Št. 85
V Gorici, v četrtek dne 29. julija 1909.
Iibaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek In jobotO ob 4-. uri popoldne ter stane  po pošti, prejo-uiaun nI' v Gorioi na tlom pošiljamo
vse loto ......... 1"» K
"/s     „......... 10 „
Tečaj JttfKIJL
v.
Posamične številko stanejo 10 vin.
etu ..Kažipot 1W Goriškem toiSrjidiSiSjittsltciB^lii^^^iBc^^' f 1,'i'u , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Naročnino sprejema upravništvo ,v Gosposki ulici gtev. 7 I. »ifidstr. v »Goriški Tiskarni" A. GabrSSek. Ha naročila brez doposlane naročnine še ne oziramo.
Oglasi In poslanice, sej&Cunijo go_ Petit-vrstah če 'lukano 1-l.int'O-v, 2-krat 14* v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 y Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9.do 12. dopoludue. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere  ne spadajo v  delokrog uredništva,  naj  se   pošljejo   le . upravništvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So6e:l «ak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali ghL 160.
„So5a" in ^Primorec" se ' prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baiungartner, Koren 2; Mat Jielinger, Tržaška cesta 1; Marija BreganL Ponte Nuovo 9; Hen, Jellereifz, Nunska ul. 3. 1. Hova ski. na Goriščeku: Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv". Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Telefon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal.
Moii v AjioAi.
Brez srca so tisti ljudje, ki niso hoteli uslišati tako opravičenih zahtev trpečega delavstva v ajdovski predilnici. Ni-kakili pretiranih zahtev niso stavili, marveč za trdo delo so zahtevali primernejšega plačila. Kar so pa zahtevali še drugega, je bilo tudi opravičeno. Saj so delavci v ajdovski tovarni tudi ljudje in ne živine, kakor morda misli Aman. Če bi bilo malo dobre volje pri vodstvu, bi bil ta štrajk že pri kraju,' delavci bi delali in tovarna bi služila naprej svoje lepe dohodke. Toda v tovarni so se postavili na trdo stališče brezsrčnih ljudij: ne se udati delavcem! Ali ne le to, pokazalo se je od strani nemških ljudij vse strastno sovraštvo do Slovence v, prav kakor da bi bili ti zakleti, delati tlako oholemu Nemcu. Ce že noče vodstvo nič slišati o izpolnitvi delavskih zahtev, naj bi bilo ostalo v strani ter se varovalo dražiti nezadovoljno delavstvo. Ali vedno smo jih videli, kako so zanašali med Ajdovce svoje mnenje, da namreč ne odnehajo, pa naj bo kar hoče. Niso molčali, ampak skrbeli so, da se je moralo delavstvo razburjati vpričo truosti in arogance od strani jednega A-mana. Vendar pa je ostalo v miru. Štrajk tii ponehal, ker je delavstvo dobro organizirano, ker sinipatizuje ž njim cela slovenska Ajdovščina in ker čuti s trpini cela Vipavska dolina in daleč proč od nje, kdorkoli pozna prej ali je poučen iz zadnjih časov o razmerah v ajdovski tovarni. Vsak pošteno čuteč človek je na strani delavstva v Ajdovščini. Vendar pa se vodstvo ni udalo; kazalo je namreč vedno večje kljubovanje. Ko je mislilo, da je štrajka že dovolj, je vabilo delavce v tovarno nazaj na delo, iskalo je stavkokaze, naročalo tuje delavce, pa vse mu je spodletelo. Jeza v vodstvu je rastla, ker se ti »vvindisehe Hunde«, ta »Gesindel« ni hotel udati, marveč so ostali delavci pri svojih povsem opravičenih zahtevah, katere jim tovarna lahko izpolni brez škode. Kljubovanje je bilo vedno večje, umevno, da je vrelo v delavstvu. Vendar se je to dr-
žalo mirno. Pač je dajalo na shodih duška svoji globoki ogorčenosti, ali drugače je bilo vse mirno. V nedeljo pa je bilo delavstvo izzvano in prigodili so se že znani dogodki.
Aman ni čutil več potrebe, sprejeti delavstvo dostojno in poslušati, kar mu hoče končno povedati, ni znal brzdati svojega narodnega sovraštva, marveč pograbil je za revolver: on sprejema d e I a v -s t v o s s t r el i iz revolverja. Da je tu zavrelo, to je pač umevno. Človek je človek in če je le zaničevan, izkoriščan, če se ga ima le za norca in se igra z njegovimi zahtevami, ki so take, da jim mora vsak, kdor ni prav izsesavalec ljudske krvi, ugoditi, če se ga končno celo izziva, ko mu gori duša v razvneti ogorčenosti, potem seveda se ni čuditi, ako se razvna-me ter stori nekaj, česar bi ne storil nikdar, ako bi se ž njim človeško ravnal .
Sedaj kričijo o nasilstvu, o škodi, katero so napravili, sedaj se jih slika za divjake, sedaj pa tudi že visijo nad njimi krivi paragrafi. — Pretirava se v poročilih. R e s n i c a je t a, d a j e v 1 9 1 o k n i h razbitih 20 7 8 šip; poškodovali o je nekaj električne luči, k lili i u j s k i h priprav v zalogi, n e -k oliko A m a n o v o s t a u o v a n j e, pri strojih pa ni ni k a k e p o š k o-d b c. Vsa 5 k o d a s e ž e m o r d a d o 8 0 0 K.
Sedaj je okoli Ajdovščine vedno več orožnikov. Orožniška postaja na obeh straneh, na kranjski kakor na goriški, je pomnožena. — Da, da! Bajoneti so hitro tu, naperjeni proti domačinom. Nesramni tuji podanik pa je nekako varen, tudi kadar izzove take vrste dogodke, kakoršni
j so v Ajdovščini. Že s prvega početka se politična oblast ni zmenila za štrajk s pra-
' ve poti. Politične oblasti pri nas poznajo
j v takih slučajih le bajonet in sabljo, dobre, previdne, ublažilne besede, to je tem mo-
1 žem nekaj povsem tujega. Če je kje kak laški štrajk, se še vtakne vmes politična
j oblast, da posreduje, ali za Slovence, kdo se bo menil za nje. Pošlje se uradnika, da pregleda situacijo ter poda referat, drugo pa naj opravijo bajoneti in če ni dugače
tudi zapori. Birokrati nimajo srca za trpeče delavstvo. Zato pa se ni nič pravega zgodilo, da bi bil prenehal štrajk. Vodstvo je bilo tim trdovratnejše, ker ni videlo od politične oblasti nikake resne intervencije. Prav kakor da bi se bilo čakalo, da prev-re delavska duša ter se zgodi nekaj takega, kar pomeni navskrižje   s   paragrafi. Potem pa jih pozna politična oblast! Trpini- bodo še bolj trpeli, namesto da bi se bilo pomagalo   vstvariti   pomirljivo   raz- ! merje, ki naj bi vedlo do konca štrajka. ' Pričakujemo pač, da se zganejo vsi I poklicani faktorji ter zastavijo vse svoje ' moči, da končno preneha štrajk. Ni pa tre- i ba misliti, da zadnji dogodki diktirajo delavstvu odnehanje, o ne,  ampak   vod- J s t v u in zahtevajo energično intervencijo . oblasti, ki naj stori na obeh straneh z jed-nako nepristranostjo vse potrebne kora- J ke, da zavlada mir, da se ugodi delavcem ter začne zopet redno delo.
Mavrični ptič.
Češki nap'sal Jullus Zeyer.
(Dalje.)
Henrik začne pripovedovati: »Nikdar ne pozabim njenega radostnega strahu in s težavo pritajenega vriska, ko sem prvič stopil v njeno sobo, Hlinč radostna presenečenje, sem jej pripovedoval, da sem iskal nekoga, ki bi izvršil umetno z zlatom in svilo vezeno zastavo za neko cerkev na deželi; ona da mi je bila priporočena, toda ker nisem vedel njenega i-•nena, nisem slutil, kakšno prijetno presenečenje me čaka. Postajala je rdeča kakor roža in se sladko smehljala. »Morate mi dovoliti, gospodična, da pridem vaše delo večkrat pogledat, kajti barve mi tako, kakor sem jih sam sestavil za zasta-V(>. ne ugajajo več, in nameravam jih iz-Prenieniti.«
>Jako dobro,« ga pohvali prijatelj nehote. »Toda pripoveduj naprej.«
»Prihajal sem pogosto, zelo pogosto, vsak dan, in postala sva prijatelja. Ponašal sem jej besedo »prijateljstvo« tako Pogosto, da se jej je vtisnala globoko v dušo; beseda »ljubezen« med nama ni bila
izgovorjena. Morda bi vsak trenotek prisegla, da me ne ljubi, da sem jej samo brat, prijatelj, dasi mi barva lic, neprestano se izprerninjajoča, in njeno krasno, sentimentalno oko, mnogo odkritosrčnej-še kakor usta, brez prestanka ponavljata, kako me ljubi,«
»Ah, ti srečen človek!«
»Srečen? In kaj?« vpraša začudeno Henrik.
»Kakšno vprašanje!« se razgreje Robert.
»Nikdar me ni to dekle razvnelo,« se izgovarja Henrik. »To, zaradi česar sem jej dal ime »puritanka«, me vedno naravnost ohladi, toda njena slepa strast napram meni, ki pogostokrat švigne iz svojega skrivališča kakor blisk in se nato. skrije še globoksje, mi ugaja preveč in me vabi . udno nazaj k njej.«   .
»No, kaj se je zgodilo naprej?«
»Nič, čisto nič. Toda pač, vendar nekaj —: ko je nekoč tožila, da jej njena hiša gospodinja — mimogrede rečeno star zmaj — zaradi mojih obiskov prov-zroča vedne sitnosti, sem jej stavil predlog, da bi hodila skupaj na izprehode, in sicer, dabi ne trpelo njeno dobro ime, v času in na prostorih, kjer naju nihče ne sreča. Izprehajala sva se torej zvečer, in
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Prvačlne. — Cenjenim čitateljem je gotovo že znano, da priredč prvaška nar. društva veliko veselico dne 8. avg. s predstavo »Sli v ji lovec«. — Vsaj tako je soditi pp predpripravah, vse je nekam živahno: diletanti se marljivo urijo, da se pokažejo vredne nastopiti v taki drami. ' Da so se z vnemo poprijeli tega, nam sve- ' doči i to, da se redno vdeležujejo vaj, seveda kaka nezgodica se marsikateremu I pripeti, da izostane. Po hišah onih deklet, | ki nastopijo v igri, že ropoče šivalni stroj pod krepkim   pritiskom   mlade   šivarice. Vse mora biti lepo in okusno narejeno si misli vsaka, skrbno ogleduje delo svojih rok.
Gradivo za oder se že nabavlja, sce-nerija je tudi v delu; skušalo se bode ko- ' likor mogoče urediti tako, da bode dalo lep celoten vtisk. Veselica se vrši v lepo j obzidanem in z železno ograjo obdanem prostoru v vasi ob cesti. Po 4. uri, t. j. ko prične veselica, je že dve tretjini tega
prostora v senci tako, da se ne bode treba cenj. udeležencem pariti na solncu, kar posebno v pasjih dneh neprijetno dč. Sicer je tudi prostor porasten s sadnim drevjem, ki dela lepo senco. Da si pa tudi cenj. udeleženci potolažijo glad in utešijo žejo, poskrbijo v zadostni meri naši krč-marji. Točili bodo pristna prvaška vina, i saj so imeli dovolj ^rilike založiti se z njim. Krčmarji hočejo kar tekmovati med seboj, kdo nastavi boljšo kapljico in kdo postreže z okusnejšimi jedili. Da bode kljub morebitnemu navalu vsakdo lepo postreže^ smo lahko gotovi, ker je ob cesti v ne veliki daljavi sedem krčem, ki bodo skrbele za točno postrežbo. Cene bodo navadne, izkoriščanje popolnoma izključeno.
Ko se občinstvo po igri okrepča, vrne se zopet na veselični prostor, kjer se bode plesalo na dveh plesnih podih in v veselo rajanje se strne par za parom. Kaj lep pogled bode na pestro množico.
Narodno občinstvo, bodisi iz mesta ali okolice je vedno o priliki vsake prireditve posečalo rado napredno Prvačino. Prepričani smo, da nam i sedaj ostane naklonjeno posebno še, ker so železniške zveze ugodne. Ko bodo videli domačini, da jih narodno občinstvo podpira s tem, da se u/fit5.uje prireditev, se bodo s toliko večjo vnemo poprijemali dela za probujo in napredek naroda. Na svidenje 8. avg. v Prvačini!
sicer največ ob reki. Sedaj imam teh iz- ¦ prehodov dovolj. Na njeni strani mi ni popolnoma dobre, n<; vem zakaj;   tudi   ne vem, zakaj sem začel to »prijatejjstvo« s puritanko, ki me zdaj vabi in odbija obenem. Med tvoje strasti, dragi Robert, spa- J da tudi to, kar se imenuje duševno analiziranje; ali bi ne hotel poskusiti, razjasniti, moje razmerje k tej deklici?« klici?«
»Moral bi poznati tudi deklico,« odvrne Robert z nasmehom; toda bilo je videti, da razmišlja. »Moral bi jo poznati ali vsaj slišati kak njen izrek, kak njen pogovor s teboj —«
»Ah, njeni pogovori frfotajo vedno med zemljo in nebom,« pravi Henrik. »Cesto citira sveto pismo ali kakega češkega pesnika, katerega imena od mojega sicer izmučenega spomina gotovo ne bodeš zahteval. Zelo pogosto mi pripoveduje tudi o svojih roditeljih; res, smrt njenega očeta je bila dovolj tragična! No, in kar se tiče njene originalnosti, jo gotovo spoznaš iz sledečega dogodka.«
»Torej?« vpraša prijatelj, ki ga je devojkina osebnost očividno zanimala.
»Pozna nekega starega Žida, kramarja, in v njem vidi Bog ve kakšen ideal. Nekoč mi je čisto resno ponudila, da me s
Družba sv. Cirila in Metoda.
VABILO
na
XXIV. redno veliko skupščino „0ro2be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani"
t nedelja 8. avgusta 1909. od 10. uri dop.
na Jesenicah
(v hiši g. Antona Trevna na Savi štev. 16).
Vspored: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo.1) 6. Volitev
tem hebrejskim vzorom vseh človeških dobrih lastnosti] seznani.«
»Res?«   •                                 . y\
»Parole d'honneur!«
»In ti?«
»Nisem se mogel zdržati smeha, dal sem jej nekoliko zbadljiv odgovor. Ozrla se je v me s svojim svitlim in vendar tako mehkim očesom in žalostno zmajala z glavo. »Ne veste, kaj delate,« je rekla. »Manasse je veliko srce in jasen.duh, iz njegovih ust se izliva božja resnica, in cela njegova prikazen me spominja prerokov, o katerih je mati tako rada čitala in pripovedovala.« Odgovoril sem jej nekoliko neprevidno, da vendar ne bo od mene zahtevala, naj bi se sprijateljil z židovskim kramarjem. »Robert, ali je mogoče, da imate tako . :mne in nizke predsodke Vi, ki ste tako dobri.. .«\In zapela mi je slavospev, katerega ponavljanje mi odpustiš.' Pri tej priliki, dragi prijatelj, te moram prositi tudi oproščenja, da sem si za to krasno . puritanko izposodil tvoje jme _.' previdnost ni nikdar prevelika.«
»Le posluži se ga — brez strahu,« odvrne Robert v Šali.
(Dalje prihodnjič.)
"JI
nactzorništva (5 članov).2) 7. Volitev raz-sodništva {5 članov).8)' 8. Izprememba pravil. 9. Slučajnosti.
1) Iz vodstva letos izstopijo gg.: Aleksander Hudovernik, dr. Iv. Svetina, Iv. Vrhovnik.
V odboru pa še ostanejo gg.: Andrej Sene-kovič (prvomestnik), dr. Dragotin Blei-weis vitez Trsteniški, Fran Crnagoj, di. Ernest Dereani, Gregor Einspieler, dr. Ivan Mrhar, Fr. Pahernik, Luka Svetec, dr. Gregor Žerjav.
2) V nadzorništvu so bili gg.: dr. Fran Ile-šič, dr. Danilo Majaron, dr. Ferd. Miiller, dr. VI. Ravnihar, Iv. Scheinigg.
3)  V razsodništvu so bili gg.: Jak. Kogej, Matej Ražun, K. Šavnik, dr. Fr. Savnik, dr. Fr. Tekavčič, dr. K. Triller.
Dostavck: 1. Po prihodu skupščmar-jev na Jesenice bo sprevod na Savo, kjer se vrši zborovanje v hiši g. Antona Trev-na št. 16.
2. Ob treh popoldne bo ljudska veselica pri gosp. Višnarju, ki jo priredita domači podružnici s sporedom: a) javna telovadba »Sokola«, b) srečolov, c) šaljiva pošta, č) prosta zabava.
Skupni obed bo pripravljen v gostilni g. Jakoba Mesarja na Jesenicah, cena 1 K 50 v za osebo; udeleženci naj se za to pn-glase do 1. avgusta pri samem gostilničarju, ali pri podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah. Obed se bo dobil tudi v drugih narodnih gostilnah, posebno pri g. Trevnu na Savi, na »Pošti«, pri »Sokolu«, v gostilni Višnarjevi in Hrovatovi na Jesenicah. Cena navadnemu kosilu 80 v, na razpolago pa bodo še druga jedila. Kdor hoče, da dobi tu pripravljeni obed, naj se oglasi do 1. avgusta pri navedenih gostilničarjih.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali v Lokavci in nabrano svoto izročili podružnici"isto tam sledeči: Nune, dejte an sovt 1 K, Ši bon 1 K, Naš glas 1 K, Naša organizacija 50 vin., Na magistrati 40 vin., Orpo 20 vin., Sakramaljonska 20 vin., Rank Jožk 10 vin. Skupaj K 4'40.
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na »domači veselici« na Črnigo-jevem dvorišču na Tržaški cesti 4 K. Priredile so to veselico mlade rodoljubne gospodične. Ena izmed njih je zložila tudi priložnostno pesem, v kateri čitamo: Vse, kar da slavna gospoda, bo za družbo Cirila in Metoda. In koj ko četrtek napoči, brali bodete v »Soči«, da vsak mali vaš dar je šel domu na oltar. Skončuje pa: V prihodnjost veselo bomo zrle ter ostanemo Slovenke vrle. — Hvala lepa: Vsa čast taki ženski mladini!
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal višnjeviški učitelj g. Rihard Orel iz Prva-čine 11 K 28 v., polovico prebitka veselice v Prvačini, ki so jo priredili dramski igralci iz Zagreba, Hvala!
V Renčah so nabrali v nedeljo in ponedeljek pri običajnem plesu za družbo sv. C. in M. lep znesek 152 K 31) v, kateri so poslali naravnost družbi v Ljubljano. Živeli!
Odgovor Roseggerjti. — Za obrambeni sklad so se nadalje zavezali plačati 200 K z Goriškega: dr. Al. Fran k o, odvetnik v Gorici, Andrej J a k i I, tovarnar v Rupi, Josip P a v 1 e t i č, veleposestnik v Mirnu, Edvard Praprotnik, učitelj v Mirnu, Narodna Čitalnica v Kanalu.
Domače vesti.
Smrtna kosa. — V Šturijah pri Ajdovščini so položili včeraj k večnemu počitku zemske ostanke g. Antona Šapi a, ki je umrl v ljubljanskem Leonišču v starosti 64 let. Pokojnik je bil vrl naroden mož, odkrit značaj, zato široko čislan. Bodi mu blag sppmin! Preostalim naše sožalje!
Stavka v Ajdovščini. — Iz Gorice je prišel včeraj v Ajdovščino po naročilu g. dvornega svetnika grofa Attems-a g. dr. Evgen Zupančič kot zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva in dr. Josip Man-d i č iz Trsta. Imel se je vršiti shod v Bra-tinovi dvorani. Ker je pa g. Zupančič, c. k. namestniški koncipist, izrekel željo po sestanku zastopnikov občine in delavstva, je dr. J. Mandič, naznani! delavcem in delavkam, da se shod ne bo vršil. Za to se je vršila važna nad 2 i pol ure trajajoča seja, kjer so se temeljito pretresovale vse zahteve delavstva.
Danes pa se je vršila ob 11. uri v Gorici ?ri dvornem svetniku grofu Attemsu konferenca.   Povabljeni  so bili:  kot zastopnik občine gg. župan Ignac Kovač in podžupan c. kr. notar Artur Lokar:  kot zastopniki  delavstva dr.  Josip  Mandič, Reyer, Budihi.a in 3 drugi delavci'; kot zastopnika  predilnice   preds.   g.   Leopold Brunner  in  generalni  ravnatelj  Amann. Štrajk v Ajdovščini — končan.   -¦ 10% povišek se dovoli   delavcem;   slovesna obljuba, da bo pri prihodnji bolj* konjunkturi v trgovini  zopetni   povišek. j Kovač, med glavnimi krivci, je odpuščen, j Ganz bo odpuščen pri prvi pritožbi; sede j \ dobi ukor. Sprejeti vsi, ki odpuščeni, ker r člani N. D. O., ne izvzemši vratarja. Brunner, predsednik, je rekel: Moram priznati, da smo bili po tem štrajku primorani, naše delavce smatrati tudi  za ljudi, katerim gredo njihove pravice. —. To se je sklenilo danes.
Voditelj okrajnega glavarstva goriškega grof Attems je bil vendar pričel intervencijo glede štrajka v Ajdovščini. To pa šele na namestnikov ukaz iz Trsta. Preje je gospod grof vedel menda malo ali nič o štrajku. Dolžnost politične oblasti je bila takoj začeti z resno intervencijo, ne pa čakati, da se še le kaj zgodi, radi česar pojejo kazenski paragrafi, in pa ukaza iz Trsta. Pokazal je zopet svojo nesposobnost in nebrižnost za take socialne reči. — Takrat, ko je šlo proti par ajdovskim trgovcem radi znane spomenice trgovsko-obrtni zbornici, je bil g grof pa bolj nagel. Kot načelnik komisije je tožil pa pogorel v dveh instancah. Če se političnemu šefu take vrste kaj takega {. ip-ti, je umevno samo ob sebi, da izgine s svojega mesta. Pričakovali smo, da se to v miru zgodi; grof je šel na dopust — pa se zopet vrnil. Mož pa ni kos svoji nalogi, je tudi preveč birokrat, in ker je, kakor omenjeno, pogorel tudi pri sodnijah s svojo tožbo; zato je edino umestno, da se umakne iz palače na Travniku v zasluženi pokoj! Želimo, da se to zgodi v miru, da ne bo treba vedno drezati v javnosti. Če ne pa ne bo tu prej miru, dokler se ne umakne!
Ustanovni občni zbor županske zveze bo dne 1. avgusta ob 4. uri popoldne v Dutovljah pri g. Tavčarju.
Vspored: Otvoritev. Pravila. Volitev odbora. Predlogi.
Znamenit francoski publicist v Gorici. — Črez nekoliko dni pride v Gorico znani francoski pisatelj Gabile! Louis-Ja-ray, prislušnik francoskega državnega sveta. Louis-Jarav je že pred leti pisal o Slovencih. Letos namerava prepotovati Avstrijo in Balkan v svrho, da proučuje gospodarske in politične razmere. Jako se zanima za Slovence, kar že dokazuje dejstvo, da ga pelje letos prva pot med Slovence. Louis-Jarav je izšel iz pariške Ecole des scienies politiques in spada med najodločnejše francoske publiciste, ki se bavijo z avstrijskimi in slovanskimi razmerami. Pred dvema letoma ga je franr coska vlada poslala na Ogrsko, da preiskuje ogrske socialne razmere. Plod teh študij je temeljita knjiga: La question so-ciale et le socialisme en Hongrie, ki je izšla pred kratkim. To delo obsega ostro kritiko ogrskih razmer.* Iz Gorice namerava Louis-Jarav potovati v Trst, Ljubljano, Celje in Zagreb ter potem na Balkan. Odličnemu Francozu kličemo: Dobro došel na slovenskih tleh!
Abiturijentski sestane* naprednega dijaštva. — Priprave za ta veliki sestanek v Ljubljani so skoro dokončane. Poleg j dijaštva se udeleži tega sestanka tudi sta-rejšinska organizacija in več odličnih o-seb. Z veseljem pozdravijo goriške abi-turijentke in upati je, da njih vzgled posnemajo tudi kranjske in ljubljanske. Vse dijake pa prosimo, naj z živahno agitacijo spravijo na shod do zadnjega vse napr. dijaštvo. Naš abit. sestanek, ki se vrši v soboto, dne 31. julija ob 9. dop. v veliki dvorani »Mestnega doma« mora biti velika manifestacija edinstva in moči med naprednim dijaštvom. Zvečer bo v »Narodnem domu« prijateljski sestanek, kamor vabijo vse napredne Ljubljančane. Dijaki, na delo!
Sklep šolskega leta na zavodu gluhonemih bo dnč 30. t. m.
Političen hujskač s Kranjskega je tisti gorenjski nuncPiber, ki hodi skozi podbrdski predor na Goriško. Le še toliko
nevarnejši je, ker svojo vabo v klerikalne kremplje skriva za gospodarska vpra-. sanja. Zato proč ž njim! Marš nazaj na Gorenjsko! — »Slovenec« je radi tega strašno hud pa pravi, da naj pridejo še drugi klerikalni poslanci s Kranjskega na Goriško »pomagat« klerikalcem: to je hujskat iti lagat Naj le pridejo! bodo že vjdAK. v a J i i b ¦¦'.';»!'' '   <i?>s<ei s*;- ...joviiuci kriv?! — Neki 64
cuknišnj!
in '.v.:}--' \r,
¦.O   g1,;    :iiV
•^¦.'ncsM
!:').
';inu ieži v
"   x> glavi
' vavi, da
r   V zu dr-
S^ovtfi;.- ¦¦:, ga ra-¦;-šcv;;|i.   ¦>¦¦¦ narod-
«k ;«. f-<r a-. pa da biil "•'->•¦ lo se sliši - r; "r;, > ; a* kak drug ; ^čkrat se je
.- lagali, da so bili čv; przv.ele pa se je
se v- > kam-:< .   .i p
malo veriets-.;. -:;.>
način priše; c*-> ?.v
že pokazalo, J;  *.;
napadeni od Slove?'
skazalo, da so dobili poškodbe po lastni
krivdi na drug način.
Društvo »Otroški vrt« v Solkanu razpisuje službo vrtnarice z mesečno plačo 50 K in eno sobo za stanovanje v šolskih prostorih. Gospodične prosilke naj do-pošljejo prošnjo s spričevali do 15. avgu-,sta odboru »Otroškega vrta« v Solkanu. »Slovenec« in štrajk v Ajdovščini. — Ta farovški list je poročal o dogodkih v Ajdovščini, da je delavstvo razbilo šipe in stroje, da so napadli ravnatelja in Ganza. Potem pa: d a je bilo delavstvo skrajno razburjeno radi govorov dr. Mandiča in Jakliča. Ravnatelj Amann, ta nemški tiran, pošlje najbrže »Slovencu« zahvalo, da tako iepo napeljuje vodo na njegov mlin. Neslovenski »Slovenec« drži s človekom, ki zmerja Slovence s »slavisehe Hunde«, m pa svojo katoliško brco je dal Narodni delavski organizaciji ter naslikal dva gospoda kot moralna vzročitelja znanih dogodkov. Lepo! — N. D. D. je vodila in vodi, kar je znano tudi »Slovencu«, štrajk jnko previdno; nikdar ni bilo niti jednega govora, po katerem bi bili delavci jako razburjeni. »Slovenec« to ve, vendar v svoji neskončni hudobiji in slepi strankarski strasti zapusti v takih trenotkih uboge delavce trpine, pa išče vzroke k dogodkom tam, kjer jih ni ter sploh piše tako, kakor ne more pisati nijeden slovenski list. Tendenciozno poročilo v »Slovencu« bi bilo lahko škodovalo delavcem, koristilo pa Nemcu Amannu. Tako grdo more nastopiti proti slovenskemu ljudstvu le tak »krščanski« list, kakoršen je »Slovenec«. Fej, črni hudič!
»Edinost, edinost, edinost!« — Še niso odzveneli prav Šusteršičeyi klici po edinosti v »Unionu«, že kliče »Slovenec« po mariborski »Straži« na novo razdorno delo, ki je v diametralnem nasprotju ž edinostjo; hoče, da se vsi obmejni Slovenci, ki so krščanskega svetovnega na-ziranja (Bum!), združijo v skupno obrambno društvo. Torej v novo društvo proti družbi sv. Cirila.in Metoda. Tako razdorno delo bi le neizmerno škodovalo prav ob mejah! Ali kaj je »Slovencu« za slovenske meje! Strankarske strasti in izpolnitev strankarskih željic, pa če so še tako«naperjene proti potrebnemu edinost-nemu delu, to mu je n a d v s e! — Obmejni Slovenci, varujte se grobokopov slovenstva!
»Društvo za narodno obrambo Gorice« so ustanovili laški liberalci v Gorici. Kamni in palice ne izdajo nič; zato hočejo delati za »narodno obrambo« — »drugače«. Kako bo to drugače, o tem pa si še nismo na jasnem. Verjamemo! — Vedno bolj vidni so znaki propadanja la-štva v Gorici.
V Zgoniški županiji na Krasu se trudijo klerikalci na vse načine, da bi si pridobili tla tako, da bi pri deželnozborskih volitvah nastopili v kolikor mogoče velikem številu. Pomagati mora tudi miši jon, kateri bo tam od 29. avgusta do 5. septembra. To bo grmelo v cerkvi, pekel in hudiče bodo pošiljali nad poslušalce da bi jih tim gotoveje utrdili za klerikalno stranko. — Kakor se vidi, se bo ob volitvah vero in cerkev zopet na grd način zlorabljalo v politične namene.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja svem svojim članom, da je došlo dovoljenje za prosti prehod v Italijo.
Kdor želi legitimacijsko knjižico, naj blagovoli priti do društvenega predsednika
Fran Batjel-a ter naj prinese svojo sliko s sehoj, ter se^ .vsakemu članu takoj vsreže. Odbor.
V Rodiku na Krasu je ustanovil tam. kajšnji župnik" posojilnico. Poročajo nam da od lanskih volitev do sedaj je ta p0] sojilnica pridno delovala, to se pravi p0 stari navadi pri farovških posojilnicah-kdor hoče imeti posojilo, pa ga dobi. Pol litikujoči nunci znajo tako ob priliki poti-pati kmetica, ko vedo, da nima denarja če hoče kaj. In ljudje se v' lahkomišljcnost! udajajd, potem pa so v farovških krem-pljih, iz katerih se je težko iztrgati. — Vendar pa upamo, da tamkajšnji doslej tako zavedni volilci se ne dajo oplašiti od nikogar; če je pa kdo zavezan pri farovški posojilnici, naj si pomaga proč' od nje čim prej tim bolje zanj.
»Tudi nemščina naj pomaga!« — Priobčili smo dopis iz goriške okolice pod tem zaglavjem. Tam je rečeno, da Krom-berški gospod učitelj podučuje nemščino ter je namignjeno, kakor da bi bil tu vmes prizadet tudi g. vikarij. — S popolnoma verodostojne strani pa se nam poroča danes, da g. vikarij ni pri tej reči nič prizadet, če pa podučuje g. učitelj par ljuelij nemščino, je to čisto njegova privatna stvar; poučuje, ker je v to naprošen. Vsa ta reč je brez vsakega političnega ozadja. Toliko resnici na ljubo.
Klerikalci se bahajo, da so v konien-skem okraju čudovito napredovali ter da utegnejo letos postaviti na Krasu celo kandidate! Pa če jih tudi postavijo zmrznejo, da bo veselje, Klerikalci so čudni tiči pa proglašajo za svoj napredek vsak slučaj, če se v kaki občini radi domačega spora kaj spremeni pri občinskih volitvah. Kraševci pač niso tako nespametni, da bi šli na lim klerikalcem, o katerih vedo, kako izkoriščevalno delajo z ljudstvom. Znano jim je tudi, kako lepo so jili pre-skrbljali lani klerikalci s senom iz deželnega odbora!
Ustanove za otroka. — Od 22.611 otrok od 3 do 6 leta je obiskovalo v naši deželi otroška zavetišča in otroške vrti. 2.274, torej komaj 10.1% vseh skupaj.
Leta 1905. sta bila v naši deželi k dva zavoda (sirotišnici, hiralnici in zavetišči za otroke), ki ju je obiskovalo S dečkov in 52 deklic; za le-te se je potni silo za vzdrževanje 24.566 kron.
Klerikalni suroveži. — Ko so se vra čali v nedeljo zvečer goriški koledarji i; Idrije v Gorico, sta na poti blizu Slapa. mladeniča, baje s Št. Viškegore injlarila! koso dva kolesarja, ki sta vozila čisti mirno svojo pot. Že zjutraj so nekaj na gajali. Zvečer pa taka surovost. Ali take pač vzgajajo klerikalci ljudi! Da: jih it sram tistih dveh, da se drzneta r|a cest napadati mirne ljudi, in to Še v nedelje na Gospodov dan. Take barabe bi trebal vedno naznanjati oblasti, da bi jili ka znovala!
Kolesarsko društvo »Soča« v Koi skent priredi svojo prvo veliko veselic s petjem raznih društev,'s telovadbo Se kolov, cestno in polževo dirko, srečkani itd. dne 12. septembra-1. 1. Vse potrebu se naznani pravočasno.
Kolesarsko društvo »Danica« v G< rici naznanja svojim članom, da se vdi leži veselice »Narodnega izobraževalnem društva« v Rožni dolini dne 1. avgusta I. Odhod ob 3. uri iz društvenih prostoru' Rednik A. Slamič.
»Slovenski Dom«, napredno kmetsl glasilo, je začel izhajati v Ljubljani. Zai nje čase je izhajalo več naprednih liste za ljudstvo; ker pa je težko take pos mezne liste vzdrževati, so prenehali ter začel izhajati »Slovenski Dom« kot ob« napredno kmetsko glasilo. List je .p« dobro urejevan in upati je, da se tudi d bro razširi med kmečkim ljudstvom i Kranjskem.
V Renčah se je plesalo v nedeljo ponedeljek na laški takt. To je venci čudno, da se nekateri ljudje ne spaniet jejo. Kako hočete uživati spoštovanje < drugih, ko se sami sebe ne spoštujete >• za par litrov vina, ki ga popijo laški P nedeljkarji, je treba najeti mestno gode Skrajni čas je, da nehajo te razmere.
Kasacijska sodnlja na Dunaju bo ra
sojala dne.26. avgusta o utoku proti zna
razsodbi, s katero je bil obsojen pred P
roto v Gorici Anton Nanut iz Št. Andr*
¦ na smrt.
pri Žigonih v občini Renče so udrli neznani tatovi v Stepančičevo gostilno ter odnesli nekaj cigar, vina, salama, masla, skupaj v vrednosti 40 K.
Svojo lastno mater je tepe! in jo tudi raiiil na levem očesu 35 letni Štefan Mavric iz Vrhovelj. Naznanili so ga sodniji.
Ustrelil se je, kakor čujemo, neki vo-jak v Kobaridu. Našli so mrtvega nekega gfortreka iz$B&»».« (&L&$*< blteu^*e^jpe^;
Listnica.' u.*X^ "Hribih: * Nobenega dvoma! Klerikalci nastopijo kot en mož složno. Med seboj se tepefo staro- in niladostrujarji za kandidate, toda ita-zu-„aj se to ne pokaže.Jžasnovana je najdrznejša agitacija, podprta z "velikimi svo-taini. Čisto prav imate glede nastopa proti klerikalcem. Le po tisti poti je mogoče zmagati. Drugače se bodo onim, o katerih pišete obširneje, klerikalci v pest smejali. Pozdrav! —
Anonimnemu dop. v G. — Smilite se nam, da se toliko trudite v tej vročini. Celo svojo pisavo morate p^edrugačiti. To je res hudo. Kadar razpošljete napovedane listke, prosimo, da pošljete tudi nam en tak listek. Pa se lahko še poprej kaj oglasite! Le ne se preveč jeziti radi laži in hinavstva, ker bi vam utegnilo škodovati. Bojite se, da bi vas poznali. Morda pa vas že poznamo. Potem bi bil tak strah nepotreben. Sicer pa zdravi! Do vidova!
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici se zahvaljuje bratskemu kolesarskemu društvu »Sloga« ter bralnemu in-podpornemu društvu v Idriji za sprejem v nedeljo 25. t. in., s kojim so izkazali uljud-nost in prijaznost do nas. Posebno se zahvaljujemo gosp. predsedniku kolesarskega društva »Sloga« in več gg. odbornikom tega društva; kakor tudi bralnemu in podpornemu društvu za sprejem, ker so nas prišli daleč ven iz mesta čakat, in potem nas spremljali in kazali mesto Idrijo in rudnik kakor tudi c. kr. tovarno. — , Odbor.
Tatvina. — Neznani tatovi so udrli v gostilno in tobakarno Mikuluševo v Podpri ter pobrali cigar, cigaret, nekaj sira, kruha in drugih rečij v vrednosti 60 K.
Naknadni nabor. - Oglasilo se je k naknadnemu naboru te dni 17 mladeni-Cev. Potrdili so jih 5: so pa iz Ločnika, Kaprive, Bracana, iz Bilj in iz Renč.
Javni ples priredijo fantje v Ozeljanu v nedeljo, dne 1. avgusta.
Za odrasle in otroke.    Nnjodličnejse živilo
za odrnsle in slabo ti. o v razvitku zaostalo olroke vsake starcsli. PospeSuje tvoritev mišic in kosti, za branjuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevanje, Črevesni katar itd.
in Franc Pernarčič, odborniki, Ivarr Šuc in Martin Furlan, pregledovalca' računov.
K društvu je pristopilo do sedaj 57 članov, naročilo se je 12 različnih časopisov,  —
Narodho-izobraževalno društvo za Rožno dolino Starogoro priredi v ned. 1. avg. svojo p r v o v e s e 1 i c o pri g. Ceju v Rožni dolini zraven Bajte. Vspored: 1.) #§LUut.P«, poje društvo »Ajševica«. 2.) Nagovor predsednika. 3.) »Kukavica«, poje meš. zbor dom. društva. 4.) »Naša zastava«, poje bralno, dr. iz Šempasa. 5.) »Pjesem Jadranske vile«, poje br. in pev. dr. iz Št. -Andreža. 6.) »Za dom« poje moški zbor dom. društva, Po vsporedu ples. To bo že drugo društvo v Gorici, ki si upa pO enem letu delovanja nastopiti javno ter prirediti veselico. Vpoštevati je treba njihov trud, zato naj se udeleži, kdor le more, te veselice. Torej v nedeljo v Rožno dolino!
Narodna društva: »Čitalnica«, »Sokol«, moška in ženska podružnica družbe sv. C. in M- v Prvačini prirede" v nedeljo, dne 8. avgusta 1909 narodno veselico na kateri se uprizori F. S. Finžgarjev narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih »Divji lovec. Režiser g. J. Stoka.
Začetek veselice ob 4. uri : .opoldne.
Pri veselici in plesu igrata oba oddelka prvaške sokolske godbe 26 mož. Vstopnina s sedežem I. vrsta 1 K 40 v., II; vrsta s sedežem 1 K, stojišče 60 vin. — Otroci polovico. Čisti dobiček je namenjen »Ljudski knjižnici« v Prvačini, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi veselični odsek. —
Vsa ona društva, ki so dobila od »Zveze narodnih društev« na razpolago igre, katere so sedaj že uporabila, naj bla-govole vrniti v najkrajšem času igre, katerih ne potrebujejo več.
Sokolski vesh>ik.
Slovenski Sokoli v Luksemburgu. —
Včeraj se je odpeljala vrsta telovadcev S. S. Z. — 6 telovadcev, vodja vrste ter dva sodnika — na mednarodno tekmo v Luksemburg. Evropska mednarodna Zveza telovadnih Zvez šteje sedaj 20 Zvez; med temi so tudi 3 slovanske in sicer: Češka, Hrvaška in Slovenska Sokolska Zveza. Vsak narod ozir. vsaka v tej Zvezi obstoječa Zveza sme poslati na tekmo v Luksemburg vrsto obstoječo iz 6 telovadcev ter vodjo vrste z dvema sodnikoma* Udeleži se pa te tekme samo 5 narodov »•sicer: Francozi, Luksemberžani, Lahi, Cehi in — Slovenci. To je za slovenski narod velikega pomena, za slovensko So-kolstvo pa dokaz, kako je ono trdno in kako sistematiško ono goji telesne vaje, kf> je doseglo ta velikanski uspeh, da se morc udeležiti s svetovnimi narodi take 'ežke tekme, katera zahteva vrhunec iz-vežbanosti vrhunskih vaj v vseh strokah.
Zveza narodnih društev.
h Sesljana. — Na ustanovnem ob-Ct'em zboru kmetsko-delavsko-izobraže-valnega društva »Morje« v Sesljanu, ki J,e te vršil dne 11. julija t. 1. so bili izvo-lie,li v odbor sledeči gg.: Josip Šinigoj, Predsednik, Ivan Oabrovec, podpredsed-"l,{. Josip Milic, tajnik, Jakob Oabrovec, tajnik, Alojz Metlikovec, Emil Blažlca
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Elektrotehnični tečaj je otvorjen v Gorici. Otvoril ga je zavod za povspeše-
I vanje male obrti.
Letošnja vinska letina bode slaba na Ogrskem, v Bulgariji, Srbiji in Švici; srednje na Nižjeavstrijskem in Tirolskem; dobra   pa   bo   v   Slavoniji,   na   Kra-
! njskem, v Istri, Bosni in Hercegovini, Italiji, na Porer^em, Rumuniji, Španiji in Grškem. Dobra bode tudi na Štajerskem, koder še ni vinogradov zadela kaka ujma. Predavanja, katero je imel ravnatelj Štrekelj o pridelovanju vrtnine in zelenjave, je obiskalo komaj 30 oseb. Baje bo jeseni drugo predavanje.
* Kmetijski nadaljevalni tečaj. — Za prihodnje -poletne počitnice namerava ministerstvo ustanoviti kmetijski nadaljevalni tečaj za južne kraje države s srbsko-
( hrvaškim učnim jezikom, ki bi ga zamogli po mnenju ministerstva obiskovati tudi nekateri učitelji naše dežele. Deželni odbor bi bil — pravi ministerstvo — dosleden v namenih, ako bi podelil dotičnim učiteljem iz deželnega zaloga primerne «čne podpore..
Kupčija z razstavnimi kolajnami. — Trgovska in obrtna zbornica dunajska razglaša, da nekateri agenti prigovarjajo trgovske in obrtne kroge, naj se udeleže sledečih razstav:
i Mednarodne razstave v Amsterdamu leta 1909., v Antverpi leta 1909., v Parizu
, leta 1909., v Rimu leta 1909. itd.
J Po tostvarnih informacijah so te razstave neznatna zasebna podjetja s špeku-iativnim namenom; namen teh. podjetij je
i v. pravem pomenu besede prodajati kolajne in odlikovanja proti nagradi. Nekatere teh razstav imajo stalne Jurije, ki se bavijo le s prodajanjem kolajn in odlikovanj vseh vrst. Seveda> ta odlikovanja so brez vsake vrednosti; Še več, njih uporaba v trgovini je kaznjiva.
Predno se kdo odloči udeležiti se ta-, kili razstav kot razstavnik, naj se prej informira pri goriški trgovski in obrtni zbornici, da ne postane žrtev sleparij.
dvakrat zaključila zasedanje parlamenta in se sploh *tako- ponaša,* kakor bit hotela absolutistiško vladati. Rusini bodo zato Bienerthov sistem s kar najostrejšimi sredstvi pobijali ter delali na to, da ga strmoglavijo. Ako se sedanji kabinet de jeseni vzdrži, stopijo rusinski poslanci v zvezo s poslanci onih narodnosti, katere vlada zanemarja in so prepričani, da se bode ves rusinski nared~v*opoziciji proti vladi podpiraj. —
Bosanska ustava bo proglašena naj-brže;.dnč 18. avgusta t. 1.
Nemško-napredni poslanci bodo imeli septembra shod v Lincu, kjer bodo določili skupno taktiko za jesensko parlamentarno zasedanje, katero bode, kakor sodijo, zelo burno.
Ogrsko. — Socijalni demokratje bodo začeli po vsej deželi živahno agitacijo za uvedbo splošne in jednake volilne pravice.
Na Francoskem je novo ministerstvo. Sestavil je isto nekdanji socialist Briand, pa precej buržoazno in konservativno. Edini Millerand, bivši soc. minister v Waldekovem kabinetu, je ostal zvest svojim načelom ter izpolni kot minister trgovine, pošte in brzojava one zahteve uslužbencev, za katere se že tako dolgo borijo; Novi kabinet je kabinet republikanske m koncentracije.
Uradniška prisega v nemščini. — Dalmatinski namestnik Nardelli je dal poklicati vse uradnike namestništva, ki so vstopili v službo v I. 1908. in 1909., da se zaprisežejo. Prisega se jim je čitala v nemškem jeziku in vseh 54 uradnikov je v tem jeziku priseglo.
Mladoturki so izdali proglas, v katerem poživljajo vse narodnosti na Turškem, naj se priklopijo mladoturškemu gibanju. — Turški sultan obišče ruskega carja na Krimu; ta mu vrne obisk po svojem potovanju po Italiji v Carigradu.
Politični pregled.
Rusinski poslanci so imeli te dni v Lvovu svoje posvetovanje. Konstatirali so, da je Biencrthova vlada še bolj utrdila poljsko nadvlado v Galiciji. Ta vlada Je
Razne vesti.
V  Gradcu je umrl 82 let star c. kr. okrajni sodnik v pokoju g. Franc Hra-šovec, starosta graških Slovencev.
V  Maroku se vršijo boji med Španci in Kabili. Boji so hudi, deloma zmagujejo spanci pa tudi jih zadevajo hude izgube. fz Melile poročajo o zmagi Špancev. Mavri so odtrgali tir severnoafriške železnice. 9 vojakov so ustrelili v Melili, ker so med vožnjo pometali orožje v morje ter psovali častnike. — Ljudstvo je razjarjeno radi vojne v Maroku. V Barceloni in nekaterih drugih krajih je izbruhnila revolucija.
Gajeva proslava. — Dne 14., 15. in 16. bodočega meseca se bo vršilo v starodavni Krapini veliko narodno slavje v proslavo 100-letnice rojstva preporodite-lja hrvatskega naroda dr.a Ljudevita Gaja. Čisti dohodek je namenjen za zgradbo »Gajevega doma« v Krapini, v rojstnem mestu pesnikovem.'
Grozna toča v spodnjem ormoškem okraju na Štajerskem. — Dne 24. julija-1. 1. ."ob 5. uri popoldne je toča v celem spodnjem ormoškem okraju uničila popolnoma vse; šla je dobrih 10 minut debela kakor najdebelejši orehi ali srednja jajca. Od Ormoža in Sv, Miklavža do Središča in Drave je vse uničeno. Od koruze štrlijo kvišku le gole bilke. Uničeno je vse prek in prek, sadno drevje najmanj za dve leti: Najstarejši ljudje se ne spominjajo na kaj enakega.
Blejski grad namerava baje kupiti društvo nemških zdravnikov. Bil bi škandal, ako bi se to zgodilo. Ali res ne more cela kranjska dežela spraviti skupaj toliko denarja, da bi se odvrnilo od slovenskega naroda tako sramoto.
Na ladij! »Nadvojvoda Friderik« je sunil mornar Bezetin v prepiru tovariša Matuloviča z bajonetom v prsi. V par minutah je bi! Matulovič mrtev. Rezetina so izročili v Pulju v zapore. — Zgodilo se je to ob dalmatinski obali.
Hudo javno nasilstvo je zagrešil v Trstu 27 letni Henrik Gabršič. Razsajal je v gostilni »Alla luna« na trgu Goldoni. Redar ga je aretiral, ali on se je branil in tolkel okoli sebe. Prišlasta Še dva druga redarja, oba je,udaril s pestjo in le s težavo so ga spravili na vozičku v ulico; Tigor.     . - \ - .*     ' '-¦   .   •,     .. * •
.Žito zgorelo. V vasi Carko^o, y Srbiji.
je uničil požar, skoro "ves žitni pridelek. Škode je 100.000 dinarpv.
V   Stokholmu je odpuščenih z dela okoli 40.000 delavcev.
Zgorela je v Budimpešti velika Schli-kova tovarna za stroje. Ranjenih je bilo 20 oseb. Škode je en milijon K.
V  Dubrovniku se nastani baje stalno eden izmed nadvojvod, potem ko bo tam korno poveljstvo.
Samomor starke, — V Trstu je skočila skozi okno svojega stanovanja 72 letna Tereza Capon, Obležala je mrtva.
Čehi na Dunaju. — Češki listi poročajo, da društvo »Kornensky« ustanovi jeseni ne eno, temveč tri nove češke šole na Dunaju.
Anarhistični kongres. — Anarhistični organ »Socialna revolucija« javlja, da bo meseca avgusta v Budimpešti anarhistični kongres.
Blerlot je prišel v London, kjer ga je prebivalstvo z navdušenimi ovacijami sprejelo. Njegov letalni aparat je razstavljen in tisoči ga hodijo gledat. Bieriot hoče-pridobiti ceno 10.000 funtov, ki je razpisana za vožnjo med Londonom in Man-chestrom.
Zavarovanje šolarjev. — Mestna realka v Charlottenburgu na Nemškem je napravila poskus zavarovanja šolarjev proti nezgodam in invaliditeti. Vsak Šolar mora plačati na leto 1 K 62 vin. Za to pa dobi za vsako nezgodo, ki se mu pripeti ali v šoli ali na šolskih izletih pod vodstvom učiteljev po 3 K 50. vin. kot bolniško oškodovanje na dan, v slučaju invali-ditete pa 3.000 K. Zavarovanje je stopilo v veljavo 8. okt. 1908; do 1. aprila letošnjega leta je bilo treba v 8 slučajih nezgod plačevati zavarovalnine. — Ta institucija ni nemškega temveč francoskega izvora; tam je ustanovil I. 1881. trgovec Cave zavod »La petite Cave«, ki pa ne služi samo za zavarovanje, temveč tudi ?.;> nabiranje hranilnih vlog. Vsak zavarovan šolar plača na teden 10 vin, od katerih se 5 vin. naloži, 5 pa porabi za bolniško zavarovanje. Zavod je sila priljubljen med prebivalstvom. — Tudi v Belgiji je otroško zavarovanje vpeljano v velikem obsegu.
Skoro vse države in vsi narodi na svetu so francozki dolžniki. Za vse to pa se ima Francija zahvaliti malim štedilcem, malim prihrankom, ki so se nabrali do danes v mogočno svoto, ki ima dostikrat odločilno besedo v usodi narodov. Da je Francija res upnica skoro vsemu svetu, dokazuje najbolj okolnost, da je od 1891 naprej ena petina produkcije zlata vsega sveta Šla v Pariz. A danes, v dobi miru, absorbira Pariz skoro za same obresti 90(/c produkcije zlata vsega sveta!
V  predrninolem letu, ko je bila znana finančna kriza, so nakupovale vse banke zlato, da bi se mogle postaviti situvaciji po robu. Na tem zlatu je imela ogromen del francozka banka, to je, 500 milijonov, mejtem ko se je razdelilo med ostale evropske banke sledeče: Nemška banka 375, ruska 275, italijanska 250, avstro-ogrska 65 in angležka 45 milijonov.
Sedanji zlati zaklad Francije in Rusije iznaša 7 milijard in 250 milijonov frankov, ki skupno presega onega vseh drugih držav. —
Seveda nastaja vprašanje: Za kak namen nabira Francija te ogromne množine zlate reserve?! Ali se pripravlja na vojno, ali 3e jej želi izogniti?
Zdi se, da je verojetna zadnja okolnost in zato je smatrati francozko zlato kakor dragoceno zagotovilo za evropski mir. Ono je kakor političen termometer. Cim bolj se viša, tem bolj se nižajo šanse za možnost kake morilne in nepotrebne vojne!
(Dalje na četrti strani)
»la in poročilo.
Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Gorlikem reg. zad. z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjjtn gg. odje-malcem posebno pa »Občnemu konsumnemu društvu v Idriji«, in »Delavskemu konsumnemu druStvu v Ljubljani«1 za dosedanja naročila, Priporočamo se tem potom ^dosedanjim in novim gg. odjemalcem, dal-nas počaste s • svojimi naroČili. Obenem zagotavljamo reelno postrežnp in pristno blago.
{.              '"^ '; •L "^Ziu^žBi'.|JilbBr,.N
Klerikalci — flriiatelii §6te. Moravski »Hlas lidu« poroča: »V seji obč. sveta je prosil učitelj, naj bi se sezidala nova šola, ker je staro poslopje že slabo, vlažno in celo gobe v njem -rasto^ Prvi občinski svetovalec pa je rekel: »Kaj pa še, dobra je za te otroke, naš Francek spi v hlevu, pa je zdrav ko riba«. In župnik je tudi povzel besedo: »Da, da, ta šola lahko stoji še 10 let; ampak pri meni je svinjak že precej razbit, treba ga bo popraviti. In možje so sklenili popraviti župniku hlev, šola pa je ostala, kakor je bila.«
Črnogorski denar. — Na Cetinje so pripeljali prvi del novega srebrnega črnogorskega denarja. Novi denar, ki je že v prometu, se imenuje perper. Skovan je na Francoskem. Jeden perper velja toliko, kolikor naša krona; so komadi po jeden in po pet perperjev.
Tobačni promet Bosne. — V letu 1908. se je izvozilo iz Bosne in Hercegovine sirovega in rezanega tobaka ter cigaret in smodk 463.117 kg v vrednosti K 1,139.242.
Mladoletno deklico Ivanko Požar je bil odpeljal neki slaboglasni Guido Rut-ter iz Trsta v Benetke. Dekle je bilo namreč poslano, staro je 17 let, na Volosko, da izroči v samostan svojo sestro Lucijo. To se je zgodilo, potem je ni bilo več nazaj. Oče jo je našel v Benetkah. Rutterja so aretirali.
Zakon za mladino. — Anglija je prva praktična država, ki je uvedla v veljavo zakon, ki velja za otroke, za mladino. — Prva točka tega zakona prepoveduje vsem dečkom, ki še niso dopolnili 16. leta, kajenje. Druga točka prepoveduje otrokom izpod 14 let bivati v prostorih kake gostilne. Dotični, kateri bi kakšnega otroka poslal v pivnico, kjer se točijo pijače, bi bil kaznovan. Veliko gostilničarjev je prosilo vsled tega, da bi smeli podaljšati svoje pivnice in dograditi čakalnice za otroke; oblastnije so te prošnje večinoma zavrnile. Stariši, ki imajo pri sebi otroke izpod 14 let, ne smejo pohajati gostilne. Tudi v takih prostorih, kjer vidno gori ogenj, ne smejo prebivati otroci sami. — Otrokom je zabranjeno beračiti in prosjačiti po hišah in po javnih prostorih.
Prva ogrska šola v Bosni. — V. Brč-kem obstoji ogrski klub (najbrže železničarjev), ki se je potrudil, da se ustanovi tam prva ogrska šola. Baje je pozdravil Ogre iz Segedina, ki so prišli na poset ogrskega kiuba, tudi občinski predstojnik Medvedovič. Ogrski listi pravijo, da je ob oni priliki prišlo do burnih manifestacij bratstva med Bošnjaki in Ogri. Če je le res!
Odpravljenje male loterije. — »Volks-zeit« v Libercih na Češkem poroča, da namerava finančno ministerstvo odpraviti malo loterijo, ki donaša državi vsako leto več milijonov dobička, katerih seveda noče noben finančni minister pogrešati. Sedaj se pa baje vendar namerava odpraviti malo loterijo, če se dovolijo — novi dohodki po znanem finančnem načrtu.
Hajinai
Mali oglasi.
Ja pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas |ii se raCana za vsako besedo 3 vin. Hajpripravnejie inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko Je manjžih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi {in celo v mestu) nihee se pozna, ker nikjer ne inaerirajo. Skoda ni majhna.
Razpis službe.
Pri c. k. okrajnemu' glavarstvu v Gradišči ob Soči je nasloniti'mesto pisarja z dnevno plačo 2 K 50 vin.
Prošnje za lo službo je doposlati na podpisani urad do 15. avgusta t. I. ter iste opremiti z dokazi:
da je .prosiiee avstrijski podanik, je dokončal 18. in ni prestopil 40. ieto, telesno sposobnost po uradnem zdravniškem spričevalu in popolno znanje nemškega, italijanskega in slovenskega jezika.
Prednost ima oni prosilce kateri dokaže da je sposoben pisati z pisalnim strojem.
C. k. okrajni glavar:
Sehneider.
Skriviostia ijubavna mec! ErSLffiLtS?.
bežni ter obudi ljubezen brez dvoma in truda. Proti K 2- v znamkah, tajno in poštnine prosto razpošilja: A. Mazzi, Ljubljana post. rest.
Ha prodaj je dvonadstropna hiša
•T Kanali (na trpj
Ista obsega: kuhinjo, 6 sob, 2 kleti in vrt. — Pročelje na 2 strani na lepem
kraju in v dobrem stanu. Natančneje 88 izve v našem upravniStvu.
odlikovana poterija in sladčičarna
Rarol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
nejega peciva, torte, kolače za birtnance
in  poroke, odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna fina vina In likarja
na drobno ali v originalnih  butelkah
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-
brojaa naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah. ~W
Msizssszcssasszs:
Ugodna prilika!
Radi vpeljave električne luči, se proda po zelo nizki ceni dobro ohranjen acetilen-ski aparat z vsemi pritiklinami.
Natančneje se iz e v Tolminu pri g. Andr. Vrtovcu.
Čudovito nizke cene dvokoles, šival, strojev,, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo se
r ^nf***
tudi vse poprave
Pri Batjel-u
Gorica
iiolna ulica 3.-4.
Prodaja tudi na mesečne
obroke.
Ceniki franko
Anton Potatzky v Gorici
j j                       Na sredi RaStelja 7.
TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO.
j   Najceneje kupovali olratierikega I« drabnega I                  blaga ter tkaata, preje lo nitij.
Ij                         POTREBŠČINE
I za pisarnice, feadjlcc in popotnike.
It Najboljše Sivanke za Šivalne stroje.
1                      . POTREBŠČINE
I        ta /crojaše in hoifatfe,
j S*etlnjlce. -> Božn! renči. — MaSne I                         knJISiee.
I j liŠM obuvala za fse iefne čase. Semeni za zelenjavi, trave in detelje.
krofinfarje, prodajalce po Mirnih in trgih IJ______________ter na debeli,   t     36-ft
Ivan Kravos
A. vii. Berini
n Kornu «. II. GBIttCft'« Kornu M. II sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-^w.jrrfr ske potreb-č in e, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice _____ itd. — Izvršuje in sprejma v ^^^^^ popravo različne koleseljne in \E__S_I '   === kočije.-----------
Poprauila se izvršujejo točno. Cen e zmerne.
Gorica, Šolska ulica št. 3,
uelika zaloga == = oljkinega olja
prve vrste
ajboljših tvrdk iz Mre, Dalmacije Molfette, Sari in NjK
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja aa drobno: Kron —'96, 104, 112
120, 12 J   1-36, 1-44, 1-60, 1"80, 2'-, 240,
za luči po 72 vin.
-------     Na debelo cene ugodne.    —^
Pošilja  poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja; .,a
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ------------------mjla in sveč.--------------_
Cene smerne.
Dobro izvežban
ZIDARSKI POLIR
z dobrim zidarjem za kamen in opeko
v starosti   20—30 let   dobi   stalno   delo   do pozne jeseni prj
stavbenem mojstru Rob. SmieloiDski u Ljubljani.
TrLcW5ko-obrtrta zadruga v1 Gorici
registre ^ana zadruga % n omejenim Jamstvom
NačelBtvo In nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom as prenienjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri akuuui ¦eji dne SO. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu »jo 2 kroni na meaec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreatovanju
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izpoaojevalei določi iadl na 10 ali več let.
Vsak izposojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine %% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po 4'/. 4. večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvofni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svo;n naznanila v časopisih »Soča«: in »Primorec«.
Nova pravila eo ae razposlal« vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobi), naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
NaČelstvo in nadzorstvo.
Iz Isjubljane u fleuKJork
so   vosi  najcenejše  8  prekrasno   opremljenim!   ekspresnimi   parobrodi,
takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin   €ecilie, Ks&lser  Wilhelm II. — Kioiiprinz Wil1ielin,
Kaiser Wilhelm der Grosse
dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prhiz  Friedrich Wilheliu,
KOuijj Albert, Priiizcss Alice, Friedrich der Grosse, Bremen i. t. d.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni.
Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk dd vsakomur
Ff|\?wf] Tflvpflp "°'°i'vors'(e u,ice a- ^v m*im
JJU I (Al U.     1 U V OU1 ,          nagproti slari Tišlerjevi gosUlni.
Zasebni dekliš.i licej. trgovski tečaj, ppofinjska in ljudska šo sester v Trstu.
Izborim lega, k asen razgled na Ad-rijo, park in igrali^1 moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kop: lišee, telovadnici. Učni jezik nemški, poleg tega francosk angleško, italijansko in kurzi za slovenščino in hrvaščino. -Letna penzija 600 K; šolnina: za licej 160 K, za t igo vsi kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko Sol 100 kron.
Na Željo se dopošljejo prospekti.