti po njej niso podali argumentov zakaj ne, je bilo toliko bolj nerazumljivo, saj je Franc Kodela, ki je imenu svojega očeta vložil zahtevek, želel, da je javnost pri obravnavi te točke prisotna.
Zakaj so spremenili Pravilnik
Ena izmed točk seje je bila tudi sprememba Pravilnika doma upokojencev Ptuj, v katerem so 27. člen spremenili, in sicer tako, da se v razpravo na seji sveta ne sme vpletati nihče, niti oseba, ki je stranka v postopku. To je bila podlaga, da so lahko Kodela nekaj minut pozneje postavili pred vrata. Tako ni smel sodelovati pri razpravi, kjer so obravnavali njegov zahtevek.
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • S. oktobra 2013
Središče ob Dravi • 21. in 22. redna seja občinskega sveta
Nadzorni svet pohvalil in opominjal
Svetniki občine Središče ob Dravi so se septembra sestali na 21. redni seji in odločali o dvanajstih točkah dnevnega reda. Sejo so pričeli s točko pobude in vprašanja.
Svetnik Jurij Dogša je predlagal, naj se do dneva spomina na mrtve dokončno uredi stara pokopališka veža. Župan Jurij Borko se je s pobudo strinjal. Naslednje vprašanje, ki ga je izpostavil svetnik Dogša, je bilo povezano s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) za biopli-narno, saj dajatev naj ne bi bila ustrezno odmerjena. Po pojasnilu občinske uprave je NUSZ za letos pravilno odmerjen in zaračunan, zahtevek za plačilo za minula leta pa bodo izstavili v skladu s sklepom občinskega sveta.
Svetnico Andrejo Resman je zanimalo, kaj je z občinskim stanovanjem v bloku, ki se je pred časom urejalo. Župan je povedal, da je stanovanje obnovljeno, opremljeno in prazno, klasificirano pa kot kadrovsko stanovanje. Svetnica Resmanova je predlagala, da bi se stanovanje oddajalo v najem, župan pa je odgovoril, da je res škoda, da je sta-
novanje prazno. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak je na to pojasnila, da je z oddajanjem občinskih stanovanj pravi križ. »Toliko, kot bi pobrali najemnine, lahko na primer nato znaša vrednost občinske subvencije, do katere je stanovalec kot socialno šibka oseba upravičen. Velikokrat se zgodi, da se najemnine, tudi takšne v vrednosti 50 evrov, ne plačujejo,« je poudarila direktorica Trstenjakova.
Preveč dela, oddanega po naročilnicah
Na septembrski seji je bilo predstavljeno poročilo nadzornega odbora (NO). Podala ga je predsednica NO Slavica Mlinarič. »Preverjali smo smotrnost, namenskost in upravičenost porabe javnih proračunskih sredstev. Treba je pohvaliti pripravo proračuna za dvoletno obdobje. Na tak način pripravljen proračun
	
	f!Rrí>
	
	
Predsednica NO Središče ob Dravi Slavica Mlinarič je opozorila na drobljenje javnih naročil in preobsežno izdajanje naročilnic.
je preglednejši, namenskost sredstev je izraziteje izražena. Proračun je zelo smelo načrtovan in želimo si, da bi bil v takšni meri oziroma obliki tudi realiziran,« je poročala Mlina-ričeva in nadaljevala: »Na poslovanje pa imamo tudi nekaj pripomb. Med drugim smo izpostavili, da se po našem mnenju preveč dela razdeli po naročilnicah, to je 13,7 % vseh oddanih del. Priporočamo, da se javna naročila ne drobijo,
prav tako po našem mnenju ni dobro, da župan hkrati opravlja vlogi investitorja in nadzornika. Pri razdeljevanju sredstev društvom priporočamo, naj se avansi pred koncem postopka javnega razpisa ne izplačujejo. Občina naj v bodoče objavi tudi Odlok o gospodarskih javnih službah in izvede postopke izbire kon-cesionarjev za vzdrževanje javne razsvetljave in občinskih cest.«
O nadstandardu v OŠ in cerkveni strehi
Svetniki občine Središče so na 21. redni seji med drugim potrdili še zaključni račun lanskoletnega proračuna, na dnevnem redu pa je bila tudi obravnava vloge domače osnovne šole za odobritev financiranja tečaja angleščine in varstva vozačev. V zvezi s slednjim je župan Borko pojasnil, da financiranje nad-standardov v bodoče glede na finančno situacijo ne bo možno. »Finančno stanje nam ne dovoljuje proračuna obremenjevati z dodatnimi zadevami,« je bil jasen župan.
Svetniki so tokrat na mizo prejeli še vlogo patra Jožeta Urbanije za sofinanciranje obnove strehe na župnijski cerkvi. Vrednost del je ocenjena na 7.740 evrov, s pomočjo fa-ranov je župnija doslej zbrala četrtino potrebnega denarja. Pri obravnavi vloge so središki
svetniki izrekli kar nekaj kritik o delovanju Rimskokatoliške cerkve, v glavnem na račun finančnega zloma Mariborske nadškofije. Kljub kritikam je bil sklep o sofinanciranju obnove cerkvene strehe s šestimi glasovi za in tremi proti sprejet.
Potrjen pa je bil tudi predlog prerazporeditve sredstev v občinskem proračunu. Prerazporeditve v višini dobrih 38.000 evrov so bile potrebne zaradi visokih stroškov opravljanja zimske službe za minulo zimo.
V tem tednu 22. redna seja
Ta četrtek se bodo središki svetniki sestali na 22. redni seji. Med drugim bodo odločali o rebalansu dvoletnega proračuna (za leti 2013 in 2014), predstavljena jim bo regionalna destinacijska organizacija RDO, obravnavali bodo tudi predlog Lekarne Ormož o porabi dobička. Kot smo že poročali, Občina Središče porabi dobička za namen obnove lekarne v Ormožu ni naklonjena, ampak predlaga, da se ji delež dobička, do katerega je upravičena, izplača.
Mojca Zemljarič
Hajdina • Dan šole z novo pridobitvijo
Odprli Športni park in darovali za dobre namene
Hajdinski dan šole je bil letos nekaj posebnega. Povezali so ga z odprtjem Športnega parka Hajdina. Na prireditvi, ki je bila 3. oktobra, so se predstavili številni mladi športniki iz šole in vrtca. Odprtje Športnega parka Hajdina ni samo praznik za šolo, za športnike, temveč tudi za občino in njene prebivalce.
Uporabljali ga bodo tudi gasilci v okviru priprav na tekme, prav tako pa tudi rekrea-tivci. V dopoldanskem času bo igrišč upravljala šola, nad popoldanskimi in sobotnimi termini pa bo bdela Športna zveza občine Hajdina. Ureditev Športnega parka Hajdina, v tem trenutku je urejeno nogometno igrišče z umetno travo in javno razsvetljavo ter igrišče za odbojko na mivki z razsvetljavo, umetno maso pa morajo položiti še na atletsko stezo in rokometno igrišče, je stala okrog 150 tisoč evrov, delež Fundacije za šport pa je bil okrog 75 tisoč evrov, z materialom za nogometno igrišče pa je pomagala tudi Nogometna zveza Slovenije.
„Medtem ko je bilo na začetku načrtovano samo nogometno igrišče z umetno travo, smo danes veseli, da imamo še druga igrišča. Zahvaljujem se lokalni skupnosti, da je prisluhnila tudi željam šole in jih uresničila. Takšni dogodki niso ravno vsakdanji, zato danes praznujemo skupaj z občino Hajdina, Športno zvezo občine Hajdina, z Društvom žena in deklet Hajdina, Društvom žena in deklet Gerečja
vas, Društvom žensk Hajdoše, Društvom gospodinj Draženci ter gosti v športnem programu. Letošnji dan OŠ Hajdina ni namenjen samo odprtju Športnega parka, temveč tudi druženju in praznovanju. Haj-dinska šola je odprta za takšna druženja, povezovanja in praznovanja, ker se zavedamo, da to vodi k napredku, brisanju meja med ljudmi z različnimi verskimi, političnimi in drugimi prepričanji. S tem našim
učencem kažemo pozitiven zgled. Pričakujemo, da bomo izbrani tudi na razpisu za energetsko sanacijo stavb, ki bi naši šoli omogočila novo fasado in toplejši šolski prostor. Čaka nas tudi ureditev notranjosti šolskega prostora ter nabave sodobne informacijske-komunikacijske tehnologije. Računamo na pomoč občine, ki nam je ves čas doslej pomagala," je poudarila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber.
Novo nogometno igrišče z umetno travo so preizkusili najprej otroci iz otroške nogometne šole Golgeter Hajdina, stari od 8 do 14 let, sledile so tekme športnih delavcev in učencev OŠ Hajdina, ta se je končala z neodločenim rezultatom 9:9, člani sveta občine Hajdina pa so morali priznati premoč ekipi gasilskih olimpijskih prvakov, ki so jo slednji odločili v svojo korist z rezultatom 1:4. Na turnirju
treh povabljenih ekip je ekipa novinarjev premagala ekipo slovenskih županov 2:0, slovenski župani pa so premagali ekipo duhovnikov Pax z rezultatom 5:4, novinarji pa so bili zmagovalci tekme, v kateri so se pomerili z duhovniki, zabili so dva gola, duhovniki enega. Ta turnir ima dobrodelno noto, tako je bilo tudi letos. Na humanitarni prireditvi za Sonček so letos zbrali za dejavnost Društva za cerebral-no paralizo Ptuj-Ormož 1130 evrov. V imenu društva se je za prispevek zahvalila predsednica Brigita Pulko. Skladno s tradicijo so na turnirju podelili nekaj posebnih priznanj.
Milan Pečovnik - Pidži (ekipa novinarjev) je bil najhitrejši igralec turnirja, z najmo-drejšo potezo turnirja se je izkazal Ivan Arzenšek (ekipa slovenskih duhovnikov Pax), Janko Kopušar (župan občine Šmartno ob Paki) je bil naj-borbenejši igralec, med olimpijskimi gasilskimi prvaki je bil najboljši nogometaš Polda Valh, za najboljšega selektorja pa so proglasili Karla Svenška (svet občine Hajdina). Zanimiva tekma pa je potekala tudi na novem igrišču za odbojko na mivki, v kateri sta se pomerili ekipi olimpijskih prvakinj iz Hajdoš.
MG
Ob dnevu OS Hajdina so se predstavili številni maldi športniki.
Foto: TM
Foto: Črtomir Goznik Na humanitarni prireditvi za Sonček so predsednici Društva za ce-rebralno paralizo Ptuj-Ormož predali ček v višini 1130 evrov.
Foto: MZ
torek • 8. oktobra 2013
Gospodarstvo
Štajerski TEDNIK 5
Slovenija • Bioplinarne se utapljajo v dolgovih
Kdo bo plačal milijonske kredite propadlih bioplinarn?
Finančna konstrukcija bioplinarn, ki sta jih v zadnjih letih na veliko financirali Nova KBM in Nova Ljubljanska banka, pri njihovi gradnji pa so tako ali drugače sodelovala podjetja iz skupine Keter ali njeni lastniki, se je očitno začela podirati. Po poročanju časnika Dnevnik so posledica težav milijoni zelo verjetno nasedlih posojil, ki jih bodo v skupini Keter očitno reševali z vlaganjem predlogov za prisilne poravnave, s katerimi se bodo podjetja »očistila« dela dolgov.
Foto: Črtomir Goznik
Finančna konstrukcija bioplinarn, ki sta jih v zadnjih letih na veliko financirali Nova KBM in Nova Ljubljanska banka, pri njihovi gradnji pa so tako ali drugače sodelovala podjetja iz skupine Keter ali njeni lastniki, se je očitno začela podirati.
Ko še navajajo v Dnevniku, so banke nekaj let nazaj, ko je bila gradnja bioplinarn precej »moderna«, zelo verjetno napačno ocenile tveganja pri vsaj treh točkah. Najprej pri ceni samih projektov bioplinarn. Ta je bila po mnenju mnogih v vsaj nekaj primerih nižja od dejanske vrednosti posojil, ki so jih odobrile banke. Četudi so razliko do vrednosti posojil v Ketru morebiti skušali pokriti z varčevanjem pri energentih, recimo z uporabo živalskih stranskih proizvodov (gnojevke), za katere niso imeli okoljevarstvenega dovoljenja, so se s tem zapletli v težave z lokalnimi skupnostmi, agencijo za okolje in okoljevarstveniki. Podobno se je namreč zgodilo tudi podjetju Bioplin Vargazon, za katerega je skupina Ke-ter leta 2010 zgradila biopli-
narno v Sobetincih, konec avgusta letos pa se je pričel postopek prisilne poravnave. Potem ko je podjetju s
slabimi 261.000 evri kapitala v času kreditnega krča pri NKBM uspelo najeti za skoraj 10 milijonov evrov posojil, je že kmalu postalo jasno, da jih bo težko vrnilo. Z bioplinarno, v kateri naj bi po trditvah okoljevarstve-ne organizacije Alpe Adria Green občasno uničevali tudi klavniške odpadke in kokošji gnoj, je v zadnjih dveh letih utrpelo skupno kar 1,6 milijona evrov izgube. Lastnik Miran Vargazon je zemljišča, na katerih stoji bioplinarna, že v začetku leta 2011 pred izvršbami zavaroval z vpisom zemljiškega dolga v višini 50 milijonov evrov, ki pripada neznanemu imetniku zemlji-
škega pisma. Proizvodnja električne energije namreč nikoli ni zaživela v polnem obsegu. Najprej je bila zadeva v fazi investicije, nato so se pričele težave z razpoložljivostjo in cenovno neugodnostjo surovin. V lanskem letu je proizvodnja delovala le z okoli 30 % zmogljivosti, v prvih mesecih letošnjega leta pa le še z 20 % zmogljivosti, ko je nato v juniju prišlo do zaustavitve proizvodnje. V predlogu prisilne poravnave je predvideno 42-odstotno poplačilo navadnih upnikov, prihodke pa naj bi ustvarili z najemnino. Vargazon se sam s proizvodnjo elektrike ne bo več ukvarjal. Družba namreč v
prihodnjem nekajletnem obdobju namerava oddajati bioplinske proizvodne kapacitete za proizvodnjo električne energije. Za dodatna pojasnila Mirana Var-gazona nismo uspeli priklicati, telefonska številka, na kateri je bil še pred kratkim dosegljiv, ne obstaja več.
Kdo bo odplačal
milijonske
kredite?
Dolgovi bodo po navedbah Dnevnika v prihodnjih letih udarili po kmetih in drugih fizičnih osebah, ki so s skupino Keter sodelovali pri projektih bioplinarn in tej prepuščali dobičke. Podjetje Keter Organica Nova je Novi Ljubljanski banki na zadnji dan lanskega leta dolgovalo skoraj 16 milijonov evrov. Gradnje bioplinarn je v preteklih letih poleg NLB financirala tudi NKBM, kjer so nam na naše vprašanje o višinah kreditov ter posledicah neplačevanja le-teh na kratko odgovorili, da konkretnega poslovanja svojih strank zaradi spoštovanja zaupnosti v skladu z zakonom o bančništvu banka ne more in ne sme razkriti ter da banka in nadzorni svet skrbno spremljata izpostavljenost banke do teh družb kot tudi njihovo poslovanje ter v zvezi s tem sprejemata ustrezne ukrepe. Kakšni so ali bodo ti ukrepi, ni znano.
Sprenevedajo se tudi v skupini Keter
Na spletni strani družbe Organica je navedenih devet bioplinarn po vsej Sloveniji, od tega osem v Podrav-ju in Pomurju. A v podjetju odgovarjajo, da imajo le dve bioplinarni, eno delujočo v Vučji vasi in eno v Lendavi, ki je pred začetkom obratovanja. »Kot smo napisali, ena še ni začela delovati, druga pa je v preteklosti presegala plan proizvodnje. Zaradi suše je nato proizvodnja padla pod planirano. Letos se stvari stabilizirajo in vračajo v normalno stanje. Vsa naša posojila so regulirana, za druge lastnike nimamo podatkov. Pri naši elektrarni je do težav prišlo izključno zaradi stoletne suše. Pred sušo težav ni bilo in tudi letos, ko suša ni tako velika, težav ne bomo imeli. Kot že rečeno, imamo samo dve bioplinar-ni, pri vseh ostalih smo nastopali le kot izvajalec. Vsak upravljavec oziroma lastnik bioplinske elektrarne je sam odgovoren za upravljanje svoje bioplinarne, nekaterim to uspeva bolj kakovostno, drugim manj, tako na primer eden od njih že dve leti zapored postavlja rekorde v opravljenih delovnih urah, medtem ko drugi ne dosega niti polovice.«
Patricija Kovačec
Projekti izgradnje bioplinarn so bili napačno zastavljeni
Ivan Brodnjak iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj je že pred leti opozarjal na težavo projektov izgradnje bioplinarn, ki so bili po njegovih besedah tipski in so bili v glavnem nastavljeni za 1 MV, kar pa naj bi bilo za naše razmere v kmetijstvu v večini primerov preveliko. »To za srednje velike kmetije pomeni, da morajo dokupovati koruzno silažo, kar je bilo sicer v zadnjih letih, ko je na pohodu suša, dokaj ugodno, pa vendar so bioplinarne v veliki meri prevelike. Bioplinarne so po mojem osebnem mnenju prinesle tako dobre kot slabe stvari. Dobre so vsekakor v tej smeri, da se predelajo tržni viški, na drugi strani pa so bili za njihovo izgradnjo in zagon izdani enormni krediti, ampak to je že druga zgodba ...«
Ptuj • Širec ostaja direktor Komunale Ptuj
Poslovanje stabilno, obveznosti redno poravnavajo
Potem ko je Janko Širec 2. oktobra lani kot vršilec dolžnosti začasno prevzel vodenje Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, mu je nadzorni svet funkcijo direktorja s polnim mandatom zaupal tudi za obdobje naslednjih petih let. Mandat je Širec nastopil minulo sredo, 2. oktobra.
»Z jasnim ciljem, da saniramo KP Ptuj, sem lanskega oktobra prišel v podjetje. Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da nam je ta korak v veliki meri že uspel. To pomeni, da podjetje v tem trenutku posluje stabilno, ima zagotovljeno delo, do dobaviteljev in zaposlenih redno poravnava svoje obveznosti. Vendar moram takoj poudariti, da je s tem postavljen šele temelj za dokončno sanacijo, ki pomeni dolgoročno stabilno poslovanje in utrditev pomembne pozicije v našem prostoru kot družbeno pomembnega in odgovornega podjetja. V prihodnje bo treba nujno slediti trendu izboljšanja kakovosti našega
dela in produktov, usmerjenih v zadovoljstvo naših kupcev in porabnikov. Odprtih težav in problemov, tako znotraj
našega poslovnega okolja kot tudi izven, je veliko, vendar jih sprejemam kot izziv. Prepričan sem, da bomo z dobrim in korektnim sodelovanjem tako s sodelavci kot tudi z lastniki in ključnimi poslovnimi partnerji, težave uspešno reševali,« je ob imenovanju na funkcijo direktorja za Štajerski tednik povedal Širec.
Vodstvo KP Ptuj je že letos poleti predstavilo načrte sanacije poslovanja podjetja. O tem, kakšni bodo naslednji koraki, da bo družba izplavala iz rdečih številk, prvi mož podje-
tja pojasnjuje: »Do konca tega leta imamo namen poravnati vse neporavnane obveznosti iz preteklih let, ki so podjetje
pripeljale do insolventnosti. Ostanejo nam še nekatere finančne obveznosti do hčerinskega podjetja Top energija,
Foto: Črtomir Goznik
Janko Sirec bo KP Ptuj vodil naslednjih pet let.
kjer smo večinski lastniki in bomo morali v nadaljevanju sanacije urediti tudi to obvezo. Sicer pa se je doslej pretežni del sanacije podjetja realiziral na plečih vseh zaposlenih, saj so njihovi osebni prejemki v primerjavi s predhodnimi leti nižji za več kot 25 odstotkov. Osebne prejemke želimo po finančni sanaciji korigirati (jih povišati), predvsem bi se ta ukrep dotikal proizvodnih delavcev.«
KP Ptuj se je letos lastniško preoblikovalo iz javno-zaseb-nega v skoraj čisto javno podjetje. Do realizacije cilja, da postanejo podjetje v 100-od-stotni javni lasti, jih loči samo še majhen, vendar morda tudi
ne tako lahek korak. Več kot 99 odstotkov delnic podjetja je zdaj v lasti občin Spodnjega Podravja. V zasebni lasti je ostal samo še slab odstotek kapitala. Po besedah direktorja Širca tudi z lastniki tega deleža potekajo intenzivni dogovori za odprodajo. »Če dogovor ne bo mogoč, bomo primorani poseči po ukrepu iztisnjenja manjšinskih delničarjev,« napoveduje prvi mož Komunale in dodaja: »S pridobitvijo statusa podjetja v javni lasti bomo uredili kar nekaj težav v samem podjetju kot tudi pri naših lastnikih (občinah) - v smislu izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb.«
Mojca Zemljarič
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • S. oktobra 2013
Velika Nedelja • Obnavljajo gasilsko-vaški dom
Dela naj bi končali poleti prihodnje leto
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Velika Nedelja je avgusta letos pričelo obnovo gasilsko-vaškega doma. Objekt je bil zgrajen leta 1978, dograjen pa ob stoletnici društva leta 1995, ko so zgradili dodatno garažo za intervencijsko tehniko.
V minulih 18 letih se objekt ni bistveno posodabljal, zato ga je že pričel najedati zob časa. Leta 2008 so člani PGD Velika Nedelja na rednem letnem občnem zboru potrdili sklep, da se pristopi k celoviti prenovi poslopja. »Izdelati je bilo treba projektno in tehnično dokumentacijo. V letih 2009/10 je prišla pobuda, da bi poskušali za obnovo pridobiti evropska sredstva iz naslova Obnova in razvoj vasi. Skupaj z lokalno skupnostjo in razvojno agencijo smo pripravili vlogo, dokumentacijo je potrdil občinski svet, leta 2011 smo se prijavili na javni razpis. Žal je bila naša vloga zavrnjena in treba je bilo iskati druge vire finan-
ciranja. 80.000 evrov nam je v letošnjem proračunu za obnovo zagotovila Občina Ormož. S prošnjo za sofinanciranje smo se obrnili tudi na gospodinjstva, in sicer smo posamezno gospodinjstvo na območju požarnega rajona PGD Velika Nedelja zaprosili za donacijo v višini 150 evrov. Sredstva je možno prispevati v več obrokih. Doslej so krajani s svojimi prispevki zbrali 20.000 evrov. Računamo, da bi z donacijami gospodinjstev iz območja našega požarnega rajona ter drugih posameznikov ali podjetnikov iz območja občine uspeli zbrati okrog 100.000 evrov. Zato na tem mestu še enkrat vse potencialne donatorje pro-
Predsednik PGD Velika Nedelja Ivan Vajda: »Gasilsko-vaški dom bomo v celoti obnovili.
simo za pomoč. Del denarja, potrebnega za obnovo, bomo poskušali pridobiti tudi iz naslova razpisov za energetsko sanacijo objektov,« je povedal predsednik PGD Velika Nedelja Ivan Vajda in dodal, da so domači gasilci in krajani v dveh mesecih, odkar se je obnova pričela, prispevali že 1800 ur prostovoljnega dela.
V sklopu obnove bodo na objektu zamenjali streho, stavbno pohištvo, na novo bodo uredili fasado, elek-tro in strojne instalacije ter hidroizolacijo. Poslopje je grajeno v dveh etažah, velikost celotnega objekta je 300 kvadratnih metrov bruto površine. V pritličju so garaže za gasilsko tehniko in orodi-šče, nadstropje je namenjeno društvenim dejavnostim, pa tudi druženju gasilcev in krajanov. Obnova objekta naj bi bila končana prihodnje leto, predsednik Vajda slavnostno odprtje napoveduje za junij 2014.
Mojca Zemljane
Foto: MZ
Ormož • Regijsko gasilsko tekmovanje
Tekmovanja se je udeležilo več kot 800 gasilcev
Konec septembra je v Ormožu potekalo regijsko gasilsko tekmovanje. Organizator tekmovanja je bila Gasilska zveza (GZ) Ormož.
Organizacijo tekmovanja je razpisal Svet podravske regije. Ker se do predpisanega roka ni prijavil noben organizator, so se v GZ Ormož naknadno odločili, da organizacijo tekmovanja prevzamejo v svoje roke. Njihova kandidatura je bila v avgustu sprejeta.
V lepem sončnem jesenskem vremenu in na idealnem prostoru so imele v nedeljo, 22. septembra, vse tekmovalne enote odlične pogoje za izvedbo tekmovanja. Pionirji, mladinci in starejši gasilci so tekmovali v športnem parku Mestna graba Ormož, člani na parkirišču za ormoškim hotelom, za vse skupaj pa je bil družabni prostor na parkirišču pred ormoškim vrtcem, kjer je poveljnik podravske regije Dušan Vižintin postrojil enote ob dvigu in spustu tekmovalne gasilske zastave in kjer je predsednik Sveta podravske regije Janez Merc slavnostno odprl in zaključil tekmovanje. Člani GZ Ormož so se izkazali s pripravo
tekmovališč in samo izvedbo tekmovanja, saj so poskrbeli za vse podrobnosti. Tekmovanje je potekalo brezhibno, po zastavljenem časovnem načrtu in na visokem nivoju. »Pri organizaciji, pripravi tekmovališč in izvedbi tekmovanja je sodelovalo okrog 140 gasilcev prostovoljcev iz vseh petnajstih prostovoljnih gasilskih društev naše gasilske zveze. Z izvedbo tekmovanja smo dokazali, da smo enotni in smo kos najzahtevnejšim nalogam,« je povedal predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič.
Gasilskega regijskega tekmovanja v Ormožu se je udeležilo 93 tekmovalnih enot (837 tekmovalcev) iz celotne podra-vske gasilske regije. Na tekmovanju je bilo 47 sodnikov, devet članov tekmovalnega odbora in štirje bolničarji. Kontrolor tekmovanja, ki ga je pooblastila Gasilska zveza Slovenije, je bil Zvonko Glažar.
Med pionirji je prvo mesto osvojila ekipa PGD Gerečja vas,
druga je bila ekipa PGD Kebelj in tretja ekipa PGD Spuhlja. Pri pionirkah so najboljši čas dosegle gasilke PGD Sveti Jurij v Slovenskih goricah, druga je bila ekipa Gorišnice in tretja ekipa iz Oplotnice. V kategoriji mladinci je zmagala Gere-čja vas, drugo mesto je šlo v Lovrenc na Dravskem polju in tretje mesto v Gorišnico. Tudi pri mladinkah so zmago slavile gasilke iz Svetega Jurija v Slovenskih goricah, drugouvršče-na je bila ekipa PGD Poljčane, tretjeuvrščena pa ekipa PGD Oplotnica. Pri članih A je slavila ekipa PGD Kebelj, druga je bila ekipa iz Stoperc in tretja ekipa iz Tinja. V kategoriji članice A je zmagala ekipa PGD Majšperk, druga je bila ekipa Mihovce-Dragonja vas in tretja ekipa iz Stoperc. Pri članih B je bil vrstni red sledeč: 1. mesto PGD Videž, 2. mesto PGD Majšperk, 3. mesto PGD Gere-čja vas. V kategoriji članice B je sodelovala samo ena ekipa, in sicer članice PGD Benedikt.
Pomerili so se tudi starejši gasilci. V moški konkurenci je zmagala ekipa PGD Oplotni-ca, druga je bila Gerečja vas in tretja ekipa PGD Hajdoše. V ženski konkurenci starejših gasilk sta tekmovali samo dve ekipi. Prva je bila ekipa PGD Trnovci, druga pa ekipa PGD
Bogatijo jo s številnimi dejavnostmi, druženjem, izleti, zdravstvenimi predavanji, športnimi aktivnostmi, začeli so tudi kolesarjenje in pohodništvo. Pričenjajo pa tudi projekt Starejši za starejše. Kot zadovoljno pove predsednik, so člane letos kar trikrat peljali na morje, pred kratkim so uspešno izvedli tudi piknik z DU Destrnik, na katerem se je zbralo kar 170 udeležencev. Ne mine mesec, da se ne bi družili na takšen ali drugačen način.
V nedeljo, 6. oktobra, dan pred 90. rojstnim dnevom, pa so na domu v Krčevini pri Vur-bergu 81 prijetno presenetili svojo najstarejšo članico Katarino Kokol. Ta ni mogla skriti presenečenja. Pritekle so tudi solze. Predsednik je najlepše želje ob okroglem jubileju prinesel skupaj s članoma Slavico Horvat in Janezom Gajzerjem. Katarina je pri svojih devetdesetih letih še zelo čila, še vedno
Cerkvenjak.
Državnega tekmovanja v letu 2014 se bodo lahko udeležile tekmovalne enote pionirjev, pionirk, mladincev, mladink, starejših gasilcev in starejših gasilk, ki so na regijskem tekmovanju dosegle prva tri mesta, in tekmovalne enote
tudi dela, kolikor lahko, pove. Po kmetijah je delala od malih nog, tudi za vurberške grofe. »Bili so dobri delodajalci, če si bil dober delavec, si bil temu primerno plačan,« pove Katarina. »S slabimi delavci so hitro opravili. Če bi tako delali tudi danes, bi nam lahko bilo veliko bolje, tako pa je čedalje slabše,«
članov A, članic A, članov B, članic B, poklicnih gasilcev A in poklicnih gasilcev B, ki so na regijskem tekmovanju dosegle prvi dve mesti.
Ob koncu tekmovanja sta tekmovalce nagovorila ormoški župan Alojz Sok in vodja organizacijskega odbora tekmovanja ter predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič. Sodelujočim na tekmovanju sta čestitala za udeležbo in dosežene rezultate, ekipam, ki so se uvrstile na državno prvenstvo, pa zaželela dobre rezultate.
Mojca Zemljarič
ugotavlja. Katarina si želi, da bi jo zdravje še naprej služilo, prav tako njene najdražje, s katerimi preživlja jesen življenja, ob sinu in hčerki, ima tudi dva vnuka in tri pravnuke. Če bo zraven še glasba in pesem, pa ne bo moglo biti boljše, smo še izvedeli, ko smo jo v nedeljo obiskali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vinko Lozinšek, novi predsednik DU Grajena, je skupaj s članoma Slavico Horvat in Janezom Gajzerjem najstarejši članici društva Katarini Kokol, članica društva je že 31 let, čestital za 90. rojstni dan.
Grajena • Dejavno društvo upokojencev
Šopek najboljših želja za Katarino
Društvo upokojencev Grajena ima okrog 220 članov. Kot je povedal novi predsednik DU Grajena Vinko Lozinšek, se trudijo, da bi jesen življenja njihovih članov bila kar se da dejavna.
torek • 8. oktobra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Slovenija • Veljati bo začel zakon o prostovoljnem članstvu
Bitka za male podjetnike v polnem razmahu
Članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici po 27. oktobru letos, po uveljavitvi sprememb obrtnega zakona, sprejetih aprila letos, ne bo več obvezno. Tako so se na referendumu odločili obrtniki sami, politika je le »z veseljem prisluhnila" njihovi odločitvi.
Foto: Črtomir Goznik
Bitka za male je v polnem teku. Jih bo „obdržala" Obrtno-podjetniška zbornica ali pa se bodo vključili v Gospodarsko zbornico Slovenije, ki na terenu močno lobira? (Fotografija je ilustrativna).
Pred tem je bilo obvezno članstvo odpravljeno tudi v zbornici velikih - Gospodarski zbornici Slovenije. Mali oz. dosedanji člani OZS so v teh dneh pogosto tarče lobiranja, sprejemajo številne dopise o tem, da se vključijo v druge zbornične sisteme, ki pa jim resnici na ljubo ponujajo to, kar jim je že doslej za članarino zagotavljala dosedanja zbornica.
Obrtno-podjetniška zbornica je nastala leta 1969 kot prostovoljna organizacija obrtnikov, ki so sklenili, da potrebujejo in hočejo lastno organizacijo, ki bo pomagala obrtnikom, da bodo lažje in bolje delali, poslovali ter živeli. V letu 2007 se je preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, ker danes skrbi za interese in potrebe obrtnikov ter malih in mikropodjetni-kov. Ne glede na spremembe v zborničnem sistemu glede članstva, obrt in mali podjetniki potrebujejo organizacijo, močnega sogovornika oziroma pogajalca nasproti vlade in lokalno okolje.
Že davek na nepremičnice, če bo sprejet, kot se predlaga, bo imel pogubne posledice, ker bo dobesedno zatrl podjetništvo. V OZS vztrajajo na obremenitvi, ki ne bo višja od dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Če posluha ne bo, se bodo poslužili tudi državljanske nepokorščine. Za zbornico pa je tudi nesprejemljiv sistem vinjet za kombinirana vozila, ki ga oblast „utemeljuje" s problemom romunskih kombijev, ki vsak konec tedna zasede-
jo slovenske avtoceste. To je nova dodatna obremenitev za gospodarstvo, ki že diha na škrge.
Članstvo v porastu predvsem zaradi samozaposlovanja
Po 27. oktobru se bodo dosedanji člani OZS odločili, ali bodo še naprej ostali njeni člani. Kot je te dni povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič, gre za njegovo osebno mnenje, obrtniki na referendumu niso glasovali proti zbornici, temveč za vitkejšo in učinkovitejšo zbornico, ki bo članom prinašala več koristi in dosegala boljšo poslovno okolje za njihovo poslovanje. V tem trenutku ni mogoče napovedati, koliko članov bo ptujska zbornica, ki s svojim delovanjem pokriva območje 16 občin v Sp. Podravju, imela po tem datumu. V tem trenutku jih ima 1640, tudi po zaslugi spodbujanja samozaposlova-nja. Število članov sicer raste, po drugi strani pa močno upada število zaposlenih v obrti. Od leta 2008 do leta 2013 so obrtniki in podjetniki število zaposlenih zmanjšali za okrog 5000. Na drugi strani pa so nekateri obrtniki že uspešno prebrodili krizo in dodatno zaposlovali. Gre za podjetnike, ki so se pravočasno oz. pred krizo preusmerili na tuje trge. Veliko število obrtnikov in podjetnikov s Sp. Podravja išče svoje priložnosti v Avstriji in Nemčiji. Število evropskih potrdil, na podlagi katerih se lahko registrirajo za delo v tu-
jini, je močno poraslo.
Del članov ni zadovoljnih z delom zbornice, ti tudi napovedujejo izstop iz zborničnega sistema, aktivni člani so že v preteklosti koristili zbornične storitve na področju svetovanja, sejemske nastope, iskali določene informacije in izobraževanja, del članstva pa je neopredeljen, ki sedaj tudi čaka na to, kaj bo zbornica po novem ponudila za članarino, ki naj bi bila v kratkem določena na novo, o njej bo odločila skupščina zbornice.
Do članstva tudi z novimi produkti
Skladno s spremembami obrtnega zakona se bodo spremenili tudi akti zbornice, od statuta naprej. Celoten zbornični sistem bo držal obljubo, članstvo bo po novem cenejše
kot doslej, ob tem pa bodo še naprej na vse možne načine skušali pomagati obrtnikom. Za vse člane bodo storitve zbornice še naprej brezplačne, nečlani pa jih bodo morali plačevati. V zbornici se zavedajo, da imajo kompletna znanja o obrtništvu na takšni ravni, kot ga v Sloveniji nima nihče.
S svojimi svetovalci lahko pokrivajo vsa področja delovanja obrti in malega podjetništva. Tega se bodo v prihodnje še bolj aktivno posluževali. Že doslej so imeli člani številne ugodnosti, ki so se pomembno odrazile v njihovi poslovni uspešnosti, bodisi doma bodisi na tujem. Nenazadnje velja
omeniti tudi kartico Mozaik podjetnih, za nekatere tudi kartica tisočerih ugodnosti, ki pri aktivni uporabi lahko močno preseže letni znesek plačila članarine.
V OOZ Ptuj, ki je leta 2011 praznovala 40-letnico uspešnega delovanja, bodo, da bi bili tudi v novih pogojih zanimivi za svoje člane, vpeljali tudi določene nove produkte. Zaživel bo Center izobraževanja, informiranja, računovodstva in svetovanja. V fazi priprav in odločanja pa je tudi ideja o ustanovitvi zavarovalniške agencije, da bi obrtniki tudi na tem področju lahko dobili najkakovostnejše rešitve. Na ta način bodo članom po vzorcu italijanskih, avstrijskih zbornic in združenj nudili tisto podjetniško podporno okolje, ki bo pokrivalo vsa področja njihovega delovanja. V OOZ Ptuj pa se tudi pripravljajo na podpis pogodbe s poslovnimi partnerji, ki bo njihovim članom omogočila bistveno cenejše opravljanje zakonsko določenih in potrebnih storitev, kot so varstvo pri delu, požarna varnost, zakonsko določeni preizkusi prve pomoči, HCCP-izobraževanja, prav tako pa želijo s pogodbenimi sodelavci svojim članom pomagati pri izdelavi poslovnih načrtov za razpise, da bi le-ti do njih prišli po bistveno ugodnejših pogojih.
Ne glede na vse so v OZS prepričani, da bo obrtno-podjetniški sistem preživel, vprašanje pa je le, če bo z delom nadaljevalo vseh 62 območnih obrtno-podjetniških zbornic, ki so bile resnično najkakovostnejši servis na terenu. Če bo zbornic manj, bo za člane težje, ker bodo točke informiranja, svetovanja, izobraževanja tudi fizično bolj oddaljene oziroma težje dosegljive, kar bo povezano tudi z večjimi stroški.
MG
Za politiko, ki ji je bilo obvezno članstvo in plačevanje članarine (od 10 do 50 evrov) za zbornični sistem nepotrebno, je sedaj samoumevno, da je malim subjektom zvišala prispevek za zdravstveno blagajno, kjer je globoka luknja. Kot kažejo izračuni, naj bi po novem, če bo obveljal predlog, plačevali od 20 do 200 odstotkov več. Več kot sto evrov za zdravstveno zavarovanje plačujejo le tisti z najnižjo zavarovalno osnovo, več kot polovica članov pa plačuje bistveno višje prispevke. V Sloveniji je trenutno več kot 77.000 samostojnih podjetnikov posameznikov ali 40,4 odstotka vseh poslovnih subjektov. Zanimiva je tudi spremljajoča retorika, „da če nimajo več za zdravstveno blagajno in več za (nepremičninski) davek, ne morejo biti podjetniki!"
Ptuj • Donatorji za ginekološko-porodni oddelek bolnišnice
V korist vseh, žensk in osebja
Vroči poletni dnevi so že skoraj pozabljeni, prijetno pa greje spoznanje, da so med nami še ljudje, ki želijo pomagati. Po zaslugi teh ljudi in Damijane Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodničarstva, namestnice vodje ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice, ki je vodila akcijo zbiranja denarja, ima tudi ta oddelek od letošnjega poletja klimatske naprave.
Skupaj so dobri ljudje darovali okrog deset tisoč evrov za klimatizacijo in montažo klim na ginekološko-porodnem oddelku, kjer do letos, razen pri novorojenčkih, niso imeli nobene klimatske naprave. »!To je velika stvar, vsi si zaslužijo en velik hvala, da so imeli posluh za to v teh časih,« poudarja Bosiljeva.
„Že prejšnje poletje sem opazovala, kako težko je rojevati ali preživeti postoperativ-ne dneve v vročini. Odločila sem se, da se bom lotila akcije,
poklicala ljudi, za katere sem ocenila, da bi nam lahko pomagali, ker imajo občutek za soljudi. Nihče med njimi sodelovanja ni odklonil. Gre za podjetja in združenja, pridružila se je tudi ena občina. Nihče med njimi pa ne želi biti imenovan, ker menijo, da za tako humane korake ni potrebna publicite-ta. V naši ptujski porodnišnici se letno rodi med 800 in 900 otrok, letno v ginekološko-po-rodnem oddelku naredimo čez 1000 malih posegov, vsako leto pa tudi več velikih opera-
cij, med 800 in 900. Kot ženska in ginekologinja sem začutila, da si ženske, ki pri nas rojevajo in ki se pri nas zdravijo, zaslužijo, da jim je med bivanjem na našem oddelku lažje,« je povedala Bosiljeva, ki je v ptujsko bolnišnico prišla iz UKC Maribor. Rakastih bolnikov na ginekologiji ne zdravijo, razen izjemoma predrakave spremembe na maternični sluznici in na maternici. Tudi sicer se trudijo, da bi ženske čim bolj skrbele za svoje zdravje, da bi redno obiskovale svoje gineko-
lažji. Njihova vrata so jim stalno odprta. Vrata pa jim bodo odprli tudi v letošnjem tednu dojenja. V sredo, 9. oktobra, bodo individualni ogledi ptuj-
ske porodnišnice potekali med 9. in 19. uro, osrednji dogodek pa bo v dnevnem prostoru porodnega oddelka ob 17. uri.
MG
loge, še posebej pa ob težavah. Oddelek pod vodstvom predstojnika Saše Djukanoviča, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, nenehno strokovno raste. Pri zdravljenju stresne inkontinence so na primer takoj za UKC Ljubljana.
Ptujska porodnišnica, ki se ponaša z nazivom novorojencem prijazna porodnišnica, si tudi prizadeva, da bi bodoče mame čim prej spoznale okolje, v katerem bo na svet pri-vekal njihov otrok. V znanem okolju je tudi porod veliko
Foto: Črtomir Goznik
Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodničarstva, namestnica vodje ginekološko-aporodnega oddelka ptujske bolnišnice, na fotografiji z Dragico Trstenjak, diplomirano babico, je hvaležna vsem, ki so pomagali pri klimatizaciji ginekološko-poro-dnega oddelka ptujske bolnišnice: „S tem humanim dejanjem so veliko naredili za vse ženske, naše pacientke."
8 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 8. oktobra 2013
Ptuj • Folklorni kimavčevi večeri
Pelo in plesalo je 250 folkloristov
V sklopu letošnjih Folklornih kimavčevih večerov se je zvrstilo 14 dogodkov, ki so bili razdeljeni v več spodnjepodra-vskih občin. Skupaj je nastopilo 250 folkloristov, organizatorji pa so s številom obiskovalcev precej zadovoljni.
Letošnji mednarodni festival Folklorni kimavčevi večeri, ki se je končal z zaključnim koncertom v prenovljenem dominikanskem samostanu, je letos gostil 14 dogodkov. O tem, zakaj so dogodke iz mesta preselili še v druge kraje, Iva Ferlinc, vodja JSKD OI Ptuj, pravi: „Koncept izvedbe festivala smo izbrali zato, ker smo želeli v festivalsko dogajanje povezati širšo regijo in dogodke približati širši javnosti. K sodelovanju smo povabili štiri lokalne skupnosti - Destrnik, Kidričevo, Majšperk in Mar-kovci ter društva, ki delujejo v teh krajih: KD Destrnik, PD Cirkovce, KPD Stoperce, FD Rožmarin Dolena in FD Mar-kovci. Ta društva so prevzela nase breme organizacije dogodkov v teh občinah, prav tako pogostila skupine po nastopu. Zaenkrat še moramo uporabljati podobne ukrepe, da festival sploh ohranimo pri življenju."
Nastopilo je 10 folklornih skupin, dve tamburaški in en rock bend, skupaj okrog 250
nastopajočih.
Ob dopoldnevih so skupine nastopale tudi na osnovnih šolah, kjer so pripravile poseben program za otroke, jih povabile k plesu in petju in jih na tak način opozarjale, da ne smejo pozabiti na svoje korenine.
O obiskanosti popoldanskih in večernih nastopov pa Ferlin-čeva pravi: „Nastopi so bili bolj ali manj uspešni, seveda bi si želeli še več obiskovalcev. Tudi na zaključni nastop je prišlo veliko obiskovalcev, napolnili so polovico dvorane."
Ob tem še poudarja, da so vložili veliko truda v organizacijo festivala, pri izvedbi pa so jim pomagali prostovoljci, društva, osnovne šole in nekatere organizacije ter zavodi na Ptuju."
Dženana Kmetec
Ptuj • Dan odprtih vrat v centru Sonček
Spremeni moj svet v eni minuti
Letošnji svetovni dan cerebralne paralize so minulo sredo v zvezi Sonček obeležili z dnevom odprtih vrat. Dogodek so organizirali pod geslom Spremeni moj svet v eni minuti, svoja vrata pa je med drugim odprl tudi center Sonček Ptuj.
Vse do 21. oktobra letos bodo v okviru tega projekta na zvezi Sonček zbirali ideje, kako izboljšati življenje oseb s cere-bralno paralizo.
Katere pa so prepreke, s katerimi se osebe s to boleznijo srečujejo, so se obiskovalci centra lahko seznanili tudi v sredo, ko so po vsej Sloveniji pripravili dneve odprtih vrat. Varstveno-delovni center Sonček Ptuj, v katerega je vključenih 15 uporabnikov, je na ta dan predstavil svoje dejavnosti, pripravili pa so tudi kul- Utrinek z dneva odprtih vrat v centru Sonček.
turno-zabavni program. Ob tej priložnosti so jih obiskali tudi igralka Urška Vučak in dijaki Gimnazije Ptuj, nastopila pa sta Tadej Golob s harmoniko in Nejc Grobelšek s kitaro. Za vse obiskovalce so pripravili še kuharsko delavnico in prodajo Sončkovih izdelkov.
Kljub prijetnemu vzdušju pa so nekaj besed vendarle namenili tudi manj prijetnim rečem, predstavitvi svojih težav in pogledov na družbeno ureditev, od katere, kot pravijo, pričakujejo: pregleden in pravičen sistem zdravstvenega varstva, prilagoditev osnovne šole slehernemu otroku, enoten sistem zaposlovanja, razumno odpravo arhitektonskih in komunikacijskih ovir in uveljavitev individualnega financiranja storitev.
Dženana Kmetec
Ptuj • Razstava intarzij Voja Veličkovica
Moja mesta pod drobnogledom
Od srede naprej je v Galeriji Mestnega gledališča Ptuj na ogled razstava intarzij Voja Veličkovica, posvečena Ptuju, Ljubljani in Beogradu.
Izkupiček od prodaje bo namenjen programom in uporabnikom Ozare. Pet slik Ptuja iz cikla Moja mesta pod drobnogledom ter 15 drugih del je avtor Vojo Veličkovic podaril društvu Ozara. V okviru odprtja razstave je bila organizirana še dobrodelna dražba, na kateri so ponudili omenjena dela. Ob tej priložnosti so prodali dve deli, in sicer za 270 evrov, druga so še na voljo in na Ozari upajo, da bodo zanje kmalu na- v okviru odprtja razstave je bila organizirana še dobrodelna draž-šli nove dražitelje in si tako za- ba, na kateri so ponudili intarzije Voja Veličkovica.
gotovili prepotrebna sredstva. Kot poudarja Minka Žiberna, vodja enote Ozara na Ptuju, jim vsak evro pride še kako prav. V prihodnjem letu bodo predvidoma iz sklada FIHO dobili še manj sredstev, želijo pa si programe ohraniti na sedanjem nivoju, kar je ključno tudi za njihove uporabnike. Teh je dnevno okrog 30, skupaj pa jih letno obiskuje okrog 80 ljudi, ki občasno ali redno sodelujejo v njihovih programih.
Vsi, ki bi želeli kupiti katero izmed del, se lahko do 21. oktobra oglasijo v Galeriji ptujskega gledališča, si izberejo želeno delo, kontaktirajo avtorja ali Ozaro in na ta način prispevajo svoj kanček k mozaiku dobrodelnosti.
Dženana Kmetec
Pa brez zamere
Otročje odvisni
Deževna debata
Ena izmed zanimivejših stvari/ lastnosti pri ljudeh je odvisnost od vremena. S tem ne mislim tiste čisto telesne odvisnosti, ko vas ob slabem vremenu zvija v kolenu ali pač poljubnem sklepu, ampak psih(ofiz) ično stanje odvisnosti od vremena. Hkrati pa dvomim tudi o primernosti rabe izraza »odvisnost«, saj pri domnevno kavzalnem (vzročnem) razmerju vreme-človekovo razpoloženje, kot se mi zdi, sploh ne gre za poslednično-vzročno razmerje, ampak za iracionalno stanje človeka. No ja, potemtakem poimenovanje tega kot »odvisnost« morda niti ni tako napačno dejanje.
Kaj torej hočem reči? To, da je človekova »odvisnost« od vremena ena izmed bolj ne-umnih stvari, ki krasijo našo vrsto, in da pri tej odvisnosti ne gre toliko za odvisnost kot bolj za razpoloženje, ki temelji na pozabi ali pa nepoznavanju nekaterih očitnih dejstev. Če je vsakemu jasno, da smo ljudje odvisni od zraka, saj ga nujno potrebujemo za dihanje, pa od vode, saj brez nje že po nekaj dneh zaključimo svoje bivanje, in tako dalje, pa pri »odvisnosti« od vremena nikakor ne gre za znanstvena dejstva, kot smo jih navedli za prej omenjene nujnosti čoveške eksistence. Ravno obratno - če bi do vremena zavzeli enako znanstveno in razumsko držo, bi videli, da pri razno raznih obratih vremena nimamo kaj dosti jadikovati. Vse prevečkrat namreč pozabljamo, da vreme ni nekaj, kar bi ustvarili ljudje ali bi celo bilo ustvarjeno nam po meri, ampak da smo, ravno obratno, ljudje tisti, ki jih je ustvarila narava, ta zemeljski ekosistem, katerega izjemno pomemben in velik del je tudi kompleksen sistem, ki mu pravimo vreme. Vreme je bilo pred nami, je nad nami in bo tudi ostalo, ko nas že dolgo ne bo več. Bodimopazlji-vi in ne zagrešimo spet antropocentrizma (povedano preprosto - ne postavljajmo se v center stvarstva, kot da bi bilo vse »ustvarjeno« samo ter zgolj za in zaradi nas).
Vreme je pač takšno, kot je. Mi smo tisti, ki ga sprejemamo tako ali drugače. Mi smo tisti, ki poleti tarnamo nad vročino, pozimi pa hlepimo prav po tej vročini. Mi smo tisti, ki v času suše kličemo deževje, ko pa nas doleti nekaj deževnih dni, spet jadikuje-mo, da kdaj bo pa ta presneti dež ponehal. Mi smo tisti, ki se (sodečpo senzacionalističnih medijskih objavah ter prispevkih na to temo) skorajda čudimo, da pozimi pač pada sneg, jeseni dežuje in daje poleti dostikrat zelo vroče. Kot da bi vreme bilo človeška stvaritev in ne obratno človek otrok narave. A mati narava nas kljub vsemu tehnološkemu napredku, ki človeku daje lažen občutek, da je stvarnik sveta, tako rekoč Stvarnik, ne pa da je svet stvarnik človeka, vedno znova opozori, da smo resda zelo razvita, a vseeno zgolj majcena, nebogljena bitja, ki imajo svoj pomemben prostor pod soncem, a si kljub temu niti najmanj ne smejo domišljati, da so gospodarji Kozmosa.
Zato, dragi moji, bodite raje gospodarji samih sebe - naučite se uživati v deževnih dnevih, ki jih tu in tam oblazini kakšna meglica, jim glas posodi šum vetra. Vzemite dobro knjigo, predvajajte si kakovostno glasbo ali pa se preprosto podajte ven, na dež, ter začutite kaplje na licih; začutite, da ste še živi. In pomnite - slej ko prej bo spet prišlo sonce. In potem spet dež. In mraz. In vročina. In veter.
Čudovito je biti živ.
Gregor Alič
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
torek • 8. oktobra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 9
Slovenija • Ponovno štipendije tudi za mladoletne
100 evrov štipendije za izobraževanje za deficitarne poklice
Z novim letom se bo začel uporabljati nov Zakon o štipendiranju, ki bo prijaznejši do mladoletnih dijakov, saj tem po dveh letih ponovno omogoča prejemanje štipendij. Na novo se uvajajo tudi štipendije za deficitarne poklice, možnost kombiniranja štipendij in določeni dodatki. Vloge bodo dijaki lahko oddajali od začetka decembra naprej.
Za mladoletne dijake je to vsekakor zakon, ki jim bo olajšal finančno situacijo, saj poleg državne štipendije, ki so jo doslej lahko uveljavljali le polnoletni dijaki, uvaja to možnost tudi zanje. V zadnjih dveh letih so mladoletni dijaki namreč bili upravičeni le do otroškega dodatka.
Na novo pa Zakon o štipendiranju uvaja še štipendijo za deficitarne poklice in možnost kombiniranja štipendij, s čimer omogoča posamezniku višji končni znesek štipendije. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je novi sistem prožnejši od zdajšnjega ter hkrati posameznika spodbuja k aktivnejšemu pristopu do načrtovanja svojega izobraževanja in svoje poklicne oziroma karierne poti.
Pri kombiniranju štipendij pa ne bo mogoče kombinirati kadrovske štipendije in štipendije za deficitarne poklice. Slednje bodo namenjene dijakom oziroma študentom, ki se izobražujejo na programih, ki so opredeljeni kot deficitarni, štipendija pa bo znašala 100 evrov na mesec. Razpisal jih bo Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, in sicer na podlagi politike štipendiranja, ki jo bo sprejela vlada. Za deficitarne poklice
Julija letos je začel veljati novi Zakon o štipendiranju, ki med drugim ponovno omogoča tudi prejemanje državnih štipendij za mladoletne dijake, vendar se začne uporabljati šele 1. januarja prihodnje leto. Vloge za uveljavitev štipendij po novem zakonu bo mogoče oddajati od 1. 12. 2013 naprej.
se štejejo tisti, ki jih na trgu delovne sile primanjkuje oziroma vsa delovna mesta niso zapolnjena. Ti bodo za dijake in študente opredeljeni v politiki štipendiranja, ki bo sprejeta za obdobje petih let.
Novosti se obetajo tudi pri Zoisovih štipendijah, kjer bo po novem prvi pogoj za pridobitev štipendije izjemni dosežek, ocena pa ne bo več glavno merilo. Obenem se povprečna vstopna ocena za dijake znižuje na 4,70, za študente pa na 8,50.
Trenutno slab finančni položaj mladoletnih dijakov
Zakon o uveljavljanju javnih sredstev, ki je v veljavo stopil 1. januarja 2012, je med drugim ukinil možnost prejemanja državne štipendije za mladoletne dijake. Takrat so sicer v Pahorjevi vladi trdili, da ta ukrep ne bo poslabšal finančnega položaja teh dijakov in da bodo za mladoletne toliko višji otroški dodatki. A kmalu
se je pokazalo, da ni tako.
»To se je izkazalo za potezo, ki je velikemu številu mladoletnih dijakov poslabšala socialni položaj do te mere, da je bilo ogroženo njihovo šolanje. Položaj se je izrazito poslabšal predvsem dijakom na periferiji oziroma s podeželja. Minister Vizjak je v novem Zakonu o štipendiranju, ki ga je predlagal v zakonodajni postopek še za časa svojega ministrovanja, uspel doseči soglasje s Študentsko organizacijo Slovenije in drugimi socialnimi partnerji, da se bodo državne štipendije za mladoletne dijake vrnile
s 1. 1. 2014. K državnim štipendijam bodo s 1. 1. 2014 dijakom pripadali tudi dodatek za bivanje, dodatek za uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, kar je pravično tako s socialnega vidika kot tudi s stimulativnega vidika za uspeh,« je prepričan poslanec Andrej Čuš.
Dohodninski razred	Višina štipendije za polnoletne dijake v evrih	Višina štipendije za mladoletne dijake v evrih
do 30 %	190	95
od 30 do 36 %	160	80
od 36 do 42 %	130	65
od 42 do 53 %	100	50
od 53 do 64 %	70	35
Lestvica državnih štipendij je razdeljena v pet stopenj. Kot je razvidno iz tabele, bodo te mladoletne dijake za polovico nižje kot za polnoletne, a z dodatki bodo lahko precej višje od osnove. Tako na primer dodatek za bivanje lahko znaša od 35 do 95 evrov. Tisti, katerih osebni dohodek družine po osebi v preteklem letu presega 64 % neto povprečne plače, do štipendije ne bodo upravičeni.
Žetale • Izredna seja občinskega sveta
Po vsako zdravilo je treba na Ptuj
V četrtek so se na izredni seji zbrali žetalski svetniki. Na dnevnem redu so bile tokrat le tri točke, in sicer soglasje k finančnemu načrtu JZ Lekarne Ptuj za leto 2013, potrditev liste kandidatov za člane Razvojnega sveta Podravske regije ter predlogi za podelitev občinskih priznanj.
Soglasje k finančnemu načrtu javnega zavoda ptujskih lekarn bi moralo biti potrjeno že v začetku leta, a naj bi se zalomilo pri pošiljanju pošte. Razen MO Ptuj nobena od občin soustanoviteljic do nedavnega finančnega načrta namreč ni prejela. Kljub sklepu na kolegiju županov, da o tem v prihodnje ne bodo več odločale vse ustanoviteljice, pa odlok zahteva soglasja vseh občin. Razkorak je po besedah župana Antona Bu-tolena nastal pri tem, da mora po zakonodaji vsaka občina obravnavati finančni načrt neposrednih proračunskih porabnikov, Lekarne Ptuj pa za občino Žetale to niso. Od tod dilema, ali je res treba to potrjevati, a župan je opozoril, da pa odlok določa, da bi morali soustanovitelji pokriti izgubo ptujskih lekarn, če bi
jo imele. Ob tem se je med svetniki pričela razprava v smislu, da bi bilo pošteno, da bi lekarne svoj dobiček, če ta že ne gre v roke občin, vlagale v širitev dejavnosti po občinah. Eden izmed predlogov je bil, da bi tudi v Žetalah imeli neke vrste izpostavo, kjer bi bilo občanom na voljo približno 100 do 120 vrst najnujnejših zdravil, po katera se sedaj morajo obisku zdravnika v Žetalah voziti po na Ptuj.
Na dnevnem redu je bila tudi potrditev liste kandidatov za člane Razvojnega sveta Podravske regije, v katerem bo 10 predstavnikov občin, 10 predstavnikov gospodarstva, pet predstavnikov nevladnih organizacij ter dva predstavnika območnega razvojnega partnerstva. Namen in cilj sveta je oblikovati skupne projekte za razvoj regije,
zmanjšanje brezposelnosti, revščine in dvig izobrazbe. A po županovih besedah in izkušnjah tovrstni sveti niso prav učinkoviti. Kot je dejal, se številne institucije že dolga leta ukvarjajo z regionalnim razvojem, a kot kažejo
Pomembna novost naj bi vplivala tudi na zasedenost dijaških domov
V 17. členu novega Zakona o štipendiranju je ponovno zapisan tudi dodatek k štipendiji za bivanje, dodatek za uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. Do dodatka za bivanje bodo upravičeni štipendisti, ki imajo začasno bivališče v kraju izobraževanja, oddaljenem več kot 25 km od doma, strošek najema pa mora znašati najmanj 65 evrov mesečno. Tega dodatka ne bodo dobili tisti, ki že prejemajo subvencijo za prevoz (ti dve stvari se izključujeta). Dodatek lahko znaša glede na lestvico od 35 do 95 evrov mesečno, zaradi česar si večjo zasedenost obetajo tudi v dijaških domovih.
O tem, kaj menijo, ali bo nov zakon pozitivno vplival
tudi na večjo zasedenost v dijaških domovih, predsednica Skupnosti dijaških domov Slovenije in ravnateljica ptujskega doma Danica Starkl pravi: »Izguba štipendij za mladoletne dijake je bila katastrofa, tako za njih same, za njihove družine - starše, za srednje šole in najbolj za dijaške domove. Upam, da bo kateri od dijakov, ki se danes dnevno vozi več kot 60 km v srednjo šolo na Ptuj, sprejel drugačno odločitev in se nastanil pri nas - če bo dobil štipendijo. Ob štipendiji mu pripada dodatek in velik del stroška oskrbnine lahko pokrije (npr. 1. dohodninski razred 95 evrov štipendije in 95 evrov dodatka, kar je skupaj 180 evrov - to ima dovolj za nastanitev v domu za 22 dni: ima najboljše pogoje za učenje (brezplačno pomoč pri učenju, lani smo imeli 98-od-stoten učni uspeh), več prostega časa, zdravo prehrano, varnost in predvsem socialno učenje - živeti med vrstniki, z njimi in doživeti odgovornost za učenje in delo. Nastanitev v dijaškem domu je šola življenja in oskrbnina 208 evrov mesečno je nizka glede na to, kaj vse dijak pridobi.«
Čeprav bodo štipendije za mladoletne za polovico nižje od tistih za polnoletne, so dijaki zadovoljni, saj bodo lahko bistveno presegle višino zneskov, ki jih prejemajo sedaj za otroški dodatek.
Dženana Kmetec
rezultati, se razlike iz leta v leto večajo, namesto da bi se zmanjševale. Po njegovem mnenju in mnenju svetnikov je napaka že v samem zakonu. Oba sklepa pa so občinski svetniki ob koncu potrdili.
Patricija Kovačec
Občinski svetniki so se strinjali, da bi bilo smiselno in pošteno, da bi JZ Lekarne Ptuj svoj dobiček vložil tudi v širitev dejavnosti v njihovi občini.
Slovenija • Lani skoraj 42.000 štipendistov
Število podeljenih štipendij upadlo za polovico
Konec lanskega leta je 22,5 odstotka vseh dijakov in študentov v Sloveniji prejemalo državno, kadrovsko ali Zoisovo štipendijo. Skupaj je bilo štipendiranih 41.994 dijakov in študentov. Ob tem velja, da je bilo zaradi nove politike štipendiranja podeljenih skoraj pol manj državnih štipendij kot leto pred tem.
Konec leta 2012 je bilo v srednješolsko in terciarno izobraževanje vpisanih 78.208 dijakov in 97.706 študentov. Med njimi so bili 39.503 oziroma 22,5 odstotka takih, ki so prejemali državno, kadrovsko ali Zoisovo štipendijo. Eno od omenjenih vrst štipendij je prejemala približno petina vseh dijakov, in sicer 15.290, ter približno četrtina študentov, to je 24.117.
Vseh štipendistov med dijaki in študenti je bilo konec leta 2012 41.994, saj so poleg kadrovskih, državnih in Zoisovih štipendij na voljo tudi štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendije v okviru programov Ad Futura za spodbujanje mednarodne mobilnosti.
Zaradi nove politike štipendiranja, ki omejuje število državnih štipendij dijakom do 18. leta, je število državnih štipendij dijakom upadlo za tri četrtine. Skupaj je bilo prejemnikov državnih štipendij 27.034 manj oziroma skoraj pol manj kot prejšnje leto.
Povprečna štipendija za dijaka je znašala 146 evrov, za študenta pa 217 evrov. Državne štipendije so v povprečju znašale 182, Zoisove pa 141 evrov. (sta)
Foto: CG
Foto: PK
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek m S. oktobra 2013
Hajdina • Razstava mask Zeleni in divji možje
Srednjeveške maske izpod rok osnovnošolcev
Od prvega oktobra je v razstavišču Poslovno-stanovanjskega objekta Hajdina na ogled razstava mask Zeleni in divji možje, ki je rezultat skoraj dveletnega projekta, do katerega je prišlo na povabilo sodelavcev (Marjete Ciglenečki, Polone Vidmar, Polone Vidmar, Janeza Balažica in Gorazda Benceta) oddelka za umetnostno zgodovino FF, Univerze v Mariboru.
Nanj so se odzvali v TD Mitra Hajdina, občini Hajdina, župniji sv. Martina in v OŠ Hajdina. Razstava obsega 18 unikatnih glinenih mask, ukročenih strahov poznih srednjeveških mask, ki jih je najti na obokih kapele v cerkvi sv. Martina Hajdina. Gre za unikatne izdelke, ki so jih izdelali hajdinski osnovnošolci v likovni delavnici in so poželi veliko občudovanja.
Mladi umetniki (Anja Deželak, Manja Gabrovec, Anja Hostnik, Nastja Kampl, Nika Knez, Jana Krepek, Zala Lipavšek, Lucija Majhen, Katarina Ornik, Gorazd Ra-dolič, Katja Rihtarič, Janina Škrinjar, Gabriela Štumber-ger, Nina Štumberger, Urška Tomčič, Alina Vogrinec, Nika Vukovič in Tjaša Županič) so svoje skrite strahove ulovili v gmoto gline ter jim nadeli ukročen obraz. Avtor razstave je Gorazd Bence, odprl pa jo je hajdinski podžupan Franc Mlakar. Razstava mask Zeleni in divji možje sodi v bogat program prireditev z naslovom Sto let v dobro dediščine kot sestavni del Dnevov evropske kulturne dediščine. V prostorih PSC
Hajdina bo na ogled do srede novembra, nato pa jo bodo preselili v stari prezbi-terij cerkve sv. Martina, kjer bo oblikovana stalna postavitev.
Pred odprtjem razstave pa je bila v cerkvi sv. Martina tudi predstavitev projekta oddelka za umetnostno zgodovino FF, Univerze v Mariboru, z naslovom Ume-
tnost okrog 1400 in same maske, ki je večletni projekt omenjenega oddelka s ciljem vključevanja vrhunskih spomenikov SV Slovenije iz obdobja okrog 1400 v izobraževalne procese.
Med vrhunske spomenike, ki so bili predmet projekta, je bila vključena tudi stranska kapela v cerkvi sv. Martina na Hajdini.
Zbrane sta pozdravili predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc in naddekan Marijan Fesel, projekt je predstavila Polona Vidmar, maske pa študentka umetnostne zgodovine Tja-ša Karba. V kulturnem programu so nastopili Damjan Kobale, Urška Murko, Minea Vrabl in Lucija Tement.
MG
Ormož • Fotografska razstava Milene Zorčič
Fotografije za dober namen
V avli občine Ormož je na ogled razstava fotografij z naslovom Mati Zemlja bodi prijazna do vseh otrok sveta - potovanje po južni Etiopiji.
Postavitev razstave fotografij Milene Zorčič je organiziral Mladinski center Ormož, pod okriljem katerega je »upokojenka, ki jo vleče v neznane kraje, ki ljubi potovanja, nove dežele in srečanja z ljudmi«, v obliki potopisa že predstavila svoje zadnje potepanje po Afriki novembra lani. Tokrat se je someščanom, prijateljem in znancem predstavila s fotografijami, ki so »odraz lastnega videnja Črne celine., ki je v Razstava s potovanja po južni Etiopiji v avli občine Ormož
njej pustila topel, prijeten vtis, doživetje in željo, da se v Afriko ponovno vrne.«
Gostja večera, pravljičarka Liljana Klemenčič, je otvoritveni večer obogatila s pripovedjo afriških pravljic, ki so prisotne hkrati zabavale in učile. Razstavo, ki bo na ogled do konca oktobra, spremlja razstavna publikacija, v kateri avtorica del komentira razstavljene fotografije in predmete. V sodelovanju z RKS OZ Ormož je razstava dobrodelna, saj si je možno fotografije rezervirati in ob koncu kupiti po simbolični ceni ter s tem prispevati za nakup potrebščin otrok iz socialno ogroženih družin. Vabljeni k ogledu.
Maja Botolin Vaupotič
Majšperk • Odprtje razstave Andreja Perka
Umetnikove zgodbe iz globine
V Tovarni umetnosti so minuli petek odprli razstavo fotografa Andreja Perka z naslovom Pričevanja.
Andrej Perko, znan kot fotograf zgodb, na tokratni razstavi predstavlja 14 postaj svojih pričevanj, ki se združujejo v eno zgodbo. Večina del, nastalih v različnih trenutkih, temelji na drevesu kot simbolu in priči preteklosti. Perko je namreč znan kot raziskovalec notranjih svetov in globine zunanjih podob. Tudi tokrat odgrinja zgodbo, ki govori o nesmiselnem trpljenju človeka.
Fotografije odsevajo vzdušje, ki so ga očividci obdržali v svojem spominu. »Tovrstni zunanji prostori poosebljajo notranje prostore, zavesti, zavedanja in odgovornosti, med katerimi je sam vzpostavil dialog in interakcijo,« je v opisu razstave zapisala Tanja Cigoj. Razstava fotografij bo v Tovarni umetnosti odprta do 26. oktobra.
Patricija Kovačec
Foto: S. Kerbler
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kdo nas bo izvlekel iz krize? Sami!
Pred dnevi sem sodeloval v telefonski anketi, ki jih agencije opravljajo o razmerah v Sloveniji. Lahko bi se izognil, vendar spoštujem prizadevanja tistih, ki imajo to kot službeno obveznost. Prvo vprašanje je bilo o izhodih iz krize, torej kdo nas bo izvlekel iz nje. Ponujeni odgovori so bili v javnosti že stokrat prežvečeni, saj veste, da gre za zunanjo pomoč s trojko in podobnimi reševalci. Odločil pa sem se za prvi odgovor, ki je bil, da se bomo izvlekli sami. In tako tudi mislim! Prepričan sem namreč, da to lahko opravimo sami, le da številnim to ne ustreza, ker bi radi tujo pomoč, ki jo propagirajo, ali pa niso sposobni najti izhodov. Morda pa jih tudi nočejo. Žal pri nas moraš misliti tudi na to, ko slišiš izjave nekaterih, predvsem politikov. Zato kot najpomembnejše, državljani ne nasedajmo vsemu, kar nam servirajo prek medijev. Ni vse suho zlato, kar se ponuja. Žal to prevečkrat mediji kot takšno vzamemo in nekritično objavimo vse, četudi je le del ali delček resnice ali zgodbe, pa tudi skregano z vsako logiko, lahko celo neumno. Po drugi strani pa ne objavimo nič o drugih plateh, ki so tudi zelo pomembne. Ljudi tako prikrajšamo za celovito informacijo. Torej mi odločimo, kaj je primerno za ljudi, oziroma kaj naj bi slišali, videli ali prebrali. To je eden od izrazov nespoštovanja ljudi, bralcev, poslušalcev in gledalcev. Kot da niso zmožni ali sposobni oblikovati svojega mnenja na osnovni informacij in njim dostopnih podatkov. Med bralci, poslušalci in gledalci so tukaj še vedno številni bistveno sposobnejši in razgledani od tistih, ki predvsem prek medijev vsiljujejo rešitve ali ocene stanja v našem okolju. Politiki in mediji naj tega nikoli ne pozabijo in vedno upoštevajo! Žal pri nas še nismo tako daleč.
Torej, če spoštujemo državljane in državljanke, potem jih pritegnimo k pripravi ciljev in strategije države ter v sedanjem času iskanju izhodov iz krize, moralne in materialne. To bi bilo potrebno vedno, ne le v času kriz. Sem prevelik idealist? Upam, da ne. V obdobju strankokracije in nedemokracije se na vse funkcije v državi in občinah kadruje iz strankarskih ljudi, teh pa ni niti 10 odstotkov prebivalcev Slovenije. Kaj pa ostalih 90 odstotkov? Oni naj s svojim delom in rezultati zagotovijo pogoje, finančne seveda, za delo najpomembnejših desetih odstotkov, ki jim nato vračajo po svoji presoji. To me moti, zelo moti, ker sem prepričan, da smo sposobni sami voditi zasebna in državna podjetja ter institucije tako, da so uspešni in v korist vseh. Bodo bolj sposobni to priložnost kdaj dobili?
Želimo si novih ljudi, novih idej, novih načinov za boljšo, prijaznejšo državo in družbo. Ampak kako do tega? Težko, dokler bodo predvsem mediji naklonjeni strankokraciji ter aktualnim politikom in mnenjskim voditeljem, ki si ta privilegij lastijo. Vse dokler drugačni pogledi in ideje ne bodo dobili domovinske pravice. Te sedaj žal nimajo, ker se upošteva le tisto, kar si zamislijo znotraj prej omenjenih desetih odstotkov ali v krogu vedno enih in istih. Kako iz tega začaranega kroga? Nekaj mesecev nazaj sem na primer predlagal, tudi javno, da državni svet prevzamejo civilna družba in protestniki oziroma alternativa. Državni svet namreč med drugim lahko blokira sprejem zakonov v parlamentu, po drugi strani pa bi novi ljudje dobili priložnost, da kaj storijo v korist državljanov in države ter dobijo prepotrebne izkušnje. Pogoj za kandidiranje v državni svet bi bil, da nisi član nobene stranke. Odziv na pobudo je bil mlačen, kar je razumljivo, saj pri nas zelo težko izvedemo kaj, kar je domislil ali predlagal kdo drug. To omenjam kot primer, saj bi rad spodbudil razmišljanja v smeri večje demokratizacije in aktivnega spodbujanja idej, predvsem pa njihovi uresničitvi. Tudi zato sem prepričan, da smo se iz krize sposobni izvleči sami. Kdo pa bo odkril in združil te sile v naši družbi? No, to pa je tisto najtežje. Tudi sam ne vidim hitrega načina, kot je postopno vključevanje v gibanja, ki morajo imeti vpliv v družbi, tudi na odločanje. Zato sem prej omenil državni svet. Morda pa nove stranke, kar bo težko v družbi, ki je tako razslojena, oziroma jo tako delijo, da bo tudi to izjemno težko. Kaj pa če na volitvah omogočimo kandidiranje tistih, ki jih predlagajo ljudje, ne stranke? Pripraviti sistem, ki bo to omogočil, torej da nas vodijo tisti, ki jim zaupamo in jih zato predlagamo. Odgovornost in spoštovanje bosta tako izjemno visoka, to pa je tisto, kar potrebujemo. Kajne?
Rokomet
Ose močno opikale Vinarje
Stran 12
Rokomet
Točke zaenkrat zbirajo le Gorišničani ...
Stran 12
Nogomet
Veržej se je držal preverjenega načrta
Stran 13
Tenis
Rola sije podaril rojstno-dnevno tu m irsko zmago Stran 13
Nogomet
Dravinja na vrh preko Drave
Stran 14
Atletika
Bedračeva v Budimpe-ški skočila zelo daleč
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 13. krog
Zavrčani v Novi Gorici povsem nemočni
Gorica - Zavrč 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Coda (21.), 2:0 Misuraca (29., 11-m), 3:0 Kurbus (35., avtogol), 4:0 La-padula (60., 11-m).
GORICA: Cordaz, Coda (od 62. Danilievičius), Lapadula (od 80. Bazzoffia), Ndiaye, Živec, Kavčič, Vanin, Favalli (od 46. Širok), Vicente, Misuraca, Gigli. Trener: Luigi Apolloni
ZAVRČ: Fink, Murko, Šafa-ric (od 69. Brlečič), Kelenc (od 46. Fuček), Sambolec, Kurbus, A. Čeh, Roj (od 46. Ko-kol), Kresinger, Golubar, Ma-tjašič. Trener: Viktor Trenevski
Pred tekmo 13. kroga se je nogometašem Zavrča ponujalo sijajno izhodišče: v primeru zmage v Novi Gorici bi namreč vsaj začasno prevzeli vodstvo na lestvici. Toda to je bil račun brez krčmarja: 13. krog je bil za bele nesrečen, saj so bili v bližini italijanske meje povsem nemočni, tako da je slavje domačinov povsem zasluženo. Bolj kot štirje zadetki skrbi nemoč Zavrča, sploh v prvem delu je bila njihova igra precej anemična. Na srečo prihaja reprezentančni premor, ko bo treba ponovno napolniti akumulatorje in opraviti analizo dosedanjega dela prvenstva.
Da bodo tudi tokrat gostje težko prišli do kake točke (v Zavrču je bilo v 4. krogu 0:2 za Gorico), so nakazale že uvodne
Aleš Čeh, nogometaš Zavrča: »Naleteli smo na boljšo ekipo, ki je bila agresivnejša in Gorici lahko le čestitamo. Sicer pa nam je šlo v soboto res vse narobe, saj nismo imeli razpoloženega igralca, dva zadetka smo dobili iz enajstmetrovk, enega pa smo si zabili še sami. Dobro je, da prihaja reprezentančni premor, da se čim bolje pripravimo za nadaljevanje, po drugi strani pa bi si želeli takojšnje nadaljevanje prvenstva, da čim prej 'operemo' ta poraz. Po premoru nas čakata dve domači preizkušnji, predvsem tekma z Domžalami bo zelo težka, toda naš cilj je povezan z osvojitvijo vseh šestih točk.«
Foto: Črtomir Goznik
Josip Fuček (Zavrč, beli dres) je v Novi Gorici igral v drugem polčasu, ko je zamenjal Dorisa Kelenca.
minute, ki so povsem pripadle modrim. Ti so tekmece potisnili na njihovo polovico, toda kaj več od poskusa Code niso spravili skupaj. Prvo resnejšo priložnost so spremenili v zadetek, potem ko je v 21. minuti obramba belih zaspala in je podajo Favallija od blizu realiziral najnevarnejši strelec Gorice v tej sezoni, Massimo Coda, ki je
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 13. KROGA:
GORICA - ZAVRČ 4:0 (3:0); strelci: Coda 21., Misuraca 29. z 11 m, Kurbus 35., avtogol, Lapadula 60. z 11 m. MARIBOR - OLIMPIJA 2:0 (1:0); strelca: Mendy 21., Bohar 67. TRIGLAV - RUDAR VELENJE 1:1 (0:0); strelca: Peternel 49.; Eterovič 53. CELJE - LUKA KOPER 0:3 (0:0); strelci: Palčič 58., Žibert 80., Galešič
90. z 11 m.						
DOMŽALE -	KRKA 4:0 (0:0); strelci:		Parker 52., 61.,		S. Vuk 71., Hu	
smani 83.						
1. MARIBOR	12	8	2	2	26:8	26
2. LUKA KOPER	13	7	3	3	18:14	24
3. ZAVRČ	13	7	2	4	19:20	23
4. GORICA	13	6	4	3	23:12	22
5. RUDAR	13	6	4	3	15:12	22
6. DOMŽALE	13	5	4	4	21:13	19
7. OLIMPIJA	12	5	1	6	18:19	16
8. KRKA	13	3	2	8	11:24	11
9. CELJE	13	3	2	8	10:23	11
10. TRIGLAV	13	1	2	10	8:25	5
Lestvica najboljših strelcev: 7 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor), Massimo Coda (Gorica), Mate Eterovič (Rudar); 6 zadetkov: Joshua Kevin Stanley Parker (Domžale); 5 zadetkov: Nik Omladič (Olimpija), Marcos Morales Tavares (Maribor), Josip Maroševič (Krka), Slobodan Vuk (Do-mažel); 4 zadetki: Andraž Šporar (Olimpija), Nusmir Fajič, Damjan Bohar (oba Maribor), Gianluca Lapadula (Gorica), Goran Galešič (Luka Koper) ...
s sedmimi zadetki tudi na vrhu lestvice strelcev. Pritisk domačinov se je še stopnjeval in nekaj minut kasneje je Murko v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavil prodira-jočega Živca. Gorici je pripadla enajstmetrovka, realiziral pa jo je Misuraca. S tem pa smole za gostujočo četo še ni bilo konec, saj je v 35. minuti najboljši igralec tekme Živec izvajal kot z leve, nespretno je posredoval gostujoči branilec Kurbus in matiral svojega vratarja Finka -0:3. Zavrč, ki je bil ob razpoloženih Novogoričanih neprepoznaven, je priložnost da ujame
Igralci Zavrča v soboto niso bili »pravi«, poleg tega pa so imeli še obilico smole. Preveč je bilo napak v igri, povrh vsega pa Viktor Trenevski ni imel razpoloženega igralca, ki bi povezal niti, tako da je končnih 4:0 realnih. Priložnost, da vsaj ujamejo priključek, se je belim ponudila v 45. minuti, toda idealne priložnosti Kresinger ni spremenil v zadetek. Vse ostalo je bilo v soboto v domeni Gorice.
priključek dočakal v izdihljajih prvega polčasa, ko je Šafaric streljal s približno 25 metrov, žoga se je odbila do osamljenega Kresingerja, ki pa s strelom iz kakšnih 8 metrov rahlo z desne ni bil uspešen.
Čeprav pritisk Primorcev v drugem polčasu ni bil več tako silovit, pa v sobotnem popoldnevu Zavrčanom ni kaj prida uspevalo. Že takoj v nadaljevanju je gostujoči trener pravil dve menjavi, toda tudi to ni prineslo bistvenega napredka v njihovi igri. Bilo je sicer nekaj več poskusov, toda pretirane nevarnosti za domačega čuvaja mreže Cordaza ni bilo. Še največ je v nadaljevanju poskušal rezervist Fuček, toda Štajercem ni uspelo doseči niti častnega zadetka. Na drugi strani je v 60. minuti osmolje-nec tekme Murko igral z roko v svojem kazenskem prostoru
in tako zakrivil še drugo enajstmetrovko na srečanju. Tokrat je bil uspešen Lapadula. Tem-
po igre je zatem precej padel, Goričani so bili še naprej pod-jetnejši, toda niso se preveč naprezali, čeprav so predvsem v končnici srečanja preko Mi-surace in Vicenteja zapravili še vsaj tri idealne priložnosti za izdatnejšo zmago.
Sledi reprezentančni premor, kjer si bodo skušali varovanci Viktorja Trenevskega napolniti akumulatorje, opraviti mini priprave, nato pa sledita dve domači preizkušnji. Najprej v Športni park prihajajo Domžale, nato pa še Krka. Še pred tem bodo beli v Stojncih v soboto, 12. 10., s hrvaškim pr-voligašem Lokomotivo odigrali prijateljsko srečanje. Tekma z Zagrebčani se bo pričela ob 15. uri.
tp

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o.,Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Nogomet • 1. SNL
Maribor znova na zmagovitih poteh
13. krog je bil srečen za nogometaše Maribora, ki so slavili na največjem slovenskem derbiju, proti Olimpiji. Pred skoraj 8000 gledalci so bili v Ljudskem vrtu domačini tisti, ki so pokazali »več volje, želje in teka«, kot se je izrazil trener Ante Šimundža. Ta je na klopi državnih prvakov vendarle prekinil niz treh prvenstvenih tekem brez zmage (vse še pod vodstvom Čačiča) in je mariborsko barko zapeljal v nekoliko mirnejše vode. Znova je bil pomemben člen na poti do uspeha Jean-Philippe Mendy, ki je v zadnjih tekmah brez dvoma najboljši igralec Maribora.
V senci derbija so visoke zmage slavili Goričani, Koprčani in Domžalčani. Prvi so še drugič v sezoni odčitali lekcijo nogometašem Zavrča in jim zadali četrti poraz v prvenstvu. Igralec tekme je bil Sašo Aleksander Živec, eden izmed strelcev pa tudi Massimo Coda. Koprčani so pred TV-kamerami slavili na Areni Petrol, vse tri zadetke pa so dosegli v drugem delu igre. Celjani so po prvem prejetem zadetku (pre)hitro vrgli puško v koruzo, kar je precej razjezilo Mladena Dabanoviča, pomočnika Miloša Rusa. Tudi v Domžalah so vsi zadetki padli v 2. polčasu, vse so prejeli gostje iz Novega mesta. Ti po dveh zaporednih zmagah končujejo svoj zmagoviti niz, medtem ko varovanci Luke Elsnerja vztrajno lovijo priključek z vrhom. V odlični formi je predvsem njihov napadalec Joshua Parker, ki je na zadnjih štirih tekmah dosegel kar pet zadetkov.
Z novim (starim) trenerjem Sinišo Brkičem (zamenjal je Dušana Kosiča) so novo zgodbo začeli tudi pri Triglavu. Ta je po seriji porazov na domačem igrišču tokrat remiziral z Rudarjem, pri katerem je strelski post s pravim evrogolom prekinil Mate Eterovič.
Prvenstvo se bo zaradi reprezentančnega premora (naša reprezentanca se bo v petek v Mariboru pomerila z Norveško, v torek pa še v gosteh s Švico) nadaljevalo 19. oktobra.
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 8. oktobra 2013
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ose močno »opikale« Vinarje
Gorenje - Jeruzalem 45:24 (22:15)
GORENJE: Taletovic, B. Burič; N. Cehte 2, Medved 8, S. Burič 4, K. Cehte 5, Skube 1, Šoštarič 12, Papež, Vrečar 3, L. Dobelšek 1, Gams, M. Nosan 2, Oštir, Dujmovič 6 (2), Bečiri 1. Trener: Ivan Vajdl.
JERUZALEM: Belec, S. Žuran, T. Cvetko; Poznič 1, Kolmančič, Žižek Cvetko 1, Bogadi, Vesenjak 2,
1. A SRL (m)				
REZULTATI 5. KROGA: Gorenje				
Velenje - Jeruzalem Ormož 45:24				
(22:15), Maribor	-Krško		31:25	
(17:11), Krka -	Istra benz			plini
Izola 28:25 (15:11), Celje Pivovar-				
na Laško - Trimo Trebnje 36:17				
(15:7), Slovan -	Sevnica		25:31	
(17:15)				
1. GORENJE VELENJE 5	5	0	0	10
2. MARIBOR BRANIK 5	5	0	0	10
3. CELJE PIVO. LAŠKO 5	4	0	1	8
4. KRKA 5	3	0	2	6
5. SEVNICA 5	3	0	2	6
6. RIBNICA RIKO HIŠE 5	2	1	2	5
7. ISTRABENZ IZOLA 5	2	1	2	5
8. JERUZALEM ORMOŽ 5	2	0	3	4
9.SLOVAN 5	1	0	4	2
10. TRIMO TREBNJE 5	1	0	4	2
11. SVIŠ 5	0	1	4	1
12. KRŠKO 5	0	1	4	1
Ormožani so v soboto pričakovano z visoko razliko izgubili z Gorenjem.
Radujkovic 4, Čudič 6 (3), Mavrič 1, Šišmanovič 2, Topolovec 1, Peček 5, Kirič 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Gorenje 2/2; Jeruzalem 3/3; IZKLJUČITVE: Gorenje 4; Jeruzalem 2 minuti. IGRALEC TEKME: Mario Šoštarič (Gorenje Velenje).
Visok poraz Jeruzalema pri
državnih prvakih iz Velenja ni nobeno presenečenje. Pohvaliti je potrebno ormoško igro v 1. polčasu, ko je igrala prva sedmerka, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami dobro mučila Velenjčane. Zaradi poškodb so pri Jeruzalemu manjkali Danijel Mesaric, Jaša Rajšp, Rok
Pivovarji že v sredo na Hardeku
Ljubitelji rokometa si bodo že v sredo, 9. oktobra, ob 19. uri na Hardeku lahko ogledali tekmo 6. kroga med Jeruzalemom in Celjem Pivovarno Laško. Nekoč je bilo v Ormožu jasno, da Ormožani najprej navijajo za svoj klub in takoj zatem za Pivovarje. V zadnjih letih je odhod Ormožana Marka Bezjaka v Gorenje malo spremenil razmerja in zdaj je med ormoškimi navijači stanje bolj v prid Gorenja. Za Celjane je tekma na Hardeku generalka pred sobotno tekmo Lige prvakov med Celjem in močnim Rhein Neckar Lowenom. V zadnjem krogu so varovanci trenerja Vladana Matica visoko ugnali Trimo in tudi na Har-dek prihajajo v vlogi popolnega favorita. V domačem taboru upajo na pomoč poškodovanega Mesarica ter Rajšpa in na vrnitev obolelega Gregorca. Gledalci, ki bodo prišli na Hardek, bodo imeli priložnost videti ormoško prihodnost rokometa, saj bodo tudi na tej tekmi svojo minutažo dobili mladi igralci.
deta Gašper Vesenjak (letnik 1997) in Boštjan Žižek Cvetko (letnik 1998). Tudi vratarji so si razdelili minutažo: Boštjan Belec je branil 30, Sandi Žuran 20 in Tomaž Cvetko 10 minut. Skoraj polovico zadetkov so domačini dosegli na lahek način, iz protinapadov, pri katerih so
bili vratarji gostov povsem nemočni, zato ne čudi visoko končno število doseženih golov domače ekipe. Sicer je prav Gorenje ekipa, ki je v preteklosti v elitni druščini največkrat presegla mejo 40 doseženih zadetkov.
ku
Cvetko, Davorin Levanič in oboleli Jan Gregorc. Ob tem so se v ormoškem klubu že pred tekmo odločili, ne glede na višino poraza, da bodo spočili glavne nosilce igre in ponudili priložnost mladincem in kar štirim kadetom. Tako sta prve prvoligaške zadetke zabila ka-
Mario Šoštarič, Gorenje Velenje: »Potrebovali smo takšno tekmo. Sprostili smo vse zavore ter se prepustili dogajanju. V obračun smo krenili stoodstotno in nič ni bilo prepuščeno naključju. Kljub težavam, ki jih imamo s poškodbami in virozo, smo danes zasluženo zmagali.«
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Na tekmi proti Gorenju smo spočili glavne adute, ki so že načeti po težkih tekmah v ritmu sreda - sobota-sreda. Prvi del tekme so sicer odigrali najizku-šenejši in sem zadovoljen z njihovo igro. Tudi mladi niso razočarali v nadaljevanju, vendar fizično niso bili kos Velenjčanom. Pred nami je sredina tekma proti Celju, kjer bomo znova vsaj v 2. polčasu minutažo ponudili naši prihodnosti. Nato pa prihajajo za nas sila pomembne tekme proti Trimu (v gosteh), Ribnici (v gosteh), Sevnici (doma), Izoli (v gosteh) in Krškemu (doma). Na teh tekmah bomo poskušali ujeti čim več točk, ki jih nujno rabimo za obstanek v ligi.«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Točke zaenkrat zbirajo le Gorišničani ...
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice (v temnih dresih) so v prvih dveh krogih edini izmed ligašev iz Spodnjega Podravja zbirali točke.
Moškanjci Gorišni-ca - Šmartno 26:26 (13:14)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
Škorc, Kramar, Petek, Zorli 1, Kovač 3, M. Bedrač 9, Valenko 2, Balas 2, Lukaček 2, Marušič 5 (1), Firbas 2, Tement, Preac, Sok, T. Bedrač, Bez-jak. Trener: Sebastijan Oblak.
ŠMARTNO: Berdajs, Gradišnik, Novak, Hauptman, Vojin 2, Šmejc 9 (2), Poglajen 3, Cestnik, Solar, Avsec, Z. Berger, Močnik, D. Berger 5 (1). Trener: J. Keše. SEDEMMETROVKE: Moškanjci
-	Gorišnica 1 (1). Šmartno 5 (3), IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišni-ca 12, Šmartno 8. RDEČI KARTON: Lukaček (Moškanjci Gorišnica) 60.
Gledalci v gorišniški športni dvorani so lahko videli zanimivo, borbeno in izenačeno rokometno tekmo. Gostje so kot lanski prvaki lige (niso želeli napredovanja v 1. A-ligo) veljali za velikega favorita, a so jim domači fantje odgovorili z dobro igro, predvsem v obrambi. Ob tem so bili Gorišničani dokaj učinkoviti tudi v napadu, kar
1. B SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Šmartno 26:26, Grosuplj - Drava Ptuju 28:26, Damahaus Cerklje- Velika Nedelja Carrera Opty 29:23, Mokerc Ig -Slovenj Gradec 17:31, Dol TKI Hrastnik - Loka 2012 25:24, Dobova
-	Radeče MIK Celje 23: 19
1.	SLOVENJ GRADEC	2	2 0 0 4
2.	DAMAH. CERKLJE	2	2 0 0 4
3.	ŠMARTNO	2	110 3
4.	MOŠKANJCI - GOR.	2	110 3
5.	DOBOVA	2	1 0 1 2
6.	LOKA 2012	2	1 0 1 2
7.	GROSUPLJE	2	10 12
8.	DOL TKI HASTNIK	2	1 0 1 2
9.	RADEČE MIK CELJE	2	10 12
10.	DRAVA PTUJ 2 0 0 2 0
11.	V. NEDELJA C. O. 2 0 0 2 0
12.	MOKERC IG 2 0 0 2 0
so opazili tudi gledalci in temu primerno glasno navijali. Kot da so čutili, da je tokrat lahko končni rezultat pozitiven, ne glede na vlogo favorita. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, ki je bilo za ene ali druge minimalno. Rokometaši Šmartnega so v prvem polčasu največ vodili za dva zadetka razlike (5:7), vendar so jih domači stalno ujeli. Ob polčasu so gostje odšli na odmor z zadetkom prednosti.
Podobno je bilo tudi v drugem polčasu, ko so igralci Šmartnega še drugič na tekmi povedli za dva zadetka - 20:22. Domačini so izenačili, a je kakovostna ekipa gostov dve minuti pred koncem srečanja zopet vodila, tokrat 24:26. Praktično so imeli zmago v svojih rokah, vendar se varovanci Sebastjana Oblaka s tem še niso sprijaznili. Z borbeno in agresivno obrambo so uspeli obraniti dva napa-
da, sami pa so tri sekunde pred koncem izenačili!
Start rokometašev Moškanj-cev-Gorišnice v letošnjo sezono je zelo uspešen, saj so v dveh krogih osvojili kar tri točke. Takšno formo si seveda želijo zadržat tudi v naslednjih tednih.
Damahaus Cerklje -Velika Nedelja Carrera Optyl 29:23 (16:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec 1, Kaučič 5, Hanželič 5, Bezjak 1, Veselko 4, Prapotnik, Šte-fičar 3, Preac, Špindler 1, Dogša, Lorenčič, Cimerman, Moravec, Bo-kša, Hojžar 3, Marin Trener: Bojan Munda.
Težko je razumeti, da je lahko nekdo zadovoljen ob porazu. Vendar predstava, ki so jo
Nedeljčani pokazali predvsem v zadnji četrtini tekme, vzbuja upanje na boljše rezultate in osvojitev prvenstvenih točk. Čeprav nekompletni, manjkali so Matej Bračič, Mitja Horvat in Tomaž Špindler, so gostje pokazali, da znajo igrati rokomet.
Za prvi polčas je bilo značilno, da so bili v minimalnem vodstvu domači, vendar so jim gostje uspešno sledili. Gorenjci so si najvišjo prednost štirih zadetkov priigrali prav v zaključku polčasa, ko so uspešno kaznovali napake gostov.
Tudi nadaljevanje tekme je bilo povsem po željah domačih. Gostje nikakor niso uspeli sestaviti konkretnega napada, storili pa so tudi nekaj nepotrebnih tehničnih napak. Zaostanek gostov se je višal iz minute v minuto in je v 48. minuti znašal devet zadetkov (25:16). Po minuti odmora za
varovance Bojana Munda je sledilo obdobje igre, ko so roko-metaši Velike Nedelje Carrere Optyla povsem prevzeli vajeti igre v svoje roke. Z delnim izidom 1:5 so v slabih petih minutah razpolovili zaostanek, ki bi lahko bil še nižji, če se nekaj ubranjenih žog vratarja Preaca ne bi dobesedno odbilo v roke domačih ali pa bi po uspešnem bloku gostov žoga spremenila smer in prevarala vratarja. Izkušeni domačini so tako uspešno končali tekmo in se zasluženo veselili zmage, gostje pa so lahko z dvignjeno glavo zapustili športno dvorano, saj so pokazali veliko borbenost in željo.
Za Nedeljčane sledita dve domači tekmi, proti Dolu TKI Hrastniku in Šmartnemu. Težka tekmeca, ki pa sta premagljiva, predvsem s ponovitvijo igre, kot so jo pokazali proti Izoli in v zaključku tekme proti Cerkljam.
Danilo Klajnšek
Grosuplje - Drava Ptuj 28:26 (13:18)
RK DRAVA PTUJ: Gerčar, Lesjak 3, Janžekovič 3, Verdenik 3, Jere-nec, Čeh 3, Bezjak 3, Maroh, Požar
1,	Fridrih, Bedenik, Sabo 1, Pukšič 7, Toš, Silovšek 2, Lukežič. Trener: Uroš Šerbec.
Rokometašem Drave tudi v
2.	krogu ni uspelo slaviti. Tokrat so modri klonili proti ekipi Grosuplja, vse bolj pa v ospredje prihajajo besede trenerja Uroša Šerbca, ki je dejal, da je 1. B-liga nekaj povsem drugega kot 2. liga. Tukaj veliko vlogo igrajo izkušnje, te pa zaenkrat še niso na strani modrih ...
Ptujčani so v bližino Ljubljane odpotovali odločeni, da vknjižijo prvi letošnji točki. Njihova odločenost se je v prvem polčasu odražala tudi na parketu, saj je gostom uspevalo praktično vse, kar so si zamislili. Obramba 6-0 je funkcionirala odlično in domačim ni dovoljevala, da bi se razigrali. Pri Dolenjcih gre za ekipo, ki že 10 let igra v 1. B-ligi in pre-
more zelo izkušeno zasedbo, ki zna odigrati 'na rezultat'. Odlična obramba je modrim dovolila hiter prehod v napad in lahke zadetke, obenem pa Ptujčani niso imeli težav niti na postavljeno obrambo domačih. Prednost modrih je rasla, najvišja pa je bila prav ob koncu prvega dela igre. Prvič so za pet zadetkov povedli v 26. minuti, ko je bilo 11:16, ob tem pa so na žalost zapravili dva protinapada za še izdatnejšo prednost. Prav gotovo ključni trenutek tekme se je zgodil minuto pred tem, ko se je poškodoval edini izkušeni motor čete Uroša Šerbca Robert Bezjak. Z bolečim prstom na desni roki ni več stopil na parket, kljub temu pa so mladi dravaši do konca prvega dela igre obdržali prednost petih zadetkov (13:18).
V nadaljevanju je za modre šlo vse le še navzdol: rdeče-ze-leni domačini so se najprej z izidom 3:0 povsem približali ter kmalu Ptujčane tudi ujeli. Tem se je poznala izguba vodje in »podaljšane roke« trenerja Šerbca na igrišču, obenem pa je dotlej odlična obramba v drugem delu igre popustila. V tem delu je bistveno bolje funkcionirala domača agresivna obramba 5-1, ki je dobro ustavljala gostujoče mladeniče, predvsem na zunanjih položajih. Končnica srečanja je bila tako povsem odprta. Modrim so se nekajkrat pošteno zatresle roke, podobne napake domačini niso storili in so predvsem po zaslugi bogatih izkušenj vknjižili prvi točki v tem prvenstvu.
Dravi ostaja upanje, da bo na naslednji domači tekmi proti Dobovi bolje. Za kaj takega in prvi par točk letos pa bodo morali ponoviti drugi polčas tekme z Loko in prvi polčas srečanja proti Grosuplju. Če bodo ta posamezna dela zložili v celoto, bodo blizu premiernemu uspehu, seveda pa bo marsikaj odvisno tudi od tega, ali se bo v ekipo vrnil prekaljeni Bezjak, ki mladeničem ogromno pomeni.
tp
torek • 8. oktobra 2013
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL
Gabor se je držal preverjenega načrta
Aluminij -Farmtech Veržej 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Vukliševič (19.)
ALUMINIJ: Murko, Topo-lovec, Medved, Bingo, Lon-zarič, Pečovnik, Drevenšek, Bloudek, Horvat (od 74. Petek), Jovanovič (od 62. Vaš), Kurež. Trener: Kliton Bozgo.
FARMTECH VERŽEJ: An-drejč, Vukliševič, Polajžer, Kavaš, Pelcl, Hodnik, Stoja-novič, Hotič (od 85. Kamet), Domjan, Trstenjak (od 76. M. Vinkovič), Mauko (od 48. D. Vinkovič). Trener: Zlatko Gabor
RDEČI KARTON: Bloudek (Aluminij, 69.)

Nogometaši Aluminija tudi z novim trenerjem niso uspeli vknjižiti zmage pred domačimi navijači. Po odhodu Anteja Šimundže v Maribor je dosedanji pomočnik Kliton Bozgo prvič samostojno vodil ekipo (v Kidričevem sicer ne hitijo z iskanjem novega trenerja). Nekatere spremembe v ekipi so mu narekovali odsotni igralci, saj so manjkali Kovačevič, M. Rešek in Grezda zaradi kartonov, Osmanaj je poškodovan. Znova je od prve minute zaigral kapetan Denis Topolovec, priložnost je dobili še Pečov-nik. Veržejce, ki so letos edina ekipa iz Prekmurja v 1. ali
2. ligi, je v Kidričevo pripeljal Zlatko Gabor, ki je del lanske sezone vodil Zavrč. Aluminij je spremljal že na nekaterih prejšnjih tekmah, zato ni spreminjal taktike - izrazito obrambna postavitev s hitrimi prehodi v nasprotne napade. Bil je zelo uspešen ...
Kakšnih 150 gledalcev je v nedeljo znova videlo predstavo po znanem scenariju: Ki-dričani konstantno napadajo zgoščeni obrambni zid gostov, ti pa prežijo na priložnosti iz nasprotnih napadov in preki-
nitev. Tokrat je bila edina razlika v tem, da so si domačini pripravljali precejšnje število zares zrelih priložnosti, celo precej več kot običajno . Prvo takšno so imeli v 13. minuti, ko je Bloudek žogo podal v sredino, tam je poleg neodločne obrambe gostov najvišje skočil Jovanovič, a zadel le prečko. V nadaljevanju akcije je Jovano-vič še enkrat podal v sredino, tokrat je svoj strel iz odličnega položaja preizkusil Drevenšek, a tudi on ni bil dovolj natančen. V 16. minuti so Veržejci
Nejc Pečovnik, Aluminij: »V prvem polčasu smo zapravili več kot deset priložnosti, večkrat zadeli tudi okvir gola, iz prekinitve pa prejeli poceni zadetek. Poskušali smo na vse načine preobrniti rezultat, a je bilo po izključitvi Bloudka to zelo težko. Večino tekmecev se povleče v svoj kazenski prostor in proti temu težko najdemo ustrezne rešitve in dajemo zadetke.«
Zlatko Gabor, trener Veržeja: »Na Aluminij, ki ima prvoligaško ekipo, smo se pripravljali na poseben način, z zaprto igro. Kljub temu so imeli Kidričani svoje priložnosti, med drugim tudi tri stative. Edini zadetek na tekmi pa smo vendarle zadeli mi, iz uigrane kombinacije ob prekinitvi. Nato smo se srčno branili, veliko tekli in na koncu zasluženo zmagali. Moji fantje si zaslužijo vse čestitke.«
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Pečovnik (Aluminij, rdeči dres) je bil v nedeljo eden izmed najaktivnejših igralcev Aluminija, a poraza svoje ekipe ni uspel preprečiti.
zapretili iz hitro izpeljanega napada, a je Murko ubranil strel Stojanoviču. Tri minute kasneje je prosti strel s strani izvajal zelo aktivni Dino Hotič, v sredini je našel dobro postavljenega Damjana Vukličeviča, ki je z glavo poslal žogo v stati-vo, od koder se je odbila v gol - 0:1. To je bila le ena od uigranih akcij »mariborske naveze« v Veržeju, h kateri spadata še Stojanovič in Zahovič (slednji tokrat ni nastopil). Pet minut kasneje bi lahko domačini izenačili, a se je po strelu Horvata
s približno 22 metrov znova tresla le prečka, mreža pa nikakor ne. Bloudek je v 27. minuti lepo preigraval na strani in nato podal v sredino, kjer pa je Kurež poslal žogo z levico visoko preko gola. Eden najboljših mož na igrišču, Nejc Pečovnik, je pripravil dve imenitni priložnosti Bloudku in Horvatu, a sta v 36. in 42. minuti streljala mimo gola. Lahko bi omenili še nekaj močnih strelov Dre-venška, a tudi ti niso prinesli spremembe rezultata.
V drugem delu smo videli podobno zgodbo, a so imeli zaradi napadalne igre domačinov več priložnosti tudi Veržej-ci, ki jih je spremljala skupina navijačev. V 56. minuti je pred Hotičem posredoval Bingo, Vu-kliševič pa je v 58. minuti iz bližine streljal preko gola. Murko se je izkazal v 78. minuti, ko je ubranil močan strel Hotiča. Pri varovancih Klitona Bozga je bilo v drugem delu več poskusov z boka, predvsem preko Medveda, a brez učinkovitega zaključka V 69. minuti so domačini ostali na igrišču z desetimi igralci: Kavaš in Bloudek sta skočila na visoko žogo, prvi je pristal na tleh, drugemu pa je sodnik Vojko Goričan zaradi domnevnega prekrška s ko-
molcem pokazal rdeči karton. Kljub temu so se domačini trudili preobrniti rezultat, a brez uspeha.
Veržejci so zabeležili četrto zaporedno zmago in korakajo proti vrhu lestvice, Kidričani pa so od njega vedno bolj oddaljeni ... Iz letala je vidno, da manjka igralec tipa Gregor Režonja, ki je znal oddati t. i. zadnjo podajo, s katero so napadalci prihajali sami pred nasprotne vratarje. Zaradi slabih rezultatov je bilo po tekmi slišati, da se v ekipi obetajo precejšnje spremembe .
Jože Mohorič
2. SNL
REZULZATI 9. KROGA: Aluminij - Farmtech Veržej 0:1 (0:1), Šenčur - Kalcer Radomlje 3:0 (1:0), Krško - AH Mas Tech 1:1 (0:l), Roltek Dob - Šmartno 4:1 (0:0). Srečanje Šampion - Bela krajina bo odigrano v torek, 8. 10.
1.	ROLTEK DOB 9 7 1 1 17:10 22
2.	K. RADOMLJE 9 6 1 2 20:9 19
3.	FARMT. VERŽEJ 9 6 0 3 17:17 18
4.	ŠMARTNO 1928 9 5 1 3 16:13 16
5.	ALUMINIJ 9 3 4 2 9:7 13
6.	KRŠKO 9 3 3 3 14:12 12
7.	ŠENČUR 9 3 14 18:17 10
8.	AH MAS TECH 9 2 2 5 11:16 8
9.	ŠAMPION 8 1 1 6 14:22 4
10.	BELA KRAJINA 8 0 0 8 3:16 0
Tenis • Blaž Rola
Podaril si je rojstnodnevno turnirsko zmago
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je na najlepši možni način končal turnir v Erevanu: s končno zmago med posamezniki.
Iz Maroka se je Blaž odpravil v Armenijo, kjer je v Erevanu nastopal na futuresu z nagradnim skladom 15 tisoč dolarjev. Z ratingom 206. mesto na lestvici ATP je bil znova 1. nosilec.
V 1. krogu je bil »za ogrevanje« njegov tekmec Gruzijec Khimiadashvili, ki je po hitro izgubljenem prvem nizu v drugem »pokazal zobe« in bil do rezultat 5:5 enakovreden. A je Blaž v zaključku dvignil ritem in strl odpor mladega, 18-letnega Gruzijca. Končni zbir točk je bil 70:45 v Blaževo korist. Tekmec iste starosti ga je čakal tudi v drugem krogu. Ukrajinec Krivoy se je na glavni turnir prebil skozi kvalifikacije, proti Blažu pa ni imel prave možnosti za presenečenje. Blaž je namreč odlično serviral in tekmecu ni ponudil niti ene same priložnosti za break. Na
Erevan, 15 tisoč dolarjev, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola (1.) -Mikheli Khimiadashvili (Gruzija) 6:1, 7:5;
2.	krog: Rola (1.) - Yuriy Kryvoy (Ukrajina) 6:3, 6:4;
četrtfinale: Rola (1.) - Benjamin Balleret (Monako, 5.) 6:3, 7:6(5);
polfinale: Rola (1.) - Antal Van der Duim (Nizozemska) 6:7(5), 7:6(4), 7:6(4);
finale: Rola (1.) - Boy Westerhof (Nizozemska, 2.) 6:2, 6:4.
drugi strani sta bila za zmagoslavje dovolj dva breaka, po eden v vsakem nizu. Končni zbir točk je bil 63:38.
V četrtfinalu ga je čakal 5. nosilec, Benjamin Balleret (301.). Gre za 30-letnega igralca, ki je edini predstavnik Monaka (!) na svetovni teniški turneji (Slovenija jih ima npr. več kot 10). Najboljši ptujski igralec je srečanje odlično začel in z enim breakom povedel 3:0 v prvem nizu. Kasneje se je izkazalo, da je bil to edini break na celotnem srečanju, saj tekmeca v nadaljevanju nista več oddala svojega servisa. Drugi niz se je tako končal v podaljšani igri, kjer je Blaž izkoristil prvo zaključno žogo. V točkah je bilo končno razmerje 72:66, kar kaže na zelo izenačeno srečanje.
Triler v polfinalu
Pravi triler pa se je odvijal v polfinalu, kjer se je Blaž meril z Nizozemcem Van der Dui-mom (487.). To je bil njun drugi medsebojni dvoboj, prvega je leta 2010 v Nemčiji gladko
Armenija
Armenija je država na južnem Kavkazu in meji na zahodu na Turčijo, na severu z Gruzijo, na vzhodu z Azerbaj-džanom in na jugu z Iranom. Šteje 3,5 milijona prebivalcev, samo v glavnem mestu Erevanu jih živi več kot milijon. Njihov časovni pas je štiri ure pred našim.
dobil Nizozemec. Ta je bil na turnirju v Armeniji pravi »krvnik« favoritov, saj je izločil 3. in 6. nosilca. Odlično je začel tudi v dvoboju z Rolo, saj je v uvodnih dveh igrah na svoj servis zabil kar 5 asov! V 7. igri je do priložnosti za odvzem servisa prišel Blaž, ki pa v treh poskusih ni bil uspešen. Na koncu se je niz končal v podaljšani igri (tie breaku), kjer pa je bil 26-le-tni Nizozemec uspešnejši in je izkoristil prvo zaključno žogo. V tem nizu je starejši tekmec serviral kar 11 asov. V drugem
se je ponovila zgodba iz prvega niza, saj je o zmagovalcu znova odločal tie break. Blaž je bil pod večjim pritiskom, saj je enostavno »moral« zmagati za obstanek v turnirju, Van der Duim je imel zagotovljeno še eno možnost - tretji niz. Blaž se je odlično znašel s tem bremenom in slavil z rezultatom 7:4. To je pomenilo, da bo odločitev o zmagovalcu padla v tretjem nizu, a je tekmeca prehitel mrak in dvoboj se je nadaljeval v soboto. To pa ni bila navadna sobota, ampak je v njej
ptujski teniški junak dopolnil 23 let. Rojstno dnevno zabavo se je Van der Duim trudil »pokvariti« na vse načine, a je bil ta dan enostavno Blažev. Čeprav je bil dvoboj izjemno zahteven in se je znova končal v podaljšani igri, pa je Blaž uspel v odločilnih trenutkih ohraniti mirnost in je slavil v tie breaku z rezultatom 7:4. Skupno sta tekmeca v tem maratonskem dvoboju, ki je trajal več kot tri ure, odigrala skoraj 250 točk, Rola pa je bil le za malenkost, a vendarle, uspešnejši - 127:122.
To je bil dejansko finale pred finalom, saj si bolj razburljivega razpleta od treh tie breakov pač ni moč zamisliti.
Po tako napornem polfinalu je bilo za Blaža pričakovati težko delo v finalu, saj je na nasprotni strani mreže stal 2. nosilec, Roy Westerhof (253.). Z njim se je Blaž doslej meril dvakrat, obakrat je dvoboj končal kot zmagovalec (leta 2010 v Italiji in lani v ZDA). Še drugega Nizozemca v tem dnevu pa je Rola odpravil s precej manjšimi težavami, v dveh nizih. Blažu je kar štirikrat uspel odvzem servisa (od 10 priložnosti), tekmecu le enkrat (2). Končno razmerje v točkah je bilo 60:46.
Ameriški študentski in dvakratni mediteranski prvak se je tako veselil tretje letošnje zmage na futures turnirjih. Podaril si jo je prav na 23. rojstni dan, zaradi česar bo zagotovo še dolgo ostala v prijetnem spominu. Blaž bo tudi v tem tednu ostal v Armeniji, kjer bo nastopil na drugem zaporednem futures turnirju z nagradnim skladom 15 tisoč dolarjev.
Jože Mohorič
V tednu, ko je moral Srb Novak Dokovič po 101. tednu na vrhu lestvice ATP prepustiti to mesto Špancu Rafaelu Nadalu, je Blaž pristal tik nad mejo
200.	mesta na lestvici ATP. V tem tednu namreč na najnovejši lestvici ATP zaseda
201.	mesto.
14 Štajerski
Šport
torek • 8. oktobra 2013
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Dravinja preko Drave na vrh
3. SNL-vzhod
Največ pozornosti v tem krogu je bilo namenjene srečanju na Ptuju, kjer je v derbiju kroga Drava gostila Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Pred srečanjem sta bili obe ekipi izenačeni na vrhu lestvice, Dravi pa tokrat ni uspelo resneje ogroziti veliko boljših gostov in so zasluženo doživeli prvi poraz v sezoni. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so doživeli še en poraz, že četrti in so pri dnu razpredelnice. Na trenerski klopi že drugi zaporedni krog ni več izkušenega Draga Kostajnška. Malečnik in Šentjur sta si razdelila točke, čeprav so domačini že vodili s 3:0. Krog je bil zelo uspešen za goste, saj so poleg Dravinje v gosteh slavili še Tromejnik, Nafta in Ljutomer. V prekmurskem derbiju sta si Grad in Beltinci razdelila točki.
REZULTATI 7. KROGA: Drava Ptuj - Dravinja Kostroj 1:2 (0:1), Malečnik - Šmarje pri Jelšah 3:3 (2:0), Fosilum Šentjur - Tromejnik G Sukič 1:3 (0:1), Rakičan - Nafta 1903 0:2 (0:1), Čarda Martjan-ci - Avto Rajh Ljutomer 1:4 (1:1), Grad - Avto Škafar Beltinci 1:1 (1:0), Odranci - AHA EMMI Bistrica 3:0 (2:0)
1.	DRAVINJA KOST. 7 6 10 16:4 19
2.	DRAVA PTUJ 7 5 11 16:5 16
3.	ŠKAFAR BELTINCI 7 4 1 2 18:9 13
4.	NAFTA 1903 7 4 1 2 8:4 13
5.	RAKIČAN 7 3 2 2 10:9 11
6.	ODRANCI 7 3 1 3 19:13 10
7.	RAJH LJUTOMER 7 3 1 3 12:8 10
8.	MALEČNIK 7 2 4 1 11:10 10
9.	TROMEJNIK G S. 7 3 0 4 12:13 9
10.	GRAD	7 2 3 2 9:12 9
11.	ŠMARJE PRI J. 7 1 3 3 9:12 6
12.	FOSIL. ŠENTJUR 7 115 3:19 4
13.	A. E. BISTRICA 7 0 3 4 6:12 3
14.	ČARDA MARTIJ. 7 0 2 5 5:22 2
NŠ DRAVA PTUJ -DRAVINJA KOSTROJ 1:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Alenc (2.), 0:2 Alenc (71.), 1:2 Kirič (87.)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Krajnc, Rumež, Ljubec, Nežmah, Frangež (od 60. Nikollaj), Horvat, Furek, Arsič, Droždek (od 68. Kočar), Kirič. Trener: Franc Fridl.
Derbi vodilnih ekip lige med Dravo in Dravinjo je prinesel zanimivo nogometno predstavo, ki si jo je na Mestnem stadionu ogledalo okrog 150 gledalcev. Takoj na začetku tekme so se razveselili gostje, saj je po hitrem napadu žoga prišla do Alenca, ki je z roba kazenskega prostora odlično streljal in domači vratar Ajlec je bil popolnoma brez moči - 0:1. Po uvodnem šoku so se ptujski nogometaši počasi organizirali in prevzemali pobudo, na drugi strani pa so igralci Dravinje čvrsto postavili v obrambi in potrpežljivo čakali na svoje priložnosti. Ptuj-čani so s povečano agresivnostjo in dobro kombinatoriko prišli do nekaj polpriložnosti in zaključnih strelov, vendar Furek, Droždek, Nežmah in Rumež niso bili dovolj natančni. Izkušenejši gostje so bili izredno nevarni iz nasprotnih napadov, kjer sta domači obrambi povzročala velike preglavice Alenc in Čander. Slednji bi se v zadnji minuti prvega dela skoraj vpisal med strelce, saj je po podaji Ermenca z desne strani bil najvišji v skoku, vendar je njegov natančen strel s »pantersko« obrambo izbil v kot vratar Ajlec.
V nadaljevanju je Dravinja povsem zaustavila nogometaše Drave, ki so sicer kazali veliko željo po izenačenju, vendar so le s težavo prihajali do ugodnih situacij za dosego zadetka. Gostje iz Slovenskih Konjic so se pametno postavili v polju, hkrati pa so izredno
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava (modri dresi) so tokrat naleteli na močnejšega tekmeca in so izgubili prvo srečanje v sezoni.
hitro prekinjali domače akcije. Najlepšo priložnost za Ptujčane v nadaljevanju je imel v 67. minuti kapetan Arsič, ki je že preigral vratarja Klevžeta, a je nato njegov strel iz težke situacije iz golove črte izbil gostujoči branilec. V 71. minuti je po napaki Rumeža sam po desni strani zdrvel proti domačim vratom Alenc, ki je iz bližine rutinirano s strelom v dolgi kot še drugič premagal domačega vratarja Ajleca - 0:2. Drava se lahko prav svojemu vratarju zahvali, da gostje niso iz še kakšne priložnosti dosegli še kakšen zadetek, saj so nevarno poizkušali Čander, Alenc in Klokočovnik. Trud in vztrajnost se je domačim igralcem vsaj malo obrestovala v 87. minuti, ko se je po kotu Fure-ka žoga odbila do Kiriča, ki je iz roba kazenskega prostora dosegel pravi evrogol - 1:2. V zadnjih minutah tekme so »modri« vse stavili v napad, a so tokrat boljši igralci Dravinje zaustavili vse njihove nalete. Glede na prikazano so derbi kroga na Ptuju zasluženo dobili Konjičani.
David Breznik
Superliga: remi na derbiju v Vidmu
REZULTATI 6. KROGA: Apače -Carrera Optyl Ormož 3:1, Podvinci Betonarna Kuhar - Središče 7:1, Boč Poljčane - 1A avto Gerečja vas 0:2, Videm - Stojnci 1:1, Bukovci - Hajdina 0:6
1.	PODVINCI B. K. 6 5 10 14:3 16
2.	STOJNCI 6 4 2 0 14:2 14
3.	VIDEM	6 4 1 1 18:9 13
4.	HAJDINA 6 3 0 3 13:10 9
5.	BOČ POLJČANE 6 3 0 3 9:13 9
6.	1 A GEREČJA VAS 6 2 2 2 7:4 8
7.	APAČE	6 2 1 3 8:9 7
8.	SREDIŠČE 6 2 1 3 8:16 7
9.	BUKOVCI 6 1 0 5 6:18 3
10.	C. O. ORMOŽ 6 0 0 6 4:17 0
APAČE - CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Lendero (4. z 11 m), 2:0 Drosk (43. z 11 m), 2:1 Je-rebič (77), 3:1 Hergan (84)
APAČE: Lendero (Valentan), Drosk (Hergan), Šenkiš, Ivančič (Murko), Žgeč, Predikaka, Fruk, Tramšek, Novak (Rumež), Kajzer. Trener: Bogdan Bauman.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Špešič, M. Jerebič, Hriberšek, Magdič (Žitko), Prapotnik, Lah, Zlatnik (Kuhar), Štiberc, Perger (Srša), Perčič, D. Jerebič. Trener: Aleš Jurčec.
BUKOVCI - HAJDINA 0:6
(0:3)
STRELCI: 0:1 Ficko (18.), 0:2
Jazbec (24.), 0:3 Cebek (36.), 0:4 Robar (72.), 0:5 Jazbec (79.), 0:6 Robar (90.)
BUKOVCI: Grabrovec, Kosec, Vajda, Topolnik, Domjan (Krajnc), Kokot, Serdinšek, Murko, Habrun (Vočanec), Ostroško, Pukšič. Trener: Boštjan Zemljarič.
HAJDINA: Ber, Robar, Mlinarič, Travnikar, Črnko, Cebek (Sarkiče-vič), Gaiser, Horvat (Krajnc), Ficko (Kaisesberger), Štumberger (Ku-rež), Jazbec (Strelec). Trener: Igor Vorih.
VIDEM - STOJNCI 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kokot (7.), 1:1 Kostanjevec (72.)
VIDEM: Kovačič, Trep (Kokol), Bedrač, Lah, Kostanjevec, Murič (Simonič), Škvarič, Zemljak (Bo-žičko), Krajnc, Kmetec (Hrženjak). Trener: Primož Gorše.
STOJNCI: Ladič, Janžekovič, Priher, Rižnar (Vinkovič), Ratek, Tomašek, Horvat, P. Meznarič, S. Meznarič, Kramberger (Zorko), Kokot. Trener: Boris Klinger.
1. liga MNZ Ptuj:
Podvinčani oddali prvi točki
REZULTATI 5. KROGA: Rogoz-nica - Cirkulane 0:5, Tržec - Mar-kovci 3:0, Lovrenc - Skorba 1:0, Leskovec - Podvinci DS Galun 0:0, Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Zupanič 1:0 1. PODVINCI DS G. 5 4 1 0 10:2 13
2.	GORISNICA
3.TRŽEC
4.	SKORBA
5.	CIRKULANE
6.	LESKOVEC
7.	LOVRENC
8.	MARKOVCI
9.	DORNAVA V. Z.
10.	ROGOZNICA
4 3 10
4	3 0 1
5	3 0 2 5 2 12 5 13 1
4	2 0 2
5	113
4	0 13
5	0 0 5 1
10
0 10 3 9 9 7 6 6 4 1 0
15
2. Liga MNZ Ptuj
REZULTATI 5. KROGA: Pod-lehnik - Zgornja Polskava 2:1, Majšperk - Polskava Avtoprevo-
zništvo Grobelnik 2:0, Oplotnica
-	Pragersko 75 0:1, Slovenja vas
-	Hajdoše 1:1, Grajena - Makole 1:1
1.	PODLEHNIK 5 4 0 1 10:4 12
2.	HAJDOŠE 5 3 2 0 10:6 11
3.	ZG. POLSKAVA 5 3 1 1 15:7 10
4.	GRAJENA 5 3 1 1 6:4 10
5.	POLSKAVA A. G. 5 2 0 3 6:6 6
6.	MAJŠPERK 5 2 0 3 13:14 6
7.	PRAGERSKO 75 5 2 0 3 4:8 6
8.	SLOVENJA VAS 5 1 2 2 8:12 5
9.	MAKOLE 5 1 1 3 12:18 4
10.	OPLOTNICA 5 0 1 4 6:11 1
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 5. KROGA: Apače
-	Skorba 1:2, Spodnja Polskava -Borovci 5:2, Grajena - Videm 0:3, Dornava - Majšperk 5:1
1.	VIDEM	5 5 0 0 21:5 15
2.	DORNAVA 5 3 2 0 14:6 11
3.	SKORBA 5 3 0 2 13:11 9
4.	MAJŠPERK 5 2 1 2 7:11 7
5.	APAČE	5 1 1 3 4:8 4
6.	SP. POLSKAVA 5 113 12:17 4
7.	BOROVCI 5 1 1 3 13:20 4
8.	GRAJENA 5 0 2 3 3:9 2 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 5. KROGA: Lovrenc
-	Pragersko 4:2, Zgornja Polska-va -Pohorje Oplotnica 2:1,Pod-lehnik - Hajdina 1:3
1.	LOVRENC 5 4 1 0 18:3 13
2.	POHORJE OPL. 5 3 0 2 11:5 9
3.	PRAGERSKO 5 3 0 2 9:8 9
4.	HAJDINA 5 2 0 3 7:12 6
5.	ZG. POLSKAVA 5 1 1 3 2:11 4
6.	PODLEHNIK - 1 5 0 2 3 2:10 1
VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 5. KROGA: Ormož
-	Gorišnica 5:0, Podvinci - Le-skovec 2:1, Markovci - Tržec 4:1
1.	ORMOŽ	5	4 0 1	24:7	12
2.	PODVINCI	5	4 0 1	13:8	12
3.	GORIŠNICA	5	3 0 2	14:14	9
4.	MARKOVCI	5	2 1 2	14:16	7
5.	LESKOVEC	5	113	8:16	4
6.	TRŽEC	5	0 0 5	4:16	0
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • Kvalifikacije U-19 za EP: Na Ptuju v četrtek z Angleži
Na Ptuju in v Bakovcih bo od četrtka do naslednjega torka odigran prvi krog kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu reprezentanc do 19. leta starosti. Predstavili se bodo mladi upi iz Anglije, Andore, Švice in Slovenije. V četrtek, 10. 10., bo ob 15. uri bo na ptujskem Mestnem stadionu tekma med Slovenijo in Anglijo.
db
Atletika • AK CP Ptuj
Bedračeva v Budimpešti skočila zelo daleč
Maja Bedrač je ob koncu sezone dosegla odmevno mednarodno zmago, ki jo je povrh vsega začinila še z odličnim osebnim rekordom v skoku v daljino, ki poslej znaša 584 centimetrov.
Prejšnji konec tedna je letošnjo odlično sezono nadarjena ptujska atletinja Maja Bedrač kronala z odmevnim mednarodnim rezultatom. Na pete-roboju reprezentanc Hrvaške, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije je v skoku v daljino ugnala celotno konkurenco perspektivnih mladih atletov v starostni kategoriji do 16 let. Za nameček je v njeni paradni disciplini postavila še osebni rekord, ki sedaj znaša 584 centimetrov, kar je za 14-letni-co odličen rezultat. »Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v reprezentanco Slovenije. Da pa sem v Budimpešti zmagala še v skoku v daljino z osebnim rekordom, pa je bila samo še pika na i. Zadovoljna sem, da sem na tekmi Slovenijo dobro zastopala,« je po tekmovanju, ki se ga je udeležilo okoli 300 mladih atletov iz petih držav, povedala Bedračeva. Slovenska reprezentanca je sicer v skupnem seštevku zasedla četrto mesto in dosegla 15 posamičnih uvrstitev na zmagovalni oder. V Budumpešti pa je reprezentančni dres oblekel tudi njen klubski kolega Grega Pavlo-vič, ki se mu je za las izmuznila kolajna v teku na 100 metrov. Dosegel je enak rezultat kot tretjeuvrščeni, 11,48 sekunde, a odločitev po fotofinišu ni bila v njegovo korist. Zato pa
se mu je sreča vrnila v štafe-tnem teku 4- krat 100 metrov, kjer je z reprezentanco Slovenije osvojil bronasto kolajno s časom 44,50 sekunde. Enak rezultat so na četrtem mestu zabeležili Hrvati.
»Uvrstitev dveh ptujskih atletov v slovensko reprezentanco ob koncu sezone daje dober občutek in je potrditev dobrega dela,« je črto pod zadnji letošnji mednarodni nastop potegnil trener obeh atletov Aleš Bezjak. »Dobro delo smo opravili predvsem v poletnem delu sezone, kjer so nam treningi zares dobro uspeli. To se je delno pokazalo že v Kanadi, na svetovnih igrah, še bolj pa kasneje v septembru na domačem državnem prvenstvu,« je še dodal Bezjak. Zelo je bil vesel skoka Bedračeve, saj je že v pomladnih mesecih napovedal njene boljše rezultate v drugem delu sezone. Pavlovič je po njegovo rezultatsko izredno napredoval v zimskem delu in je bil hiter že pomladi. Kljub nekaj lovljenja forme pa je ob koncu sezone ponovno tekel odlično. V reprezentanci bi po Bezjakovi oceni lahko oba nastopila še tudi v drugi njuni najmočnejši disciplini, saj imata oba atleta široko bazo znanja in sta uspešna v več disciplinah.
Uroš Esih
Kegljanje • 1. B SKL (ž)
Uvodni točki na računu
1. B SKL (ž)
Četrti krog je bil uspešen za žensko ekipo Drave, saj je dosegla svojo prvo prvenstveno zmago v tej sezoni. S tem so drugim in predvsem sebi dokazale, da se lahko kosajo z ekipami iz 1. B kegljaške lige. Sicer pa je bil dvoboj s Celjan-kami zanimiv. Ptujčanke so dobro pričele in povedle po prvem paru 2:0, nato so gostje izenačile, da bi v tretjem paru domačinke spet bile uspešne in na koncu dosegle svojo prvo zmago.
Moški del ptujske ekipe srečanja proti Konjicam zaradi okvare kegljišča ni odigral. Dvoboj bodo odigrali v torek, 8. 10., ob 18.00.
REZULTATI 4. KROGA: Drava -Celje 6:2, Šoštanj - Miklavž 2:6, Izola - Impol 4:4, Gorica - Trebnje 6:2, Radenska - Mas Tech 6:2
1.	GORICA	4 4 0 0 8
2.	RADENSKA 4 3 0 1 6
3.	MAS TECH 4 2 0 2 4
4.	CELJE	4 2 0 2 4
5.	TREBNJE	4 2 0 2 4
6.	MIKLAVŽ	4 2 0 2 4
7.	IMPOL	4 1 1 2 3
8.	IZOLA	4 1 1 2 3
9.	DRAVA	4 1 0 3 2
10.	ŠOŠTANJ 4 1 0 3 2
DRAVA - CELJE 6:3 (3023 - 2881)
DRAVA: Fridl 507, Krušič 505, Pavlič 493, Plajnšek 485, Kolar 512, Kramberger 521
Danilo Klajnšek
torek m S. oktobra 2013
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Rekreacija m Peter Zmazek na polmaratonu v Varaždinu
Med več kot 400 tekači je bil najstarejši

V drugi polovici septembra je v Varaždinu potekal 19. pol-maraton (21 km), na njem pa je nastopilo več kot 400 maratoncev. Med njimi je bilo tudi nekaj Slovencev, izstopal pa je
najstarejši, Peter Zmazek iz Gorišnice. Ta je nastopal v kategoriji od 75 do 79 let in osvojil 1. mesto, obenem pa mu je podžupan varaždinske občine na slovesni podelitvi nagrad
Tenis m TK Terme Ptuj
Mlada člana ptujskega kluba prijetno presenetila
Masters U-16
Na igriščih TK AS Litija je v četrtek in petek potekal zaključni turnir sezone v kategoriji dečkov do 16. leta starosti. Na njem se je merilo 12 najboljših igralcev v sezoni, prisotni so bili vsi najboljši. Prvo šesterico lestvice TZS U-16 sestavljajo igralci letnika 1997, v drugi je prostora za nekaj le-tnikov1998. Med njimi sta tudi člana TK Terme Ptuj Amadej Goručan (8.) in Sven Lah (10.).
Žreb je Amadeju v 1. krogu namenil Žigo Drobniča (Z klub), ki ga je premagal v dveh nizih: 6:2, 6:3. Uspešen je bil tudi Sven, čeprav je imel precej močnejšega tekmeca: Jureta Franka (ŽTK Maribor), ki je na lestvici TZS na 6. mestu. Odločilen je bil drugi niz, ki ga je Sven po odlični predstavi dobil v podaljšani igri z rezultatom 7:4. Tretji niz je bil povsem v domeni mladega Ptujčana, ki je tekmecu »zavezal teniško kravato« - 3:6, 7:6(4), 6:0. S tema zmagama sta se člana ptujskega kluba uvrstila med najboljšo osmerico.
V četrtfinalnem dvoboju je moral Sven zaradi poškodbe kolena pri rezultatu 2:5 pre-
dati dvoboj proti 3. nosilcu, Mihu Okornu (Max Ljubljana). Amadej, ki je k ptujskemu klubu prestopil iz Celja, se je v četrtfinalu meril s 1. nosilcem, državnim prvakom Borom M. Schweigerjem (Otočec). Proti najboljšemu slovenskemu igralcu pa je Amadej pokazal izredno predstavo in predvsem veliko mero zbranosti v odločilnih trenutkih. Schweiger je povedel z 1:0 v nizih, Amadej pa je rezultat izenačil. Odločitev je padla šele v podaljšani igri odločilnega niza, kjer pa se je državnemu prvaku roka zatresla in Amadej je slavil 7:4. Z eno največjih dosedanjih zmag se je mlajši od bratov Goručan uvrstil v polfinale, kjer pa zaradi psihološke izpraznjenosti ni imel resnih možnosti proti Mihu Okornu - 1:6, 2:6. V finalu je domačin Grega Kokalj (AS Litija) slavil proti Okornu z rezultatom 6:2, 6:3.
Pri dekletih so nastop odpovedale vse najvišje postavljene nosilke, vključno z Nino Potočnik in Tamaro Zidanšek (TK Terme Ptuj), ki sta prejšnji teden uspešno zastopali Slovenijo na svetovnem ekipnem prvenstvu v Mehiki (7. mesto).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Amadej Goručan je z uvrstitvijo v polfinale mastersa U-16 pripravil eno najprijetnejših presenečenj zaključnega turnirja sezone.
Planinski kotiček
13. pohod po Stoperški planinski poti
Sobota, 12. 10.
Zbirališče: sobota, 12. 10., ob 7.00, Železniška postaja Ptuj Vrnitev: po lastni želji
Oprema: planinski čevlji, pohodne palice ... Oblačila: primerna glede na vremenske razmere Prevoz: lastni (osebni avtomobili) Zahtevnost ture: lahka Hrana in pijača: iz nahrbtnika oz. ob poti Informacije in prijave: prijave na 040 458 320 (Matjaž) ali matjaz.petek88@gmail.com Vodenje izleta: Matjaž Petek s sovodniki Vodnik si pridržuje pravico do odpovedi izleta zaradi nepredvidenih okoliščin ali zavrnitve udeleženca zaradi neprimerne opreme ali drugih dejavnikov.
predal posebno priznanje za najstarejšega udeleženca maratona.
»Maratona v Varaždinu sem se udeležil že 14. Bilo je zanimivo, saj so se zmagovalci nekaterih drugih starostnih kategorij želeli fotografirati z mano, obenem pa so se nejeverno spraševali, ali bodo pri mojih letih še vedno lahko tekli in se udeleževali podobnih maratonov,« je povedal Peter Zmazek, ki je progo kljub precejšnji vročini pretekel v 2 urah in 6 minutah. »To je zame povprečen čas, saj sem enako razdaljo doslej najhitreje pretekel v uri in 45 minutah. Nikoli ne tečem na meji zmožnosti, vedno si pu-
stim malo 'rezerve'. Potrebno je misliti tudi na zdravje,« je povedal še vedno izjemno vitalen maratonec, ki ima letos za sabo že skoraj 2000 pretečenih kilometrov: »V eni turi pretečem približno 20 km, običajno na okoliških relacijah Gorišnica-Markovci-Cirkulane-Polen-šak-Videm.«
Poleg teka je tudi velik ljubitelj kolesarstva. »Že 15 let kolesarim na relaciji Gorišni-ca-Čakovec-Lendava-Len-ti-Bogojina-Murska Sobota-Gederovci-avstrijska Gornja Radgona-Videm ob Ščavni-ci-Gorišnica, ki obsega približno 180 km. Letos sem to razdaljo, ki poteka čez štiri dr-
Neutruden tekač, ki je lahko s svojo aktivnostjo vzor marsikateremu mlajšemu ljubitelju rekreacije.
Peter Zmazek je v Varaždinu prejel priznanje za najstarejšega udeleženca polmaratona (21 km).
žave - Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo - prevozil že 14-krat,« pove Peter Zmazek, ki v dokaz resničnosti trditev pokaže račune, ki jih zbira ob poti na posameznih lokacijah: kavica v Čakovcu, čokolada v Lentiju, voda v avstrijski Gornji Radgoni ...
Gospod Zmazek je zaradi svojih hobijev »slab potrošnik« bencinskih derivatov: »Letos sem se s svojim avtom najdlje peljal do Ptujske Gore, ostalo opravim peš ali s kolesom. Vse skupaj sem v devetih mesecih letošnjega leta doslej trikrat zavil na bencinsko črpalko .«
JM
Slovenja vas
Obkanalski krivolovci so zelo aktivni
V ribniku ob kanalu v Slovenji vasi so Obkanalski krivolovci doslej organizirali osem tekmovanj, ki so bila dobro obiskana.
1. 1. 2013 je znotraj Športnega društva Slovenja vas zaživela ribiška sekcija. Njeni člani so si nadeli ime Obkanalski kri-volovci. »Prebivalci Slovenje vasi že več kot 40 let živimo ob kanalu in z njim. V vsem tem času smo bolj ali manj 'na črno' lovili ribe, zato si je naša sekcija nadela to, za nekatere nenavadno ime. A tako je bilo v resnici,« pove Milan Furek, ki je ob Milanu in Štefu Tomčiču eden od ustanoviteljev ribiške sekcije. Ta se je prvenstveno ustanovila zaradi ribnika od kanalu v Slovenji vasi, ki je bil pred nekaj leti zgrajen ob zadnjem posegu na levem bregu kanala. »Zaenkrat imamo z Dravskimi elektrarnami Maribor ustni dogovor za uporabo ribnika, na njihov naslov pa smo poslali tudi uradno pisno prošnjo za upravljanje z ribnikom. V kratkem pričakujemo odgovor,
čeprav se obenem zavedamo, da je težava, ker je to področje zaenkrat uradno še gradbišče in kakršnekoli aktivnosti ne pridejo v poštev.«
Veliko vloženega prostovoljnega dela
»Takoj moram povedati, da se financiramo sami, s članarino in donacijami, ob tem pa seveda opravimo veliko ur prostovoljnega dela. Naš začetek sicer sega v lanski 27. april, ko smo izvedli prvo neuradno člansko tekmovanje v ribolovu, pred tem pa smo s prostovoljnimi prispevki kupili in v ribnik vložili nekaj rib. Ocenjujemo, da je trenutno v ribniku približno 2 toni rib. Sodelujemo tudi z Golf igriščem Ptuj, kjer smo lahko ulovili in v naš ribnik preme-
stili precej rib,« je še povedal Milan Furek.
Glavna dosedanja aktivnost Obkanalskih krivolovcev so bila ribiška tekmovanja. »Doslej smo jih imeli osem, udeležba pa je bila vedno zelo dobra. Prihajali so ribiči iz celotne občine Hajdina, tudi iz Brunšvika, Ptuja . V ribniku so različne vrste sladkovodnih rib, od majhnih do velikih, nekatere imajo zagotovo 10 kg. Druga pomembna naloga je pridobivanje mladih članov. V Slovenji vasi je nekaj zelo zagretih mladih ribičev, izpostavil bi Luka, Timoteja in Jureta, ki gredo največkrat ob vodo. To je prvenstveno namenjeno njim, ki bodo v naslednjih letih to uporabljali in bodo zagotovo postali dobri ribiči. Lahko se pohvalimo tudi že z lastnim čolnom, v načrtu pa imamo pridobitev prikolice in
agregata. V tej prikolici bi imeli spravljene potrebne stvari,« je dodal Milan Furek, ki je izpostavil, da je članstvo odprto za vse, ki imajo željo in voljo pomagati: »Dela je vedno dovolj, saj je treba vzdrževati okolico, hraniti ribe, pomagati pri organizaciji tekmovanj . Pri tem nastajajo stroški, ki pa jih zaenkrat več ali manj pokrivamo sami, iz članarine in s pomočjo donatorjev.«
Ker se člani Obkanalskih krivolovcev udeležujejo tudi tekmovanj drugih ribiških društev, so želeli biti prepoznavni in so si izdelali majice z logotipom, kupili so si tudi brezrokavnike in kape. S svojim imenom so zagotovo prepoznavni in bomo o njih še veliko slišali. Najglasneje 25. maja, ko bodo tradicionalno pripravljali ribiško tekmovanje s piknikom ...
Jože Mohorič
16 Štajerski TEDNIK
Reportaže
torek • 8. oktobra 2013
Poljčane • Sprehod po izjemnem učnem poligonu
Iskanje bližnjic, ki jih narava že pozna
Grede, na katerih je zmešnjava najrazličnejše zelenjave, masivna zemljanka, grajena v zemljo in v kateri je bilo prijetnih 17 stopinj Celzija, ter leseno okostje lesenega rastlinjaka, nato pa še pogled na hribček, kjer se nad opisanim razgleduje bel šotor - jurta. To je Učni poligon za samooskrbo Dole (kraj Modraže, slab kilometer oddaljen od državne ceste Majšperk-Poljčane), katerega vodja je Ana Vovk Korže, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in letošnja naj raziskovalka mariborske univerze.
Črnolasa gospa mi je veselo pomahala s hriba, kjer je opazovala potek polnjenja vodnega rezervoarja, in se nato z zvezkom v roki podala proti meni, da sva začeli spoznavanje poligona, med ogledom katerega sem prejela nešteto nasvetov in podukov o naravi.
Učni poligon Dole se razprostirala na hribovitem območju v izmeri 1,2 ha. »To pomeni malo območje, vseeno pa ugotavljam, da ta površina omogoča pridelavo hrane zase. Prav tako je neke vrste model kmetovanja za zaposlene, kar pomeni, da si v službi, istočasno pa prideluješ hrano zase brez škropiv, brez agresivnih sredstev in čim več z lastnimi semeni. To je bila moja hipoteza in lahko povem, da drži, ker sem se sama postavila v položaj,« je dejala Ana Vovk Korže. Namen poligona je poučevanje drugih, kako si na najlažji način pridelati zdravo hrano.
»Če priznamo ali ne - Slovenci smo podeželani!«
Z žarom v očeh je pokazala na gredo s sončnicami: »Tamkaj vidite eno gredo, kjer so sončnice. Tista zemlja je bila
FOTO: Mojca Vtič
Ana Vovk Korže in hotel za žuželke
Pogled na zemljanko
FOTO: Mojca Vtič
izkopana iz vodnjaka in ni bila rodovitna, saj je bila ilovnata, ampak sem jo spremenila v rodovitno, ker sem jo štirikrat prekrila z zastirko oziroma s senom. Sedaj po četrtem razpadu je postala rodovitna, taka kot jo krti prinesejo iz zemlje. Prej nismo vedeli, kako enostavno priti do dobre zemlje. Poslanstvo našega poligona je poiskati bližnjice, ki pa jih narava že pozna.«
Učni poligon je bil postavljen leta 2009, potem ko je
Ana Vovk Korže ta projekt, ki predstavlja inovativni pristop k izobraževanju, prijavila na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter uspela. V štirih letih je učni poligon obiskalo več kot 30.000 otrok, zvrstile so se številne skupine učiteljev, društev, združenj in študentov. »S tem vseslovenskim projektom želim, da Slovenija postane učna regija za EU. Po celi državi imam prepoznana učna območja, Dravinjska do-
lina je trenutno najbolj napredna, saj imamo tukaj največ kolesarskih poti, učnih poti, opazovalnic. Tako da če pride avtobus ljudi iz drugih evropskih držav, jih ne bomo peljali zgolj v Portorož in Bled, saj se prava avtentičnost ljudi pokaže v odnosu do zemlje, vode, rastlin, živali. Če priznano ali ne, smo Slovenci po izvoru podeželani!«
Nato sva odkorakali do zemljanke, v kateri je vladal prijeten hlad. Zgrajena je iz
Podlehnik • Srečanje starejših občanov
Starost je lahko lepa
Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga pripravlja Odbor za negospodarstvo in javne službe Občine Podlehnik v sodelovanju z župnijo sv. Trojice v Halozah.
Prehod v tretje življenjsko obdobje je za večino ljudi eden od najstresnejših in bolečih mejnikov v življenju, povezanih s številnimi spremembami in novostmi. A starost je le drugačno obdobje, ki je prav tako lahko lepo in smiselno, predvsem takrat, ko imajo starostniki zagotovljene pogoje za brezskrbno življenje. Za starejše je zelo pomembno, da svoj čas preživijo ustvarjalno, da se ne predajajo malodušju in dolgočasju, da ostajajo v stiku z mladimi. Zato vsako leto pripravijo kulturni program učenci OŠ Podlehnik, prav tako pa starejše vabijo v šolo ob različnih priložnostih, da starejši predstavijo otrokom stare obrti, običaje in življenje nekoč.
Tokratno srečanje so zbrani pričeli z mašo, nato so se napotili v krajevno dvorano, kjer so jih nagovorili župan
Marko Maučič, predsednik komisije Milan Vidovič, p. Martin Gašparič, predsednica društva upokojencev Mimica Pernek, predsednik RK Stanko Jelen in vodite-
ljica Karitas Marica Repinc. Nato so jim postregli kosilo, za zabavo pa je poskrbel ansambel Noč.
Podelili so tudi darila najstarejšima prisotnima obča-
noma Mariji Habjanič, ki je aprila praznovala 90. rojstni dan, in Franju Gabrovcu, ki je marca praznoval 86. rojstni dan.
Zdenka Golub
Utrinek s srečanja starejših občanov Podlehnika
debelega lesa, tla so prekrita z drobnim kamenjem, v prostorih so postavljene lesene mize ter klopi iz hlodov, nekaj svetlobe pa se vanjo prebija zgolj zaradi priprtih težkih lesenih vrat. »Je edina na Slovenskem, v njej pa spremljamo shranjevanje živil glede na visoko vlažnost in odsotnost svetlobe in ugotavljamo nove možnosti koriščenja energije zemlje. Zemlja je zadnja leta topla dalj časa, kar pomeni, da bi lahko krompir sadili dvakrat letno. Sem že poskusila in mi je uspelo,« je še razložila ob pitju metinega soka, ki ga je sama pripravila.
Potem sva si ogledali prve grede. »To so dvignjene grede, jih ne zalivam, ampak glejte, kako raste zelenjava. Do polovice so noter zložene veje, nanje je položen karton in časopisni papir, ki sem ga polila z vodo. Deževniki imajo radi karton, ker ima dolga celulozna vlakna, ki jih potrebujejo za svoj razvoj, in potem začnejo od spodaj rahljati. Ker je zemlja zračni sistem, prodre zrak globlje in se v zemlji začne dušično gnojenje. Na karton sem dala hlevski gnoj in nato zemljo, na vrh pa sem na debelo položila zastirko. Uporabila sem zgolj domača semena in lahko povem, da je njihova kaljivost 100-odstotna, medtem ko je kaljivost kupljenih 40 odstotna. To si upam povedati, četudi me obglavi-jo,« je med bujnimi gredami povedala odločna črnolasa gospa s temnordečimi očali. Povedala je tudi, da plevel na gredah večinoma ni moteč, saj naj bi vsaka trava prispevala k dihanju zemlje, prav tako pa daje senco. »Ne bi smeli izpuliti vsake trave, to je strašno sebičen odnos do narave!«
Kako zraste krompir v etažah
Nato sva zakoračili v hrib, na vrhu katerega se je bohotila jurta - tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen. Okrogel šotor
ima na vrhu stekleno okroglo okno, obdaja ga volna, podpira sibirski macesen, tla pa so iz industrijske konoplje in trav s cerkniškega polja. V notranjosti je še štedilnik, s katerim pozimi ogrejejo prostor, v predprostoru je majhna kuhinja, zraven pa sončne celice, s katerimi pridobivajo potrebno energijo. »Elektriko imamo svojo, prav tako vodo, za ogrevanje pa potrebujem nekaj košar. Ampak ljudje smo si vzpostavili tak sistem, da smo sužnji svojega doma.« Tudi okoli šotora so številne grede, prav tako na vrhu hriba: »V njih gojim krompir, gre pa za vertikalno vrtnarjenje, ki je prišlo iz Azije. Pri spodnji deski je najprej zemlja, ki je mešana s senom in gnojem, noter sem posadila krompir, ko je zrasel, sem ga do vratu zasula z zemljo, senom in gnojem, nato sem postopek ponovila, vendar v vsaki dodani plasti dam več sena. Krompir bi ob normalni zasaditvi ostal nizko, tako pa je spoznal, da more še višje in je tudi gomolje potegnil višje. Sedaj, če bi ga potegnila ven, imam gomolje v etažah, ker je bil spodbujan k rasti. To je gojenje na višino in ne širino,« je razlagala ob mali meter visoki leseni gredici.
Ob šotoru je še urejena mlaka, gredica z zelišči in hotel za žuželke, nekaj metrov višje pa je v izgradnji tudi manjši ba-jer, ki bo skrbel za namakanje velikega lesenega rastlinjaka pod hribom.
Med potjo navzdol, nazaj proti zemljanki in zelenim gredam, ki so me pozdravile ob prihodu na učni poligon, je še dejala: »Cilj je, da mlade aktiviramo, da si rečejo: »To imamo lahko sami,« in da vidijo, da ni vsak izdelek enak drugemu, da niso vse kumare ravne. Otroci, ki pridejo sem v tabor ali na izlet z osnovno šolo, mnogokrat ponovijo obisk s svojo družino. Tako so otroci ambasadorji tega drugačnega načina razmišljanja.«
Mojca Vtič
Foto: ZG
torek • S. oktobra 2013
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
Na valovih časa
Piše: UrošŽajdela - Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (8.)
Z Aranskih otokov v Donegal
Aranski otoki pa so poznani tudi po svojih volnenih izdelkih, zlasti kapah in puloverjih z nešteto raznolikimi vzorci. Vsaka družina ima svoj motiv na puloverju. »Tako so naši starši in njihovi starši lažje prepoznali trupla, ko jih je naplavilo morje«, pripoveduje prodajalka. Številni domačini so namreč bili ribiči in pogost pojav nenadnih hudih padavin in vetra je pripomogel prešte-vilnim utopitvam. Morje je naplavilo truplo in domačini so po vzorcu vedeli, katero dušo je morje poneslo v temne globine.
Po nekaj dneh sem nazaj na trajektu. S cmokom v grlu zapuščam Aranske otoke. Ta dan me namreč čaka še kratek pohod do znamenitih Moherskih klifov, ki se trmo spuščajo v Atlantski ocean. Gre za največjo naravno znamenitost na Irskem. Privabi na tisoče dnevnih turistov. Za moj okus mnogo preveč. Še sreča, da sem spoznal Sea-na na Aranskih otokih, ki mi je zaupal mnogo privlačnejšo pot brez turistov in brez plačila pretirano drage vstopnine. Sicer je treba hoditi dobri dve uri, ampak užitek je zagotovljen z vsakim korakom. Na pohodu spremljaš nastanek klifa od nekaj centimetrov in na koncu do 300-metrskega reza. Neprecenljivo. Številni potočki čez klif v morje. Močan veter kapljice potiska preko klifa nazaj na bližnjo potko.
Donegal
Sem že nazaj v mojem fia-tu in se peljem v smeri Done-gala. Kar dolga pot. Za okrog 300 kilometrov potrebujem 7 ur. Ozka cesta, veliko avtomobilov ter številni postanki ob številnih gradovih. Donegal je na skrajnem severno-zahodnem delu Republike Irske in je lučaj od Severne Irske. Gre za področje, ki je v svojem razvoju nekako zaostalo od irskega povprečja. Seveda so vse hiške lično urejene, pred njimi parkirani sodobni in novi avtomobili. Vendarle, nekaj je drugače. Mladih ljudi skorajda več ne opaziš. Mnogo več je ne-poseljene in neobdelane zemlje, čeprav je celotna Irska še precej neposeljena. Zapeljem se do morja. Majhne vasice si sledijo druga za drugo. Zaželim si nekaj za pod zob. Bližnja trgovina kot nalašč za moj vse glasnejši trebušček. Vstopim. V trenutku se preselim v 80' prejšnjega stoletja. V bled spomin stare Jugoslavije in trgovinice v Podlehniku. V tej trgovini so imeli vse in nič. Od rezervnih delov za traktor do kosmičev in piškotov z le-šnikovim nadevom. Prijazen starejši gospod stoji za pultom. Pozdraviva se. Kaj več od tega ga nisem razumel. Začneva govoriti angleško, čeprav že po nekaj besedah tavam v njegovem mrmljanju in nerazločnosti. Kmalu ugotovim, da gospod pravzaprav
Pogledi in razgledi
Foto: Uroš Zajdela
govori samo irski jezik. Gre za nerazumljivo govorjenje v podobnosti z albanskim jezikom, sicer pa neposredni potomec keltskega jezika. Danes sta na Irskem dva uradna jezika, in sicer angleščina in ponovno obnovljena irščina (keltščina). Na vasi, zlasti pri ljudeh brez izobrazbe, se je ohranila prvotna irščina. Sploh se niso pretirano ukvarjali z angleščino. Tudi temu gospodu je bila angleščina približno tako blizu kot meni irščina. Danes v šolah že postopno uvrščajo irščino in tudi številni jezikovni centri ponujajo učenje irskega jezika, zlasti v mestih. Po uradnih podatkih irščino razume 50 % prebivalstva, govori pa jo le okrog 20 %, prevladujoče na vaseh. Nič kaj se nisva zmenila z gospodom. Naberem nekaj za pod zob. Nadaljujem pot. Kmalu se pred menoj pojavijo prvi obrisi klifaste obale, kjer
Foto: Uroš Zajdela
bom naslednjih nekaj dni preživel zaslužen dopust. Hotelov praktično ni. Nekaj domačinov ima Guest House, sicer zelo vzorno urejene. Se že veselim zajtrkov. Pohodi ob severozahodni obali Irske so potovanje v preteklost, saj pogosto naletiš na mrtve ribiške zaselke in le redko na kakšnega domačina. Družbo ti delajo številne ovčke, ki radovedno spremljajo vsak tvoj korak. Sicer pa fantastični klifi, številne skale v morju, pravljične plaže ... , vse, kar človek potrebuje za oddih. Če pa si zaželiš družbe, pa se odpelješ do štirideset kilometrov oddaljenega mesteca Donegal, ki s svojo preprostostjo očara in s svojimi »veselicami« očara. Noro dobra zabava.
Po kar nekaj dneh potovanja po Republiki Irski se moram od nje posloviti. Čaka me še Severna Irska.
Severna Irska
Republika Irska je v meni pustila globok pečat. Fantastična narava, ljudje, mesteca, vasice in gradovi, jezera, otoki. Čarobno potovanje. Vendarle, treba je obiskati še Severno Irsko, ki je del Velike Britanije. Takoj čez mejo, ki je mimogrede sploh ne opaziš, se občutje spremeni. Vozniki mnogo manj umirjeni in mnogo bolj živčni, vse je precej dražje, funti in njihove rumene tablice. Namesto kilometrov na tablah za označbe oddaljenosti do mest in vasi opaziš milje. Omejitve hitrosti smešno nizke, a kaj ko gre spet za drugo mersko enoto.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 8. oktober
Danes goduje Brigita.
1690 so Beograd zavzeli Turki. To je povezano z dogodki, ki so povzročili vir sedanjih težav, to je velike selitve Srbov na avstrijsko ozemlje in Albancev na Kosovo.
1843 so Kitajci še enkrat potrdili nankinški sporazum in privolili v razširitev trgovinskih privilegijev in pravic pripadnikom drugih narodov na njihovem ozemlju.
1856 je začela Velika Britanija drugo opijsko vojno na Kitajskem. Pridružila se ji je še Francija in zato je morala Kitajska leta 1895 podpisati mir v Tiencinu. 1864 se je rodil veliki srbski komediograf Branislav Nušič. 1890 se je rodil nemški letalski konstruktor Henrich Focke, ki je izdelal prvi uporabni helikopter.
1906 je nemški frizer Nessler v ZDA svojim stanovskim kolegom prvič prikazal svoj izum: žensko trajno.
2001 so več kot eno leto po nesreči dvignili z morskega dna rusko jedrsko podmornico Kursk, v kateri je umrlo 118 mornarjev. Sreda, 9. oktober Danes goduje Abraham
Abraham je svetopisemski očak, Izakov oče in starozavezna oseba.
Danes je svetovni dan pošte.
1906 je umrl Američan Joseph Glidden, ki je iznašel bodečo žico.
1940 se je rodil angleški pop glasbenik, eden od ustanoviteljev Beatlov John
Lennon. Bil je pevec in duša skupine. Ubit je bil leta 1980.
2006 je južnokorejskega zunanjega ministra Ban Ki Muna Varnostni svet OZN
uradno predlagal za novega generalnega sekretarja svetovne organizacije.
1905 se je rodil v Ljubljani slovenski arhitekt in slikar Boris Kobe. Umrl 3.
maja 1981.
1934 je bil ob atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra I. v Marseillu
smrtno ranjen tudi večkratni francoski ministrski predsednik Louis Barthou.
Četrtek, 10. oktober
Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan duševnega zdravja.
1892 se je rodil v Dolcu pri Travniku srbski pisatelj iz Bosne Ivo Andric. Leta
1961	je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Umrl je leta 1975.
1962	je prišlo do vojaškega spopada med Indijo in Kitajsko. Kitajci so sredi gora presenetili in razbili indijske vojaške enote.
1997 so podelili Nobelovo nagrado za mir Mednarodni kampanji za prepoved protipehotnih min, združenju več kot tisoč organizacij iz 55 držav. 2000 je umrla je Sirimavo Bandaraneike, ki je kot predsednica cejlonske vlade postala prva ženska na svetu na čelu državne vlade. 1896 so odprli v Ljubljani Narodni dom. 1913 se je rodil v Zahomcu slovenski narodni delavec Franci Zwitter. Petek, 11. oktober Danes goduje Milan. Danes je svetovni dan boja proti bolečini.
1810 se je rodil češki romantični pesnik Karel Hynek Macha. Bil je glavni predstavnik češke romantike.
1884 se je rodil nemški kemik Friedrich Bergius, ki je iz premogovega prahu in vodika z neposrednim postopkom pridobil bencin in mazalna olja. 1899 je napetost med Buri, potomci zgodnjih nizozemskih naseljencev v Južni Afriki in precej poznejšimi priseljenci, v glavnem Britanci prerasla v vojno. 1774 se je rodil v Campestru v Švici arhitekt, gradbeni inženir Pietro von Nobile. Na Slovenskem je zasnoval most čez Sočo v Kanalu in cerkev sv. Petra v Piranu.
1785 se je rodil v Postojni jamski vodnik svetilničar Luka Čeč. Leta 1818 je odkril nadaljevanje Postojnske jame.
1958 je slovenska televizija začela z rednim eksperimentalnim programom, sestavljenim iz lastnih oddaj. Gre za uradni rojstni dan slovenske televizije. Na valovih časa Sobota, 12. oktober Danes goduje Maks.
Maksimilijan Celjski je zavetnik škofij Passau in Linz ter mesta Celja.
Danes je svetovni dan revmatskih bolezni.
322 pr. n. š. je umrl grški državnik in največji atenski govornik Demosten, čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o političnem, družbenem in gospodarskem življenju Aten.
1492 je španski pomorščak Krištof Kolumb odkril novo celino.
1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch,
ustanovitelj tovarne Audi.
1939 so začeli Nemci s prvimi deportacijami Židov iz Avstrije in Moravske na Poljsko.
1964 je Sovjetska zveza s plovilom Voshod 1 prvič poslala v vesolje tri ljudi. 1969 so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz 7 s tremi člani posadke. V vesolju se je združila z dan prej izstreljenim Sojuzom 6. 1973 je zaradi utaje davkov odstopil ameriški podpredsednik Agnew. Nedelja, 13. oktober Danes goduje Edvard.
1307 je francoski kralj Filip IV. dal zapreti vse francoske templjarje, njihovo premoženje pa zaseči.
1821 se je rodil nemški patolog Rudolf Virchow, utemeljitelj celularne patologije. Dokazal je, da celična patologija velja tudi za bolna tkiva. 1921 se je rodil se je francoski šansonjer in filmski igralec Yves Montand. 1925 se je rodila britanska konservativna političarka, »železna lady«, predsednica vlade Margaret Thatcher.
1993 sta genska tehnika Jerry Hall in Robert Stillman na Univerzi Georgea
Washingtona prvič izpeljala poskus s človeškimi embriji, ki nastanejo z ne-
spolnim razmnoževanjem istega osebka, imenovanim kloniranje.
Ponedeljek, 14. oktober
Danes goduje Veselko.
Danes je svetovni dan standardizacije.
1503 se je rodil francoski zdravnik in astrolog Nostradamus, znan po svojih velikih in usodnih prerokbah.
1890 se je rodil ameriški general in predsednik Dwight Eisenhower - Ike. 1939 je prišla v Španijo prva skupina mednarodnih brigad prostovoljcev, ki so se bojevale v španski državljanski vojni na strani republikancev proti nacionalističnim silam.
1947 je ameriški preizkusni pilot Charles Chuck Yeager z raketnim letalom Bell X-l prvič prebil zvočni zid.
1859 so odprli v Mariboru štiriletno slovensko bogoslovje. To je bil prvi slovenski visokošolski zavod v Mariboru, ki je deloval vse do nacistične okupacije leta 1941.
1873je začel izhajati v Ljubljani list Slovenec, glasilo katoliške struje in pozneje slovenske ljudske stranke. 11. julija 1882 je postal dnevnik. 1991 so na vadišču Poček izvedli zaključno vojaško vajo prve generacije vojakov iz učnih centrov TO iz Peker in Iga.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 8. oktobra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zdaj pa bomo končno posadili še česen
Čeprav smo mnogi upali, da se bo podaljšalo tudi poletje, saj se je pričelo zelo pozno. Po dolgih letih ste mnogi videli prvo slano že v začetku oktobra. Mnogi se sprašujejo, kaj zdaj narediti s plodovkami. Sama menim, da jih je nesmiselno predlogo obdržati, tudi v rastlinjaku ne, saj nam ne morejo več nuditi vsega, kar skupaj s soncem ustvarijo med poletjem. Raje v rastlinjakih dobro poskrbite še za zimo.
Foto: Miša Pušenjak
Divja rukola brez težav prezimi.
Kaj še lahko sadimo v rastlinjake?
Najprej poglejmo, kar se še da sejati, posaditi v rastlinjaku. Čeprav je v rastlinjaku vseeno topleje kakor na prostem, pa mrzle noči prodrejo tudi pod folijo ali steklo. Zato se tudi tam setve in sajenja počasi končujejo. Zagotovo še lahko sejemo špinačo, rukolo, tisto, ki ji rečemo divja rukola, je bolje posejati, saj v rastlinjaku tudi prezimi, mesečno redkvico, motovileč, zimsko solato,
Nadaljevanje
V predhodnem prispevku sem razložila, kaj so biološka zdravila. V nadaljevanju pa bi nekaj več povedala o tem, komu so biološka zdravila namenjena, kako se pravilno uporabljajo ter kako je z uporabo bioloških zdravil pri otrocih.
Biološka zdravila praviloma predpišejo bolnikom, ki obolevajo za resnimi in težkimi boleznimi. Vendar so le redko prva izbira pri zdravljenju. Zaradi načina njihovega delovanja, zaradi narave in poteka bolezni, zaradi možnih neželenih učinkov, zaradi več sočasnih bolezni in nenazadnje zaradi njihove visoke cene o zdravljenju z biološkimi zdravili odloča več zdravnikov specialistov, t. i. zdravniški konzilij. V Sloveniji imamo natančno izdelana merila, kdaj je zdravljenje z biološkim zdravilom primerno. Praviloma dobijo biološko zdravilo tisti bolniki, ki se na standardno in preizkušeno zdravljenje niso odzvali oz. ni bilo uspešno, bolniki, ki standardnega zdravljenja ne prenašajo, in bolniki, ki jim zaradi drugih spremljajočih bolezni ne morejo predpisati standardne terapije. Izjema so bolezni, pri katerih z biološkimi zdravili nadomeščamo telesu lastne beljakovine, kot je inzulin pri sladkorni bolezni, eritropeoetin pri slabokrvnosti in rastni hormon pri motnjah v rasti, ko so to zdravila prve izbire. Naj še enkrat naštejem skupine bolezni, pri katerih se za zdravljenje uporabljajo biološka zdravila:
-	presnovne bolezni (sladkorna bolezen)
-	avtoimune bolezni
-	kronične vnetne bolezni (revma-toidni artritis)
-	kožne bolezni (luskavica)
-	bolezni dihal
-	srčno-žilne bolezni
-	motnje v rasti
-	okužbe (cepiva)
-	živčno-mišične bolezni (multipla skleroza)
- pomoč pri presaditvi organov
Vedno več se biološka zdravila uporabljajo za zdravljenje raka. Pogosto tudi v kombinaciji s standardno terapijo. Bolniki z vrsto raka, pri katerih je na celicah izražen receptor, ki je nekako prijemališče za biološko zdravilo, se uspešno zdravijo z biološkimi zdravili. Kombinirano zdravljenje z biološkimi in klasičnimi zdravili je pogosto in uspešno tudi pri zdra-
azijske listnate rastline in zimski portulak. Verjetno vas je zadnji nekoliko presenetil, saj je zelo redek v Sloveniji. Seme se ponekod že da kupiti, vendar ga na Ptuju še nisem našla. Mogoče pa ga bo kdo le uspel najti. Rastlina je zanimiva, saj ne potrebuje veliko svetlobe, rase v senci ali na soncu, res pa zahteva veliko vlage. Na spletu ga lahko »poguglate« še pod imeni kubanska špinača, zimski tolščak, indijska solata, rudarska solata, ali pod njenim botaničnim imenom Clayto-nia Perfoliata Donn ex Willd.
vljenju revmatičnih obolenj.
Vsa biološka zdravila žal niso primerna za vse bolnike, zato se uspešnost zdravljenja od bolnika do bolnika zelo razlikuje. Njihov učinek je povezan s stopnjo napredovanja bolezni, fiziološkim stanjem bolnika in njegovo gensko zasnovo.
Za bolnike z izrazitim srčnim popuščanjem, bolnike z razjedami zaradi venskega popuščanja, bolnike s pogostimi okužbami in nekaterimi rakavimi obolenji biološka zdravila niso primerna, saj lahko zelo poslabšajo spremljajočo bolezen. Bioloških zdravil ne dajejo pri preobčutljivosti. Pred uporabo je treba preveriti tudi delovanje jeter in ledvic ter kostnega mozga. Biološka zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje revmatičnih obolenj, pa pogosto zbudijo v telesu »speče« okužbe (tuberkuloza, virusni hepatitis), zato se pred začetkom zdravljenja obvezno opravijo kožni testi za tuberkulozo, rentgensko slikanje pljuč in krvni test za prisotnost protiteles proti virusu he-patitisa.
Zaradi pomanjkanja izkušenj ter podatkov o varnosti in učinkovitosti pri otrocih, saj gre za zares nova zdravila, pri mnogih bioloških zdravilih še ni priporočil o njihovem odmerjanju pri osebah, mlajših od 18 let. Razlogov je več. Klinično testiranje se na otrocih ne izvaja. Otroci tudi niso pomanjšani odrasli, zato se zdravilo v otroškem telesu razporeja drugače kot pri odraslih. Otroci žal tudi obolevajo za težkimi boleznimi in kljub prej navedenemu je registriranih že kar nekaj bioloških zdravila za uporabo pri otrocih. To so zdravila za zdravljenje slabokrvnosti, motenj v rasti, sladkorne bolezni, luskavice, kronične vnetne črevesne bolezni, artritisa, astme, pomoč pri presaditvi organov in zdravilo za preprečevanje bolezni, ki jo povzroča respiratorni sincicijski virus. Pri otrocih so pred uvajanjem biološkega zdravila zelo previdni v smislu infekcij (norice in druge nalezljive otroške bolezni). Otroke predhodno cepijo, kadar je to možno. Če bi otrok zbolel za katerokoli otroško nalezljivo boleznijo, se v času do ozdravitve zdravljenje z biološkim zdravilom prekine. Slaba stran uporabe bioloških zdravil pri otrocih je tudi ta, da so ta zdravila v obliki injekcij ali infuzij. Tega načina aplikacije se otroci bojijo. Še
Rastlina je plazeča, uživamo mlade liste in stebla, ki jih dodajamo zeleni solati, radiču, uporabimo v številnih namazih s smetano, skuto ali topljenim sirom, lahko jo samo potresemo po namazanih kosih kruha, lahko pa jo pripravimo tudi kakor špinačo. Zimski portulak je zelo bogat z vitaminom C, vitaminom A, železom, kalcijem in magnezijem. Vsebuje tudi veliko vlaknin (12 %) in po nekaterih podatkih naj bi vseboval tudi veliko omega-3-maščobnih kislin kakor njegov poletni
W/fm
(i '	«v
4 ' ' i
mM
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. far., spec.
posebej so občutljivi tisti otroci, ki zaradi svoje bolezni pogosto prejmejo zdravila v tej obliki.
Biološka zdravila so beljakovine (proteini in glikoproteini), ki bi v kislem okolju želodca razpadle. Zato se uporabljajo v obliki injekcij ali kratkotrajnih infuzij. Zdravila v obliki podkožnih injekcij si lahko dajejo bolniki sami. Ta zdravila praviloma dobijo v lekarni predpisana na recept. Zaradi svoje narave zahteva rokovanje s temi zdravili posebno pozornost. Praviloma se shranjujejo v hladilniku v originalni embalaži na temperaturi od 2 do 8 stopinj. Za prenos iz lekarne do doma morajo imeti bolniki primerne hladilne torbice. Doma pa zdravilo hranijo v hladilniku, ločeno od hrane in izven dosega otrok. Paziti je treba tudi, da zdravila ne zamrznejo. Previsoka ali prenizka temperatura, izpostavljenost svetlobi, previsoka vlažnost, vse to lahko vpliva na kakovost zdravila.
Na kakovost zdravljenja pa zraven kakovostnega, varnega in učinkovitega zdravila vpliva tudi bolnik s svojim sodelovanjem pri zdravljenju in z načinom življenja. Razvade, kot sta kajenje in uživanje alkohola, slabo vplivajo na potek bolezni pri vsakem kroničnem bolniku. Ob prilagojenem gibanju in zdravi ter kakovostni prehrani je za te bolnike zelo pomembna tudi skrb za duševno zdravje. Ta je morda v procesu zdravljenja še najtežja. Bolniki pogosto najdejo oporo v društvih bolnikov in skupinah za samopomoč. Največja opora bolnikom pa smo svojci, ki moramo svojo pomoč nuditi takrat, ko bolnik to želi. Predvsem pomagajmo bolnikom, da ostanejo čim bolj samostojni in neodvisni.
Darja Potočnik
Benčič, mag. far., spec.
soimenjak užitni tolščak. Ima nizko energijsko vrednost 34 kJ/100 g. posebej v poznih jesenskih dnevih, ki so lahko žalostni in sivi, deluje poživljajoče in sprostitveno. Zanimiv je zato, ker pokrije zemljo in zavira razvoj plevelnih rastlin. Vendar ga ne pustite cveteti in semeniti, da se ne bo spremenil v plevel.
Seveda pa boste mnogi posadili tudi nekaj belega čebulč-ka in se spomladi hitro veselili mlade čebule. Zelo smiselno je v rastlinjak presaditi nekaj peteršilja, če ga niste sejali, pa tudi kakšno rastlino drobnja-ka.
Na vrtu na prostem pa posadimo še česen
Najprimernejši termin za sajenje česna je drugi do četrti teden v oktobru. V težjih tleh in hladnejši jeseni sadimo prej, v lahkih, toplejših tleh nekoliko kasneje. Torej je zdaj pred nami vikend, ki je najprimer-
nejši za sajenje česna.
Česen dobro uspeva in daje najvišji pridelek v lahkih do srednje težkih, a dobro strukturnih in odcednih tleh. Zelo priporočam pripravo tal vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem, posebej v jeseni. Česen sodi med po hranilih manj zahtevne vrtnine, vendar pomanjkanje kalija, posebej v začetku debeljenja strokov, lahko povzroči slabšo kakovost pridelka in krajši čas skladiščenja. Najpomembneje je vedeti, da česna ne gnojimo z organskimi gnojili, kot so hlevski gnoj ali gnojevka. Na vrtu gnojenje z mineralnimi gojili ni potrebno, na večjih površinah pa je treba poskrbeti za ustrezen pH-zemljišča (ne prenaša kislih tal) in zadostno založenost s kalijem. Česen, tako kakor vse čebulnice, ne prenaša kloridov, zato mora biti kalij v obliki kalijevega sulfata. Sulfat tudi prispeva k dvigu kakovosti pridelka. Dušik je za visok pridelek sicer potreben, vendar samo v času razvoja listov in debeljenja čebulice oz. strokov.
Zato nikakor ni treba gnojiti z njim pred sajenjem.
Česen pripravimo za sajenje (stročkanje) čim kasneje. Prehitro stročkanje lahko povzroči hitro poganjanje listov, kar ni zaželeno.
Pred sajenjem ga v Sloveniji ni dovoljeno namakati v in-sekticid (kar bi bilo smiselno samo spomladi) ali fungicid, kar pa bi bilo smiselno posebej takrat, ko iz leta v leto sadimo lastno seme. Lahko pa ga namočimo v pripravke iz izvlečkov morskih alg.
Česen sadimo v dobro pripravljeno zemljo. Seveda je zaželeno, da bi ga sadili navpično, da bi sadili samo zunanje stroke. A to je možno samo na vrtu.
Medvrstna razdalja pri sajenju naj bo vsaj 30 cm. Česen namreč zahteva rahlo zemljo v celotni rastni dobi in je zelo hvaležen za okopavanje, rahljanje tal. V vrsti ga sadimo na razdaljo 5-8 cm. Preveliki razmaki pomenijo večje težave s pleveli, pregosto sajenje pa težave z glivičnimi obolenji. V jeseni ga sadimo na globino 8-10 cm, posebej v lažjih tleh naj bo sajenje globlje.
V	Sloveniji imamo v sortni listi vpisane tri sorte česna. Ptujski jesenski in ptujski spomladanski sta stari, preizkušeni sorti, v letu 2011 pa se jima je pridružil še en slovanski česen Anka. Najpogosteje je na tržišču seme prvih dveh. Ptujski jesenski naredi večjo čebulo z manj strokov, ti pa so večji. Luskolisti so povsem beli. Skladišči se slabše in ga je treba porabiti najprej. Ptujski spomladanski je v povprečju nekoliko manjši, naredi več manjših strokov. Obdani so z rahlo rdečkastimi luskolisti. Skladišči se odlično, tudi do enega leta. Ptujski spomladanski ima tudi izrazitejši okus.
V	Sloveniji obstaja veliko domačih tipov česna, zelo znan in poseben je na Primorskem, pri nas na Štajerskem je veliko sort, ki naredi cvetno steblo. Te imajo še višji pridelek.
Jesenske sorte česna, med katere sodi Ptujski jesenski, moramo saditi v jeseni, saj spomladi sajene ne delitirajo, ne naredijo strokov. Jare, spomladanske, letne sorte česna pa lahko sadimo v jeseni in spomladi, vendar sama najbolj priporočam jesensko sajenje, saj bo tako ukoreninjanje boljše, spomladi bo imel dovolj vlage za uspešen in hiter start. Ne pomrzne, zato ga brez skrbi posadite skupaj z jesenskimi sortami.
Mnogi se sprašujejo, kaj narediti z majhnimi zračnimi čebulicami, ki so nastale namesto semena na cvetnih steblih. Tudi te čebulice posadite (po-sejte) zdaj. Iz njih bodo zrasle rastline, ki sicer ne bodo imele več strokov, bodo pa primerne za svežo porabo - kot mladi česen.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Biološka zdravila
torek • S. oktobra 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
V začetku prihodnjega leta naj bi izšel zanimiv album, na katerem bosta moči združila Tony Bennett in Lady Gaga. Bennett je ob tem povedal, da lahko pričakujemo odličen jazz album, na katerem bodo sodelovali sami odlični jazz izvajalci. To pa ne bo njuno prvo skupno sodelovanje, saj sta 87-letni glasbeni veteran Tony Bennett in kar 60 let mlajša Lady Gaga že sodelovala v letu 2011. Takrat sta za album Duets II posnela skladbo z naslovom The Lady Is A Tramp. Letos je Bennett že izjavil, da je Lady Gaga kot Picasso sveta zabave in da sta skupaj kot brat in sestra.
Po poročanju številnih britanskih medijev naj bi popularna angleška pevka Adele nastopila v biografskem filmu o legendarni pevki Dusty Springfiled. Scenarij za film, v katerem bo Adele upodobila lik glavne junakinje, je napisal David Stenn, snemanje pa naj bi pričeli v začetku leta 2014. Adele se očitno podaja tudi v filmske vode, saj naj bi zaigrala tudi v filmu The Secret Service. Dusty Springfield je največjo slavo doživljala v 60. letih prejšnjega stoletja. V obdobju od 1964 do 1970 je imela kar 18 singlov, ki so se uvrstili na lestvico US Bill-
Katy Perry
Foto: cartoondollemporium.com
board Hot 100. Prvi album z naslovom A Girl Called Dusty je izdala leta 1964, v bogati karieri pa je izdala 14 albumov. Za svoje glasbene dosežke je med drugimi nagradami leta 2001 prejela prestižno nagrado grammy Hall of fame, leta 2008 jo je Rolling Stone magazin postavil na 35. mesto lestvice 100 greatest singers of all time, bila pa je sprejeta tudi v znameniti Rock and roll Hall of fame. Njena življenska pot se je končala leta 1999, umrla je zaradi raka na dojki.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROYALS - LORDE
2.	ROAR - KATY PERRY
3.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ
2.	ROAR - KATY PERRY
3.	COUNTING STARS - ONE REPUBLICK
NEMČIJA
1.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ
2.	WAKE ME UP - AVICII
3.	ROAR - KATY PERRY
Na najpopularnejši svetovni internetni strani za izmenjavo videoposnetkov You-Tubu so se odločili, da bodo pričeli podeljevati glasbene nagrade. Seznam z letošnjimi nominiranci za YouTube Music Awards bo objavljen 17. oktobra. Nagrade bodo prejeli tisti izvajalci, ki se lahko pohvalijo s tem, da so uporabniki tega internetnega servisa njihove skladbe spremenili v prave uspešnice. Prva svečana podelitev nagrad bo 3. novembra v New Yorku. Gostitelj prireditve bo znani ameriški igralec in glasbenik Jason Schwartz-man, svoj nastop so že potrdili Lady Gaga, Eminem in Arcade Fire. YouTube bo seveda omenjeno prireditev iz New Yorka prenašal v živo.
Popularna ameriška pevka Katy Perry je objavila seznam 13 skladb, ki jih je uvrstila na svoj novi studijski album. Album z naslovom Prism bo na evropskem tržišču uradno izšel 21. oktobra. Na novi zgoščenki seveda ne bo manjkala njena trenutna uspešnica Roar, ki je ta trenutek uvrščena zelo visoko domala na vseh svetovnih
glasbenih lestvicah. Mimogrede, najdete jo tudi na 1. mestu naše glasbene lestvice Naj 11 Radia Ptuj. Katy Perry je pred dnevi nastopila na londonskem iTunes festivalu 2013 kjer je predstavila štiri skladbe z novega albuma: Unconditionally, Legendary Lovers, International Smile
in By the Grace of God. ®@®
Člani priljubljene nemške pop rock skupine Tokio Hotel sodijo med tiste glasbene izvajalce, ki se lahko pohvalijo s tem, da imajo najzve-stejše oboževalce. Fantje so že dalj časa na prvem mestu lestvice MTV EMA Biggest Fan contest. Uspeh je še toliko večji, ker skupina ni že od leta 2009 na tržišče poslala nobenega novega studijskega izdelka, prav tako pa se v tem obdobju ne morejo pohvaliti z nobeno koncertno turnejo. Konkurenca na omenjeni lestvici je zelo močna, saj med najboljšimi petimi najdemo izvajalce, kot so Justin Bieber, One Direction, Lady Gaga in skupino 30 Seconds To Mars. Skupina Tokio Hotel je nastala leta 2001 v Magdeburgu, njeni člani pa so: dvojčka Bill in Tom Kaulitz ter Gustav Schafer in Georg Listing.
®®®
V hladnih dneh vas bo zagotovo pogrel vroč sexy videospot, ki ga predstavlja Britney Spears. 3. decembra naj bi izšel že osmi studijski album te popularne ameriške pevke, ki ga napoveduje z vi-deospotom za skladbo z naslovom Work Bitch. Za produkcijo omenjene skladbe sta poskrbela znana Anthony Preston in willi.i.am. Letos mineva že natanko 15 let od izida njene prve velike svetovne uspešnice Baby One More Time, ki jo je izstrelila med največje svetovne glasbene zvezdnice.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
mmčm™ŠtajerskiTEVH\K Ime in priimek:		
Naslov:		
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	» RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj	
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 10. oktobra 2013:
Ob tednu otroka
Voditeljica Estera Korošec
Vroča linija bo na sporedu med 18 in 19. uro
To je to
Slava in zvezdništvo
Ljudje smo zanimiva bitja in očitno je do neke mere v človeški naravi, da nas privlačita blišč in prepoznavnost. Veliko ljudi znane občuduje, veliko si jih želi, da bi lahko bili na njihovem mestu. Slava obstaja, odkar smo ljudje na tem planetu ter je vseprisotna; vsaka kultura jo pozna in jo je poznala.
Vendar v zadnjih nekaj desetletjih se je situacija po svetu povsem spremenila, kulture so se preoblikovale, s tem pa tudi družbene norme. Danes slava več ni toliko pomembna, saj jo je zamenjal povsem drug fenomen - zvezdništvo. Ta dva pojma, slava in zvezdništvo namreč ne predstavljata iste reči. Če ne kaj druga, je slava vsaj nekoliko bolj plemenita. Takole si vsaj jaz razlagam fenomen slave in zvezdništva. Slava je namreč produkt nečesa, ne pa sama sebi namen. Zelo znani so, ali bolje rečeno so bili, veliki politiki, pomembni znanstveniki, manjši nabor igralcev in pesnikov, uspešni gospodarstvaniki in industrialci ter drugi pomembni in vplivni posamezniki, ki so oblikovali takratno družbo.
Z današnjim zvezdništvom ni tako. To v vse večji meri ni plod ničesar; je zgolj samo sebi namen. Smo kultura, ki zvezdništvo neznansko občuduje, časti ter se pred njim meče na kolena. O zvezdnikih poročajo na televiziji, o njih pišejo nesmiselne knjige o uspehu in težkih poteh, prav tako pa so jim posvečene neštete ekskluzivno zvezdniške revije, čas na televiziji pa vse bolj polnijo resničnosti šovi, ki se ne ukvarjajo z drugim kot sledenjem bogatim. Vse to za nekaj brez vsakršne vsebine ali kakovosti. Ljudem se od otroštva naprej vtepa v glavo, da je to vrednota, da je to vzgled in ideal. Da je treba nekoga v soju žarometov neznansko občudovati ter ceniti, pa četudi ta oseba ne zna in ne zmore ničesar.
Spomnim se eksperimenta nekega Newjorčana, ki se je odločil z nekaj fotografi sprehoditi skozi mesto, da bi videl, kako ljudje odreagirajo. In ni trajalo dolgo, preden se je okoli njega gnetla množica ljudi, ki se je vzhičena želela z njim fotografirati, čeprav so ga dejansko prvič videli. A moč žarometov je naredila svoje in očarala ljudi. To je poanta vsega, zgoščeno bistvo.
Nič druga ni pomembno kakor znamka, preko katere se prodaš. Torej zunanjo podobo in navideznim bliščem, ki pa nista plod uspeha, pač pa ravno obratno. Cenjeno ni dejansko delo in znanje, pač pa predstava. Imamo primere ljudi, ki ne počno druga, kakor da svojo življensko dramo živijo pred kamerami in od tega izjemno dobro živijo. Namesto da bi se večini to zdelo sporno, so nad vsem tem cirkusom navdušeni, saj upajo, da če se bodo sami obnašali tako kot ti izrodki civilizacije, bodo morda tudi oni dobili košček žarometa in slave, kar s pomočjo sodobnih socialnih medijev in interneta še nikdar ni bilo lažje. Morda jih doleti prispevek po televiziji ali v kakšni ugledni revije tipa Lady ... S tem pa je življenje posameznika tako ali tako izpopolnjeno, saj bo končno dosegel pozornost sicer brezbrižne družbe, kar mu bo dalo vrednost in ceno.
Matic Hriberšek
l_e s t v i
v NAJ
1.	ROAR - KATY PERRY
2.	WAKE ME UP - AVICII
IE REI
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ROAR - KATY PERRY
2.	WAKE ME UP - AVICII
3.	COUNTING STARS - ONE REPUBLICK
4.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
5.	TRUE LOVE - PINK FT LILY ALLEF
6.	HOLES - PASSENGER
7.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ JSE - LADY GAGA
' CITY - TEXAS LORDE
11. BE T SONG EVER - ONE DIRECTK
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
S. APPL
9.	DETR
10.	RO
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 24. septembra 2Q13
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
puranji naravni zrezek, riž, solata SREDA
ričet s prekajenim mesom, sadje ČETRTEK
jetra v omaki, krompir v kosih, narastek z grozdjem* PETEK
ocvrte ribe, krompirjeva solata SOBOTA
kaneloni z gobami, francoska solata, strjenka z
gozdnimi sadeži
NEDELJA
cvetačna juha, piščančja bedra v čebulni omaki**,
široki rezanci, solata
PONEDELJEK
zelenjavna juha, slivovi cmoki, kompot
*Narastek z grozdjem
Sestavine: 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 4 žlice moke, 1 kg grozdja, 0,5 l vode, 1-2 žlici želatine, sladkor po okusu, sladka smetana za okras.
Penasto zmešamo sladkor in jajca ter počasi primešamo moko. Poravnamo v namazan in z moko posut pekač in pečemo biskvit 20-25 minut pri 180 stopinjah Celzija. Na ohlajen biskvit potrese-
mo očiščeno grozdje in ga po okusu sladkamo (lahko ga pokaplja-mo z rumom). Želatino stopimo v vodi in prelijemo čez grozdje. Ohladimo v hladilniku. Narastek okrasimo s sladko smetano.
**Piščančja bedra v čebulni omaki
Sestavine: piščančja bedra (stegna ali krače ali oboje -količina po želji), čebula, olje, česen, sol, poper, mleta rdeča paprika, timijan, rožmarin, majaron, pehtran, gorčica, paradižnikova mezga, sladkor, pivo (po želji).
Za marinado do gladkega zmešam po eno jedilno žlico gorčice, paradižnikove mezge in olja. Pripavimo si gurmansko mešanico začimb za piščanca: v lonček zmešam po eno žličko timijana, ma-jarona, pehtrana, rožmarina in rdeče paprike. Vse začimbe stremo v možnarju in dobro premešamo. Piščančja bedra posolimo in popramo, nato jih začinimo z gurmansko mešanico (količina po občutku). Premažemo z marinado. Očiščeno čebulo (naj je bo dovolj, da bo prekrila celotno dno v ponvi) prerežemo po polovici in nato narežemo na tanke lističe. Ponev (pri nas smo uporabili »pica« ponev) naoljimo, po celotnem dnu potresemo čebulo, položimo nanjo piščančja bedra in še preostali prostor pokrijemo z lističi čebule. (Zaradi čebule, ki bo spuščala vodo, se začimbe in omaka ne bodo zažgale). Vsebino v ponvi potresemo z jedilno žlico sladkorja (sladkor je naravni ojačevalec okusa, in ker se bo karameliziral, bo končna jed tudi lepše barve.) Ponev pokrijem s pokrovko, da se bo jed spodaj pekla, zgoraj pa dušila. Ko bo piščanec na spodnji strani lepo popečen, ga obrnemo in spet pokrijemo s pokrovko. Po potrebi zalijemo z decilitrom piva in decilitrom vode.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
NOVICE IZ SVETA IN SLOVENIJE
LETA 2059:
©©©
Novice iz sveta:
-	Robot na Marsu je odkril prvo črno gradnjo in poslal zahtevo v vesoljski center v Houston, za legalizacijo objekta.
-	3D tiskalnik je natisnil prvo turistično naselje na obali Ma-jorke.
-	Japonci so naredili prve hišne aparate na svetlobo.
-	Nemci so izdelali novega Golfa
24, ki vozi na zrak.
©©©
Novice iz Slovenije:
-	Izplačana je zadnja pokojnina.
-	Umrl je zadnji borec NOB.
-	Zmanjkalo je delov za Golf 2.
-	V EU so ostale le še države: Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija Srbija in Kosovo.
-	Odpadel je zadnji košček stropa v UKC-ju Ljubljana.
-	Na Onkološkem institutu v Ljubljani, so končno uspeli zamenjati vse vodovodne cevi.
-	V javni upravi so zaposlili prvo osebo brez sorodstvenh vezi.
-	Končana so zadnja popravila avtoceste Ljubljana-Koper.
-	Predsednik uprave Luka Luka Koper, GGM, je odstopil s položaja zaradi upokojitve.
-	Indijski matematiki so napro-
šeni s strani slovenske vlade, da nam izračunajo dolg države.
-	Janša se je prvič nasmejal.
-	V prirodoslovnem muzeju Slovenije, je na razstavi razstavljeno žitno klasje, razstava ima naslov: 'To se je včasih sejalo v Sloveniji'... Na dvorišču muzeja stoji kombajn, pod njim obvestilo, da ne vedo, čemu je ta naprava nekoč koristila.
-	Slovenec kandidira za Nobelovo nagrado iz kemije - z 10 centi je poskušal in naredil prvi kemijski zajtrk za svojo šestčlansko družino in še vedno sta mu v žepu ostala dva centa.
-	Vlada je znižala ceno vinjete in sedaj se lahko po avtocesti vozite za manj kot 550€.
-	Končan je proces v zadevi Patria, ker za afero ni več pravega zanimanja.
-	Odvija se največji protest proti vladi R Slovenije. Več kot dva milijona ljudi, se je zbralo na Facebook strani: 'ŽELIM BOLJŠE ŽIVLJENJE'. Komentiranje je ostro, lajkov je za dve strani. Ministrstvo za notranje zadeve, je v izjavi za javnost sporočilo, da je protest minil mirno, brez izgredov, protestniki so se počasi razšli z ugašanjem računalnikov.
©©©
SESTAVIL
EDI KLASINC
VEJE ZA POKRIVANJE KOPE
Štajerski TEDNIK
NAUK O
ZVOKU
SOVRAŽNIK ANGLEŽEV
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
RADIOAKTIVNA KOVINA
POSLANO SPOROČILO NA MOBITELU
IZUMRLA RASTLINA
TONE ANDERLIČ
AMERIŠKA PEVKA ESTEFAN
NAŠA PEVKA (ANJA)
BRAZILSKI PISATELJ (JORGE)
ANGEL NAJVIŠJEGA REDA
GROFIJA V SEVERNI IRSKI
DOMAČA SORTA KROMPIRJA
AMERIŠKA TV
NANIZANKA
IVAN ČARGO
MESO NA PALČKI
PULJSKA ZNAMENITOST
KEMIJSKI ZNAK ZA CINK
MODEL LADE
STEBLOVJE MAKA
UKRAJINSKA TAMBURICA
NORMALNA STOPNJA
IZRASTEK V USTIH
NABAVNI REFERENT
NEKDANJI TURŠKI VOJAK
TON
PEVKA PINTERIČ
LONČEN LONEC
BERILIJ
PEVKA KOHONT
MUČENIK
NAJEMNI AVTO
LJUDSKO PLAČILO
GLASBENA SKUPINA
OTOČJE V ATLANTIKU
ZVOČNI ZAPIS
ŠAHOVSKI KMET
LESENE POSODE
NASILEN VDOR
OLGA REMS
JASNOVIDEC
DOKTOR
ODVAJANJE
ZNIZANA NOTA C
OKROGLA BAKTERIJA
NEIMENOVANA OSEBA
OBRAZ, LICE
ŽENSKA PRI NAKUPU
PETRA OMAN
EVA MOŠKON
DVORANA ZA
KONCERTE
ZELENA RASTLINA ZA PODOR
BUTEC, TEPEC
IN HERCEGOVINA
IZOBRAŽENEC
BENIGNI TVOR
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMADO = brazilski pisatelj (Jorge), ANTRIM = grofija v Severni Irski, BANDURA = ukrajinska tamburica, FACIES = obraz, lice, GRASA = veje za pokrivanje kope, ODEON = dvorana za koncerte, PSILOFIT = izumrla rastlina, SERAF = angel najvišjega reda.
'IAIOIIAI 'OBNVMIlAlO 'VNSOa '31SO 'VNIdOOOd 'N0300 'VyiVAOdnWN
'S3I0VJ 'VQVAQO 'da '>10d3dd 'dO 'NOl 'I1I1NV 'W1I 'N01 '39 'd3d0 'VV1N31V 'SV19 'dVOINVf '90Z 'VIVIAIdON 'VNIAOWIAI 'VVIIISnW 'lldOIISd 'dVQ3d 'IdVdO 'N3IAim 'VSVdD :ouAejopoA "3>INVZia>l 31 A31IS3d
torek • 8. oktobra 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da postaja mlad in nadvse šarmanten dušni pastir pri sv. Mihaelu sredi Haloz prava tu-ristično-romarska atrakcija, saj k njegovim sposobnostim izganjanja hudiča zatekajo tudi vse bolj številni romarji in predvsem romarke iz sosednje Hrvaške.
... da se dejstva, da je informacija poceni in učinkovito orožje, zaveda vse več prvih mož Spodnjega Podravja, saj postajajo nekatera občinska glasila že prava strankarska trobila županov in vladajočih koalicij.
... da bi nekatere člane svetov zavodov z lahkoto imenovali tudi Kimavci. Prikimava-nje direktorjem teh zavodov je namreč njihova glavna okupacija .
... da se že na veliko govori o morebitnih kandidatih za župane, volitve so namreč naslednje leto. Direktorica enega izmed ptujskih zavodov naj bi bila skoraj gotovo protikandi-datka sedanjemu županu.
... da je v Destrniku gotovo le to, da nič ni gotovo. Čeprav so podpisali pogodbo za odkup dela poslovnih prostorov, po trditvah mnogih ni še nič dokončno. Protikorupcij-ska naj bi imela še precej dela s to stavbo, preden bodo v njo dejansko preselili prostore občine.
... da ima najbolj dobičkonosni (arcnijski) javni zavod v Spodnjem Podravju prav zanimiv sistem dela; finančno konstrukcijo namreč občinam
soustanoviteljicam pošilja za eno leto nazaj, ne naprej. Če bi računali na izgubo, bi bilo skoraj gotovo obratno .
Vidi se...
. da postaja ogromno odlagališče odpadnih gum v zloglasni lovrenški gramoznici spet divje odlagališče. Ker je ograja na več mestih prekinjena in ker odlagališče ni več varovano, to pridno izkoriščajo tudi nevestni ljudje, ki jim očitno ni mar za čisto okolje.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 14. 10. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Felix. Nagrado prejme Nada Mlakar, Žetale.
Iskrice
Foto: Gordana Lešnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem?
Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Gobarska sezona je na vrhuncu, kar dokazujejo tudi fotografije, ki nam jih pošiljajo naši bralci. Tokrat smo izbrali fotografijo Gordane Lešnik, ki je ob njej pripisala: »Pošiljam sliko Domna in gobe velikanke, ki je tehtala 1060g. Našel jo je v Veliki Varnici.« Pa dober tek.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev zna/q)s/<pp
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	GGG
Bit	vvv	©	€€	GGG
Dvojčka	V	©©©	€	GG
Rak	VV	©©	€€€	G
Lev	VVV	©	€€€	GG
Devica	V	©©	€€	G
Tehtnica	VV	©©©	€	GGG
Škorpijon	VVV	©©	€€	G
Strelec	VV	©©©	€	GG
Kozorog	V	©©	€€€	G
Vodnar	VV	©©©	€	GGG
Rbi	VVV	©©	€€€	G
(Vir: www.pregovor.com)
»Tega, da kdo resno misli, ni videti v velikih sklepih, ampak v drobnem vsakdanjem delu.« Romano Guardini •k**
»Moli in delaj.« Mark Tulij Cicero •k-k-k
»Delo je pomembnejše od kapitala... Kapitaljeplod dela in ne bi nikdar obstajal, če delo ne bi bilo pred njim. Delo je nad kapitalom in zasluži, da ga mnogo bolj upoštevamo.«
Abraham Lincoln
•k**
»Delo in pridnost so peruti, ki letijo čez reke in gorovja.«
Johann Fischart
•k**
»Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal.« John Ruskin •k**
»Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje.« Gustave Flaubert
•k"k"k
»Pošten človek nikdar ne dela skrivaj in se ne sramuje tistega, kar dela.« Luigi Settembrini
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: TEJA GREGORIN
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. do 14. oktobra 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 1. oktobra 2013
www.radio-tednik.si
www.vall042.com
arena varaždin 11.-13. X. 2013.
pokrovitelj: Ministrstvo za turizem RH
soorganizatorja: Hrvaška lovska zveza in Hrvaška športno-ribiška zveza
Miklavž pri Ormožu • Zanimiva delavnica
Pozdravljena, jesen
Učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje v OŠ Miklavž pri Ormožu in prijatelji iz vrtca Miklavž so še enkrat dokazali, da njihova ustvarjalnost in kreativnost ne poznata meja.
Letos smo se učiteljice, vzgojiteljice, učenci podaljšanega bivanja in prijatelji iz vrtca Miklavž pri Ormožu odločili, da bomo kar se da najbolje izkoristili darove, ki nam jih narava v tem letnem času ponuja. Konec septembra smo tako skupaj pripravili jesensko ustvarjalno delavnico z naslovom Pozdravljena jesen, na katero smo povabili tudi starše. Jedilnica OŠ je pokala po šivih, saj je v njej ustvarjalo 90 parov spretnih rok, ki je naredilo celo kopico zanimivih izdelkov. Najbolj popularno je bilo izrezovanje buč, ki na razstavi nosijo čisto prave pričeske. Družbo jim delajo še ptice iz storžev, perja in ličja, netopirji iz listov vinske trte, rožice iz bučnih in sončničnih semen ter koruze, seveda pa na njej
ne manjkajo niti žabe, strašni pajki, pisani metulji, pikapolonice ...
Da želodčki niso ostali prazni, je za njih poskrbela skupina, ki je izdelovala slastna sadna nabodala za obiskovalce. Z učenci smo sami pripravili semena, potrebna za izdelavo pisanih rožic. V toplih jesenskih dneh smo namreč pridno »trebili« buče in »klopfali«
sončnice. Tako so se učenci srečali s starimi kmečkimi opravili, ki počasi tonejo v pozabo, saj so jih zamenjali stroji. V prihajajočih dneh pa nas čaka še kopica drugih zanimivih kmečkih opravil, kot so trgatev, prešanje, lič-kanje in luščenje koruze ... Skratka, jesen bo še polna zanimivih dejavnosti.
Učiteljica PB, Simona Tomažič
Nadole • Gobja sezona na vrhuncu
Gobarska sreča Antona Plajnška
V uredništvu Štajerskega tednika nas je minuli teden obiskal Anton Plajnšek iz Haj-dine, ki je na ogled prinesel lepo bero jurčkov.
Eden izmed njih je bil še prav poseben, saj je iz klobuka ene gobe rastla druga, manjša goba. Kot je pojasnil Plajnšek, se z gobarjenjem ukvarja že vrsto let, letošnja jesen pa naj bi bila za ljubitelje nabiranja gob še posebej radodarna. »Poleti zaradi suše gob ni bilo, jeseni, po dežju, pa so začele prav lepo rasti,« je povedal Plajnšek in dodal, da so bile gobe, ki so na posnetku, nabrane na območju Nadol.
MZ
ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Slajers^S^Hi
cm>
HOTELS & RESORTS Terme Ptuj
jU
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ.
1.	Marija Čuš, Dornava 49,2252 Dornava	S. Tončka Gabrovec, Varga 33,2284 Videm pri Ptuj
2.	MarijaMatjašič, Zagorciio, 225SJuršinci	7. Mirko Štump^Novavas 93/b, 2281 Markovci
3.	Stanko Plavčak, Stanošina 32,228S Podlehnik	8.Vladko Kuhar, Biš 42,2254 Trnovska vas
4.	Zo^a Hebar, Zg. Pristava 35,2323 Ptujska Gora	9. Irena Forštnarič, Mala vas i/d, 2272 Gorišnica
5.	Frančiška Plohl, Bevkova 18,2250 Ptuj	10. Srečko Radolič, Prepolje 9S/a, 220S Marjeta na Dr. polj
Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti.	^
Termalni Park
Tenne Ptuj
U
torek • 1. oktobra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 8. oktober
12:00
17:00
17:00 18:00
18:30
Ptuj, Knjižnica I. Potrča: predstavitev razstave Potrčevih priznanj, plaket in odličij, ob 20-letnici poimenovanja knjižnice po pisatelju Ivanu Potrču
Slovenska Bistrica, prostori KS Impol: prireditev ob tednu otroka, okrogla miza Kako je biti otrok v današnji družbi, društvo Brusnica in Ženski forum SD
Središče ob Dravi, OŠ: odprtje nove krajevne knjižnice Ormož, grajska pristava: odprtje razstave likovnih in kiparskih del nastalih na mednarodnih likovnih kolonijah pri Hlebčevih na Kogu Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predstavitev knjige Andreja Pegana Misli, ki jokajo
Sreda, 9. oktober
17:00 Tinje, knjižnica: ura pravljic
Četrtek, 10. oktober
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Oj, čudežni zaboj, za
šole in izven, tudi ob 11.00 13:00 Ptuj, Galerija Magistrat v Mestni hiši: odprtje fotografske razstave
Borisa B. Voglarja, fotografije dogodkov EPK na Ptuju in v Mariboru 14:00 Hajdina, igrišče za golf Ptuj: občinski praznik, občinsko prvenstvo v
golfu za moške in ženske 16:30 Slovenska Bistrica, knjižnica: ura pravljic
18:00 Ptuj, PM Ptuj Ormož, Vzhodni stolp na gradu: odprtje dokumentarne razstave Sinagoga Maribor, ob 10-letnici delovanja 18:00 Štatenberg, grad:odprtje likovne razstave del likovnih amaterjev, udeležencev 12. likovne kolonije Štatenberg
Petek, 11. oktober
16:00 Podgorci, vrtec: slovesnost ob odprtju obnovljenega vrtca 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave udeležencev tečaja fotografije 2012/2013 pod vodstvom Stanča Zebca
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 10. oktober: 19:00 Hipnotizer
Petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. oktober: 17:00 Pošasti z univerze;
19:00 Preden umrem; 21:00 Hipnotizer Sobota, 12. oktober: 10:00 Kino vrtiček, projekcija filma Meseček in
ustvarjalna igralnica Tovarna filmskih zvokov, ob tednu otroka brezplačno
<£ty'&i&fca budilka
89,8 98,2 104,3 Mh
JPoiiuia^te nai tudi na ipletu.: www. radlo-ptiij.ii
Mali oglasi
STORITVE
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.

ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
4ŠAPKE, STRIŽENJE IN NEGA PSOV, Karmen Ciglar s. p., Spu-hlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička.
KMETIJSTVO
PRODAM brune, ladijski pot, opaž ter kamen škrilavec. Možna dostava. Tel.
051 890 761._
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor, IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
KUPIM traktor lahko Zetor, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore ali Ferguson in ostale pripadajoče priključke. Tel.
041 235 349._
PIŠČANCE domače reje, težke 3 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAMO več konj različnih pasem. S konji delamo po TT-me-todi naravnega konjarstva pod mentorstvom g. Krmaca. Cena od 900-3.000 €. GSM 041 762 777 ali
www.ekomesosi._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
NESNICE rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo, naročila sprejemamo po telefonu. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
IŠČEM delo, lahko pomoč starejšim osebam na domu (od nege do gospodinjskih opravil). Tel. 041 238 508.
NEPREMIČNINE
PRODAM parcelo na Ptuju na lepi sončni legi. Telefon 746 51 41. V NAJEM oddamo opremljeno eno-inpolsobno stanovanje v Gorišnici. Tel. 031 744 413.
MOTORNA VOZILA
KUPIM dobro ohranjen moped Tomos avtomatik - čebelico. Telefon 041 411 971.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
SIP
08:00 Ljudski pevci Trnovska vas 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 18:00 Destmik-lz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kimavčevt dnevi na Destrniku 21:30 Destmik-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
06:00 Bučijada v Gerečji vasi 10:00 Gasilsko vozilo izZIatoličja PROGRAMSKI Q Video strani
17:00 Seja sveta Markovci - VZIVO 20:00 Spravilo koruze v Skorbi 21:30 10 let TD Starše 22:30 Gostilna pri Francetu
NAPOVEDNIK
	Ö
	
	T*»
	
	
	Lil
	r-
	ÛC
	H
	UJ
	■O
08:00 60 let ZUDV Dornava 09:00 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dornava-1 z domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Munda Sommer fest 2. del 21:30 Dornava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.st Marketing: Mega marketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
'¿^¿J AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
CHEVROLET CAPTIVA 2.0 CEH 4X4,7SEDEZEV CITROEN XSAfiA PICASS01816V	;
HAT SCUDO VAN COMBI FURGON 1.9 TD FORD HESTA 1.25Í TUEND, 5 VRAT.SL0 FORD HESTA COMFORT 1.416V,S VBAT,SLO FORD FOCUS KAM 1.6,2 KOMPLETA GJM NA PL FORD FUSION COMFORT 1.6.5 VFtAT NISSAN AIMERA 1.5.3 VRATA OPEL ASTRA 1.6 ISV BUOY, 5 VRAT PEUGE0T2071.6116 V KARAVAN PEUGEOT 807 2.0 HDI, 7 SEDEŽEV PEUGEOT RCZ COUPE 1.6, SLO.ODUČEN RENAULTGRAND MODUS 1.2 TCE DYNAMIQUE SEAT ALTEA XL 1.9 TDI, 5 VRAT, SLO VOLKSWAGEN GUT Mi UND«,5 VRAT,SU
USNJE.1.lasUe G7.133bn.adliČ8n AVT.KUMA,NASU)N ZAROKO povračilo DDV za davjavezance lB44n,LIAST,AÏÏM. UWI.IAST.SERV.KN 1.IAST..SERVWS AVT.KUMA.ELPAKETABS... KUMA. SERV.KNJIGA, EL PAKET AVMIAJIASL ZAROKO, HIH PANORAMSKA SIRENA, 06V.K0N. 06V.KON1R,1BIPOMAT,KJMA in, le 37.417km, USNJE... ELPAKET, AVT.KUMAJMEGLENKE 1.LAST.,PQT.SK,veliko opreme 1.LAST.SERV.KNJ.B AIRB^VT.KUMA
H ČRNA
MODRAKOV.
BELA
HZEIENA H. MODRA KOV.SHEBRNA HÏÏIMW KOV. BORDO RDEČA T.SIVAK0V. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. K0V.ČRNA T.SIVAK0V. KOV.SHEBRNA KUV. SREBRNA
Med nami ljubljen bil si iz vsega srca, ljubljen bodi tam, kjer si zdaj doma.
V SPOMIN
9. oktobra minevata dve leti, odkar si od nas odšel, dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
Ivan Vidovič
IZ DRAVCEV B
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Solza kane mi z očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
V SPOMIN
6. oktobra je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast in opa
Andrej Hvalec
IZ ZG. LESKOVCA 11 B
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je večna praznina, ki močno boli.
SPOMIN
5. oktobra je minilo pet let žalosti, bolečine in spominov, odkar nas je zapustil
Stanislav Petek
IZ DRSTELJE
Hvala vsem, ki ga ohranjate v srcu z lepimi spomini.
Žalujoči: tvoji najdražji
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ptuj • Pestro in zanimivo tudi na 4. gobarskem prazniku
V znamenju gobjih specialitet in humanosti
Člani gobarskega društva Ptuj so minulo soboto pripravili dobro obiskan 4. gobarski praznik, ki so ga obogatili z razstavo gob naših gozdov; 668 evrov, ki so jih zbrali s prostovoljnimi prispevki za gobjo juhico, pa bodo namenili OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Predsednica gobarskega društva Alenka Plohl Pod-gorelec je bila upravičeno zadovoljna, saj je bil kljub hladnemu vremenu minulo soboto, 5. oktobra, odziv med gobarji in ljubitelji gobarstva izredno dober. To dokazuje, da je največja jesenska gobarska prireditev na širšem ptujskem območju že postala tradicionalna. Številni gobarji in ljubitelji gob so tudi letos uživali v gostoljubju gostinskega lokala Pomaranča ob Dravi, kjer so v sodelovanju z lastnikom lokala Ivanom Rojsom, ki je eden od aktivnejših članov gobarskega društva, pripravili različne aktivnosti. Najbolj vneti gobarji so se že pred osmo uro zjutraj odpravili v slovenskogoriške in haloške gozdove na vodeno nabiranje gob, nekaj pa si jih je privoščilo tudi ogled zanimivosti srednjeveškega Ptuja. Številni gobarji so ves dopoldan pridno prinašali najrazličnejše gobe, ki jih je sproti strokovno določeval Luka Šparl, samostojni determinator svetovalec. Potem ko so gobe opremili z napisi o nazivu in (ne)užitno-sti, pa so jih postavili na ogled za širšo javnost. Na tradicionalni gobarski razstavi so bile letos kar 203 različne vrste gob, obiskovalci pa so lahko spoznali tudi skrivnost gojenja šitak, ki jih je predstavil goji-telj Mirko Slana. Gobe šitake
Člani gobarskega društva so skupaj s predsednico Alenko Plohl Podgorelec (v sivo-modri vetrovki) opozarjali na posebnosti posameznih gob.
Veliko zanimanja je bilo tudi za gobjo juhico, za katero so s prostovoljnimi prispevki zbrali 668 evrov v humanitarne namene.
že tisočletja predstavljajo eno najbolj cenjenih sestavin v orientalski kulinariki, hkrati pa so nepogrešljiv del v tradicionalni vzhodnjaški medicini. Zato se je v zadnjih letih uporaba te izvrstne gobe razširila po vsem svetu, njene pozitivne vplive na zdravje ljudi pa je potrdila tudi sodobna znanost.
Obiskovalci so bili letos še posebej številni, pozitivno pa je tudi, da so za razstavljene gobe pokazali veliko zanimanja. Pri tem so pomembno vlogo odigrali tudi drugi določevalci in člani gobarskega društva Ptuj, ki so obiskovalce opozarjali na posebnosti posameznih vrst in pri tem posebej opozarjali na najbolj strupene gobe. Prijetno gobarsko druženje so nadaljevali ob kramljanju in po-
kušini gobjih specialitet, med katerimi tudi letos ni manjkalo odličnega gobjega namaza, raznih obloženih kruhkov z gobami na različne načine, pic z jurčki ter celo gobjih sladic; največ povpraševanja pa je bilo za odlično gobjo juhico z zabeljenimi ajdovimi žganci, za katero so s prostovoljnimi pri-
spevki zbrali kar 668 evrov, ki jih bodo podarili učencem OŠ dr. Ljudevita Pivka.
V Gobarskem društvu Ptuj, v katerem je trenutno okoli 100 aktivnih članov, pa se v skrbi za ozaveščenost gobarjev že pripravljajo na naslednjo razstavo gob, ki jo bodo pripravili v soboto, 19. oktobra, v prostorih Mercatorjevega centra v
Špindlerjevi ulici na Ptuju. Letošnjo gobarsko sezono, ki je najbolj bogata prav jeseni, pa bodo zaokrožili s tradicionalno ekskurzijo z zimskim gobar-jenjem na Goričkem, kamor se bodo odpravili v začetku novembra. Že sedaj vabijo vse člane in ljubitelje gobarstva, da se jim pridružijo.
-OM
Številne prinesene gobe je strokovno določil Luka Sparl (desno), determinator - samostojni svetovalec, član Gobarskega društva Ptuj.
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA III ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!
Slovenija • Gobarska sezona v razmahu
Najbogatejša z gobami je Štajerska
Predvsem zaradi poletne suše je bila letošnja gobarska sezona do pred tremi tedni, razen na Gorenjskem in na zahodu države, najslabša v zadnjih stotih letih. Zadnje tedne gobarji najdejo gobe, jih je pa manj kot prejšnja leta in tudi manj različnih vrst. Gobarji po Sloveniji imajo sicer letos različne izkušnje z nabiranjem gob, saj je ponekod gob več, drugje pa jih sploh ni.
Slovenija je zelo bogata z gobami. Trenutno je v seznam gliv v Sloveniji uvrščenih okoli 3400 vrst, od tega je zavarovanih okoli 40 vrst, ki jih torej ni dovoljeno nabirati. Gobarji ocenjujejo, da je najbogatejša z gobami Štajerska, vendar pa se pri tem mnenja krešejo.
Tudi priljubljenost posameznih vrst gob se po Sloveniji lokalno zelo razlikuje. Na splošno velja, da med najbolj priljubljene in najbolj poznane spadajo jurčki, lisičke in dežnikarice.
Trenutno ocen o tem, koliko gob letno zraste v Sloveniji oz. kolikšen je potencial rasti ter koliko se jih pobere, ni. Pripravljajo pa na Gozdarskem inštitutu Slovenije model, ki naj bi podal ocene potenciala rasti za 28 tržno zanimivih vrst gob, pa tudi morebitno omejitev nabiranja na dva kilograma.
Kot je dejal Dušan Jurc z Gozdarskega inštituta Slovenije, so namreč dolgoletne raziskave od začetka 90. let med drugim pokazale, da nabiranje gob ne škodi toliko rastiščem, kot so menili prej. V prihodnje so tako možne kakšne spremembe ustreznega pravilnika, Jurc pa pravi, da bodo verjetno vseeno predlagali ohranitev omejitve količinskega nabiranja gob, tudi za to, ker to velja tudi v sosednjih Avstriji in Italiji in bi sprostitev omejitve pri nas lahko privabila preveč gobarjev iz sosednjih držav. Jurc omenja tudi možnost uvedbe različnih dovolilnic.
Gobarska bera gre večinoma v domačo porabo in v prodajo gostinskim lokalom. Dolenc ob tem ocenjuje, da veliko nečlanov gobarskih društev gobe na črno prodaja gostincem. Vendar uradna številka ni znana. Gob sicer ni dovoljeno nabirati v zavarovanih območjih in tam, kjer posamezni lastnik gozda to posebej določi.
V Sloveniji je 26 gobarskih društev z okoli 1500 članov, ki se skupno povezujejo v Mikološko zvezo Slovenije. (sta)
www.ZavarovalnicaMaribor.si 08019 20
Osebna kronika
Rojstva: Danijela Mulec, Cankarjeva ul. 8, Pragersko - deklica Rebeka; Vesna Vujanovič, Cankarjeva ul. 9, Šmarje pri Jelšah - deklica Neja; Bri-gita Burgar, Školibrova ul. 8, Ormož - deklica Aneja; Ajda Vindiš, Ul. Borisa Kraigherja 7, Kidričevo - deček Tevž; Marina Vodušek, Tržec 48 a, Videm pri Ptuju - deček Filip; Anja Majcenovič, Apače, Lovrenc na dr. Polju - deklica Pia; Tjaša Tadina, Rjavica 1 a, Rogaška Slatina - deček Anej; Nivia Fabris,Drinkovič, Krajnčic 29, Zagreb - deček Niko; Urška Pulko, Pobrežje 133, Videm pri Ptuju - deklica Julija. Umrli so: Janez Muhič, Bukovci 63, roj. 1943 - umrl 24. septembra 2013; Marija Pešič, roj. Kaniški, Ul. 25. maja 19, Ptuj, roj. 1938 - umrla 24. septembra 2013; Elizabeta Krajnc, roj. Roškar, Rabelčja vas 29, Ptuj, roj. 1932 - umrla 18. septembra 2013; Ana Sitar, roj. Ca-futa, Zgornja Pristava 36, roj. 1927 - umrla 26. septembra 2013; Alojz Bezjak, Spuhlja 23, Ptuj, roj. 1920 - umrl 26. septembra 2013; Janez Kvar, Stojnci 138 a, roj. 1934 - umrl 27. septembra 2013; Anton Visenjak, Lasigovci 6, roj. 1920 - umrl 27. september 2013; Ana Zidarič, roj. Cesnik, stan. Ptuj, Rogaška cesta 53, roj. 1936 - umrla 27. septembra 2013; Anastazija Toplak, roj. Toplak, Ptuj, Na postajo 10, roj. 1946 - umrla 27. septembra 2013; Franc Kovačec, Rjavci 31, roj. 1940 - umrl 27. septembra 2013; Ana Serdinšek, roj. Valenko, Tibolci 20, roj. 1927 - umrla 30. septembra 2013; Franc Tement, Zabovci 43 a, roj. 1927 - umrl 29. septembra 2013; Janez Druzovič, Trnovska vas 55, roj. 1948 -umrl 25. septembra 2013. Poroke - Ptuj: Uroš Krajnc in Petra Potočnik, Cesta 8. avgusta 8, Ptuj.
budilko,
89.8 98,2 104,3 Mb
roóluóafte naá tudi na óplt www. radio-ptuj. ói
RADIOPTUJ
89.a-98.2-104,3
Jt		
Dežela Zdravja		
Bi bili radi še boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
-	NA VOLJO BREZ RECEPTA
-	NARA VNO IN ZA VSA LETA
040 800 560]
4 tablete + 1 brezplačno = 30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-	ANONIMNA DOSTA VA V24 URAH
-	BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 8161
10 tablet	= 32,74 EUR
20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
Napoved vremena za Slovenijo z občasnim dežjem. Padavine
i	bodo pogostejše v zahodni po-
Vinotoka deževanje,	W	lovici Slovenije, ob morju lahko
grudna vetrov divianie. Z^š [7/15 v tudi zagrmL Bolj suho bo na sej j	RR X	verovzhodu. Na Primorskem bo
pihala šibka, na Vipavskem tudi zmerna burja, ki bo jutri slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, na Primorskem do 14, najvišje dnevne od 11 do 15, na Primorskem do okoli 17 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno oblačno z občasnimi manjšimi padavinami. V četrtek bo dež na zahodu spet pogostejši, čez dan se bo širil tudi v notranjost. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo.
Foto: OM