TRGOVSKI I časopis za trgovino, Industrijo in - v " r r Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta Dopisi se ne vračajo. — ši. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. n 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VL LJUBLJANA, dne 5. junija 1923. ŠTEV. 64. Nezakonitosti pri odmeri prometnega davka. Na naš članek, ki smo ga pod gornjim naslovom priobčili dne 24. maja t. I. nam sporoča delegat ministrstva financ g. dr. Savnik, da je za grajane nekorektnosti, ki so se pripetile pri odmeri davka na poslovni promet v pododseku pridob-ninske komisije II. razreda v Ljubljani, zaznal še predno je bil omenjeni članek obelodanjen. Ukrenil je takoj vse potrebno, da se nezakonite odmere razveljavijo in nanovo izvrše v pravilno sestavljenem pododseku. Za odredbe, ki jih je izvršil gosp. delegat v varstvo pravic davkoplačevalcev smo mu prav hvaležni. Se hvaležnejši bi mu pa bili, ako bi v varstvo zakona, in tudi pravilnika za izvrševanja zakona odredil, da bi odmere izvršila cela komisija in ne-le samo pododsek. Pododsekov ne pozna niii zakon niti pravilnik, ampak jih je generalna direkcija neposrednjih davkov ustvarila v neki naredbi, ki velja v tem oziru edino le za Slovenijo in Prekmurje. Nevzdržnost pododsekov se najbolj kaže pri davkoplačevalcih I. in H. pridobninskega razreda, ki obsegata celo področje bivše Kranjske. O vseh teh odločata le dva člana da si je izključeno, da bi njima bile poslovno prometne razmere tako znane, da bi mogla večkrat •udi končnoveljavno odločevati o tako dalekosežnih posledicah, kakor jih ima za posameznike pogosto tudi več tisočev znašajoči davek na poslovni promet. Prepričani smo, da bo g. delegat tudi v tem oziru vse ukrenil, da v Polnem obsegu varuje ne-le interese državne uprave, ampak tudi interese davkoplačevalcev, kolikor so utemeljeni v zakonu. _______ ______________Uredništvo. Redukcija uradništva finančne uprave. Za razbremeitev državnega pro-racui'a )e centralna vlada ponovno odredila redukcijo državnega urad-nistva. Ravno te dni so posamezna Pokrajinska oblastva dobila iz Beograda nalog, da izvedejo reduk- c,l° na ta način, da mehanično zmanjšajo potrošek na aktivitetnih prejemkih za 10%, obenem pa da zmanjšajo za najmanj 10% tudi število nameščencev. Centralna vlada hoče torej re-ukcijo mehanično izvesti brez ozi-HmJI? p°lrcbe državne uprave. Re-°bčutila oblastva in v-,rWnnSH H- do seda' 7 osobjem i h kotirana, v istem obsegu kakor ona, ki so dosedaj kljub vsem naporom osobja komaj še zmagovala poverjeno nalogo. Med zadnje uprave spada v prvi vrsti finančna uprava, ki je v skrbi za ravnovesje v državnem gospodarstvu že od nekdaj skrajno štedila z nameščenem osobja. Tega se drugim upravam brezpogojno ne more priznavati, ki so ne redko brez ozira na državne potrebe pri kreiranju novih mest upoštevale tudi postranske nagibe, katere so znale spretno izrabiti za oznako državnih potreb. Ravnalo se je marsikje tako, kakor se danes ravna na ljubljanskem magistratu, kjer rastejo potrebe za nova službena mesta, kakor gobe po dežju. Pri finančni upravi v Sloveniji že iz/.a političnega preobrata vedno primanjkuje osobja in staleži niso bili nikdar polno zasedeni, vsaj glede nekaterih strok ne. V spoznanju tega dejstva je finančna delegacija izkušala poenostaviti poslovanje na račun pravic davkoplačevalcev in v resnici dosegla, da so se marsikatere važne pravice davkoplačevalcev utesnile v prilog pospešitve poslovanja. Na ta račun ni šteti le opustitve individualnih pozivov za vložitev davčnih napovedi in opustitve plačilnih nalogov, ampak tudi marsikatere druge samovoljne olajšave, katerih se posamezna davčna oblastva poslužujejo, da morejo ob že itak pičlem osobju pravočasno dovršiti svojo nalogo. Med te samo-vojlne olajšave je računiti predvsem opustitev priobčitev pomislekov v priredbenem postopanju, kadar ocenjeni dohodek ne doseže izvesne višine. Vendar pa nekatera davčna oblastva kljub temu, da se poslužujejo vseh zakonsko dovoljenih in včasih tudi samovoljno uzurpiranih olajšav za svoje poslovanje, še vedno niso v tekočem s prired-benim delom. Klasičen vzgled za to nam nudi davčna administracija v Ljubljani, ki šc do danes ni docela dovršila priredbe vojnega davka za leto 1920 in dohodnine za leta 1921 in 1922. Redukcija osobja finančne uprave je še-le v teku, zato je še čas, da tem potom javno prosimo gospoda finančnega delegafa, naj najde za izvršitev višjega naloga izhod, da redukcija ne bo dala vnovič povoda za nadaljno utesnitev že itak pičlih pravic davkoplačevalcev. Kot vr-vrhovnemu čuvarju državnih interesov v Sloveniji v pogledu državnega gospodarstva mu bo gotovo mogoče nadomestiti redukcijo, kolikor zadene davčno upravo, z redukcijami pri strokah, ki resiringi-ranje brez ogrožanja splošnih interesov ložje preneso nego davčna uprava. Ravno ta mora brezhibno in hitro poslovati tako v interesu države same kakor v interesu davkoplačevalcev, katerim gotovo ni prijetno, ali naj plačujejo večkrat ogromne davke po 2 ali 3 letih za gospodarsko že zaključene dobe. Svojih pravic si ne damo kratiti niti v prilog itak dvomljivemu dobičku, ki ga nudi državi redukcija, ampak vstrajajmo slejkoprej na stališču, da se znova prično vročevati nalogi in razni drugi pozivi. L Mohorič. Stanje trgovskega strokovnega in nadaljevalnega šolstva v Sloveniji. (Nadaljevanje.) 3. Maribor. Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru je bila ustanovljena že leta 1876 pod predsedstvom profesorja Petra Rescha in kuratorija, ki je obstojal iz 5 trgovcev. Letos obiskuje solo 167 vajencev in sicer jih hodi v I. razred 45, v 11. razred 76 in v III. razred pa 46. Proračun je letos 20.300 Din od česar odpade I. o0 Din na učiteljske plače, 2.000 dmariev na kurjavo, 800 Din na razsvetljavo m 1.500 Din pa na šolske potrebščine. Ta svota se krije deloma s podporami trgovske zbornice in mestne občine, potom priložnostnih daril in dalje na ta način, da plačuje vsak gremijalni član po 50 Din za vsakega vajenca. Do konca lanskega leta je dve tretjini izdatkov krila vlada, kakor je bilo poprej pod Avstrijo v navadi, letos pa se je ta znesek v državnem proračunu ukinil in je vsled tega moral gremij prirediti dobrodelni ples, s katerega čistim dobičkom je pokril proračunski primanjkljaj. — Gremij Maribor je imel z novim letom 224 trgovskih vajencev. V svrho štedenja se je moralo v I. razredu skrčiti pouk od 8 na 6 ur in se je opustilo po eno uro slovenščine in lepopisja. Pouk se vrši samo popoldan in sicer v I. razredu v pondeljek in v četrtek, v II. razredu v pondeljek, sredo in petek in v 111. razredu pa v torek, četrtek in petek. Poleg tega tudi za prvi in drugi oddelek v nedeljo dopoldan. Poučuje se slovenščina, nemščina, računstvo, zemljepis, knjigovodstvo, trgovsko in menično pravo, korespondenco in lepopisje, dalje nemška in slovenska stenografija ter strojepisje. Učna snov odgovarja po mnenju trgovcev popolnoma potrebam vajencev. 4. Kranj. Gremij trgovcev v Kranju je ustanovil prvo trgovsko gremijalno šolo na Gorenjskem leta 1921. Letos je obiskovalo šolo 31 učencev v I. razredu in 21 v drugem razredu. Vzdrževalni stroški znašajo 10.202 Din, od česar pripade na honorarje za pouk 8.532 Din. Največji del teh stroškov krije gremij. Od trgovske in obrtniške zbornice je dobila šola za tekoče leto podporo v znesku 1.000 Din. Poleg tega pa je obljubljena tudi še podpora od mestne občine. Lani je dobila šola državnega prispevka 2.740 Din, medtem ko je letos državna podpora odpadla. Šola namerava otvoriti prihodnje leto še 111. razred, ako se bo posrečilo dobiti v te svrhe večjo podporo. V celem kranjskem političnem okraju se nahaja 52 vajencev. 5. Ptuj. Dalje obstoja trgovska nadaljevalna šola v Ptuju, katero je ustanovil tamošnji gremij že 30. junija 1891 kot gremijalno nadaljevalno šolo z. nemškim učnim jezikom. Od prevrata sem se imenuje ta šola trgovska nadaljevalna šola. Frekvenca v letošnjem letu je znašala v 1. razredu 15 učencev, v II- razredu 24 učencev in 10 učenk, n v lil. lazredu 15 učencev in 5 učenk, skupno torej 69 frekventan-tov. Vzdrževalni stroški znašajo za tekoče leto 15.525 Din od česar odpade na honorarje učiteljstva 12 tisoč 600 Din. Od ostalega zneska pripade na učila 1.000 Din, na režijo šole 1.625 Din, na vodstvo 300 dinarjev. K kritju je prispevala mestna občina s 6.000 Din, okrajni za-stop v Ptuju s 1.000 Din, trgovska zbornica 1.500 Din in gremij v Ptuju s 6.900 Din ter hranilno in posojilno društvo s 125 Din. Gremij Ptuj izkazuje vsega samo 44 vajencev. 6. Šoštanj. Irgovska nadaljevalna šola v Šoštanju je bila ustanovljena na prošnjo bivše trgovske zadvuge v Šoštanju za šoštanjski sodni okraj leta 1919. Poprej je bila šola združena z obrtno nadaljevalno šolo. šola je dvorazredna menjevalna, to se pravi, da se vrši. eno leto prvi, drugo leto pa drugi razred. Proračun za tekoče leto, ko se poučuje samo prvi letnik znaša 6.080 Din. Stroški niso kriti, ker se je računalo z. dosedanjo dvotretjinsko državno podporo. Učiteljstvo je nejevoljno, ker ne dobi izplačanih honorarjev in zato je obstoj šole za drugo leto ogrožen, kar bi bila velika škoda, ako bi morali trgovski vajenci zopet posečati obrtno nadaljevalno šolo. Dosedaj so letos prispevali k stroškom gremij v Slovenjgradcu 1.000 dinarjev, Irgovska in obrtna zbornica 500 Din, Mestna občina v Šoštanju 625 Din, okrajni zasfop Šoštanj 128 Din, vpisnina 160 Din; poleg tega so trgovci v Šoštanju še nabrali 1.014 Din. Učencev je vsako leto 16 do 20. Če bi bilo dovolj denarnih sredstev bi se šolo lahko razširilo v ti irazredn.o /. Novo mesto. Obrtna šola v Novem mestu je bila ustanovljena s šolskim letom 1873/74. Trgovski tečaj za trgovske vajence se je otvoril z. letom 1875 in 1876. Slovenski jezik je bil vpeljan na trgovski nadaljevalni šoli z. letom 1910/11. Po prevratu ni bilo leta 1920/21 in 1922/23 trgovskonadalje-valne šole. Leta 1921/22 je bilo na šoli samo 8 učencev in 6 učenk. ___________ (Dalje prih.) Kdo je opravičen zahtevati odškodnino za prtljago in v koliki meri. Hz prakse našega trgovskega sodišča.) Tožitelj je navajal, da se je jeseni leta 1920 vrnil iz Amerike s tovarišem A., ki je tožiteljevo prtljago v l ogatcu, kamor se je pripeljal iz Trsta, oddal na list št. 15 za postajo južne železnice v Ljubljani Takoj, ko je A. izročil doma toži-telju prtljažni list, se je podal toži -telj v Ljubljano in zahteval izročitev prtljage, obstoječe iz kovčega, napolnjenega z raznimi rečmi v vrednosti 64.240 K. Kovčega ni dobil ne v Ljubljani ne v Logatcu, kamor ga je šel tudi iskat, ker mu je tožena južna železnica z dopisom z. dne 20. 9. 1920 sporočila, da je kovček v Logatcu. Zahteval je odškodnino obtoženke brezuspešno, vsled česar je 13. okt. 1921 vložil tožbo na plačilo 64.240 K s 5% obrestmi od 1. okt. 1920, pri čemur je trdil, da je bil kovčeg oddan kot tovor. Toženka je ugovarjala- 1. nedoslajanje aktivne legitimacije, češ da z tožiteljem ni stopila v pogodbeno razmerje, ker je kovčeg oddal le njegov tovariš A.; 2. nedostajanje pasivne legitimacije k tožbi, češ da je bil kovčeg oddan italijanski železnici, od katere ga ona sploh ni prevzela. Prizna namreč, da se je kovčeg 5. 8. 1920 oddal, vendar le kot prtljaga na prtljažni list št 15 in da je kovčeg tehtal 120 kg, toda oddal se je le italijanski državni železnici, kar je vse razvidno iz odpravne knjige. Toženka je tudi trdila, da prtljažnega lista ne more več najti; 3. ugovarjala je nadalje, da bi iz-toževanih 64.240 K ne bila dolžna plačati, tudi če bi jo res zadela dolžnost plačati odškodnino, kajti kovčeg z vsebino ni bil toliko vreden in razen tega ima za prtljago v smislu naredbe z dne 29. aprila 1920 plačati odškodnino 48 K za kilogram, torej za 120 kg težko prtljago znesek 5760 K in če bi jo ž.e zadela dolžnost odškodovanja, je pripravljena plačati tožitelju teh 5760 K s 'j% obrestmi od 11. sept. 1920. Pri zadnji razpravi predložila je toženka odpravno knjigo, v kateri je bilo med drugim vpisano : en kovčeg, kg 120, prtljažni list 36, kol kraj oddaje Logatec in kot dan reklamacije 13. sept. 1920. Na to je tožitelj svoj tožbeni zahtevek skrčil na 5760 K s 5% obrestmi od 11. 9. 1920. Sodišče je obsodilo toženko v smislu tega skrčenega tožbenega zahtevka, pravdne stroške pa izreklo za medsebojno pobotane iz sledečih razlogov: Pri prtljagi je nemerodajno, kdo jo odda. V tem slučaju je oddal A. prtljago kot tožiteljev pooblaščenec ter izročil prtljažni list tožitelju, ki je potem, kar toženka priznava, zahteval od nje v L jubljani izročitev prtljage tekom 14 dnevnega roka določenega v § 36 žel. prav. Toženka prizna tudi, da ji je to-žitelj izročil prtljažni list obenem z reklamacijo. Po § 34 žel. prav. je pa vsak imitelj prtljažnega lista opravičen zahtevati izročitev prtljage in železnica ni dolžna šele preizkušati opravičenost imitelja ter je železnica v smislu § 34, t. 5 žel. pravilnika celo zavezana prtljago izročiti že, če je opravičenost do prevzetja verjetno izkazana. Tožitelj je bil vsekako opravičen zahtevati izročitev prtljage in je torej tudi opravičen za vložitev tozadevne tožbe. Z dopisom 20. 9. 1920 je toženka sama, ko je prej tožitelj že brezuspešno iskal prtljago, sporočila mu, da je kovčeg v Logatcu in da naj si ga ogleda ter je še pripomnila, da je kovčeg povezan s pleteno žico, in da je prišel iz Amerike s parnikom WiIson. '2e iz tega je razvidno, da je toženka imela kovčeg v svoji oblasti in je tudi v od-pravni knjigi navedla kot številko prtljažnega listo 36, medtem ko je na italijanski želznici imel št 15. To dokazuje, da je toženka prevzela kovčeg in stopila v prevozno pogodbo, vsled česar je dana tudi pasivna legitimacija za tožbo. Ker pa toženka po lastnem priznanju kovčega ni izročila tožitelju, je dolžne) plačati odškodnino in sicer v smislu naredbe z dne 29. 4. 1920 vsaj z zneskom 48 K za kilogram, katero dolžnost, kakor tudi dolžnost plačila 'S% obresti je toženka priznala za slučaj, da je izkazan temelj tožbe. Ker je pa toži-ieli tudi skrčil svoj tožbeni zahtevek v tem smislu, bilo je skrčenemu tožbenemu zahtevku ugodili. Tako je tožitelj v pravdi prodrl, sicer z manjšim delom svojega tožbenega zahtevka, toda upoštevati je, da se je toženka spustila v pravdo ne samo zaradi previsokega za- htevka , temveč zaradi zahtevka sploh, zanikujoča dolžnost do kake odškodnine. Nasproti je pa tudi to-žitelj skrčil tožbeni zahtevek šele pri zadnji razpravi. Z ozirom na to je sodišče izreklo pravdne stroške obeh strank za medsebojno pobotane. Zaradi izreka o pravdnih stroških sta vložili obe stranki proti sodbi rekurz na višje deželno sodišče, ki je pa sodbo prvega sodišča potrdilo. _____ H J‘ niciciSe testenine. To potrjujejo vse gospodinje, ki so napravile poskušnjo s lem, da so skuhale obenem le in druge. »PEKATETE« so se vedno zelo nakuhale. Sedanjost in bodočnost naše finančne uprave. (Predavanje g. dr. K. Savnika, delegata min. financ v društvu »Soča« dne 19. maja 1923.) (Nadaljevanje.) Pokrajinsko vmesno inštanco z enako obsežnim oblastvom, kakor avstrijske dežele, je imela od vseh naših pokrajin jedino še Bosna, in sicer v finančnm oddelku svoje deželne vlade — da, delokrog te je bil še celo nekoliko večji, omenim naj zlasti, da je bilo s finančnim oddelkom tudi združeno računovodstvo za vse resorte, kar je bilo poleg drugih momentov odločilno za reorganizacijo, ki se je sedaj na tem polju izvedla tudi v Sloveniji in Dalmaciji. Precej drugo stališče pa je imelo financijsko zemaljsko ravnateljstvo v Zagrebu. Bilo je prav za prav samo privilegirana finančna direkcija v smislu ogrskega prava, te pa so bile po svojem bistvu le skupno pr-voinštančno oblastvo za vso mrežo finančne uprave, torej v polnem nasprotju z avstrijsko organizacijo, zlasti tudi za direktne davke. Zagrebško ravnateljstvo je stalo nad drugimi le toliko, ker je bilo enotna personalna instanca za vso pokrajino in imelo še izvesfne nadzorstvene in vsled tega naravno tudi prestižne pravice. Stvarno pa je de-centralistični moment hrvatske finančne uprave ležal vse drugodi, t. j. v tem, da so se sporne zadeve načelno — za poedine izjeme od tega pravila ne prevzamem garancije — obravnavale v avtonomnih odborih, ki so poslovali za velike županije in bili mešani organi državne finančne in politične uprave, ki je bila na Ogrskem zasnovana na principu samouprave. Tako fin. zemaljsko ravnateljstvo v Zagrebu, kakor finančni oddelek deželne vlade v Sarajevu se ie po preobratu pretvoril v delegacijo, poslujeta pa — kolikor ni bilo splošnih kompetenčnih sprememb — po lastnih prejšnjih predpisih, istotako tudi naša in splitska delegacija, tako da imamo v fin. delegacijah v marsičem oblastva, ki imajo le enako ime, ne pa čisto enak delokrog. Na bivšem ogrskem teritoriju v ožjem pomenu besede, t. j. Vojvodini, Bački itd. pa ob prevratu ni bilo pokrajinske inštance niti z delokrogom zagrebškega finančnega ravnateljstva, ker ogrske organizacije take inštance izven Hrvatske sploh ni poznala. Ustanovila se je šele po prevratu z delegacijo in pozneje oblastno financijsko direkcijo v Novem Sadu — toda ne toliko v svrhe kake načelne reorganizacije, kakor z namenom, da se v tamoš-njih po tujih elementih otežkočenih razmerah v obče omogoči funkcioniranje finančne uprave, zlasti glede zbiranja davkov in davščin in izvrševanja budgetne službe. Kakor ogrska je bila tudi srbijan-ska finančna uprava zasnovana na zistemu dvostročnosti brez vmesne inštance, kar je povse naravno, ker v starih mejah brez dvoma ni bilo potrebe za tako. Pri tem je ostalo tudi po prevratu in organizaciji t. zv. fi-nancijskih okružnih in srezkih uprav, ki so v bistvu le kombinirana prva stopnja, ne pa prva in druga (vmesna) inštanca v našem pomenu besede. Predvojni ustroj v Črni gori in novih srbskih pokrajinah mi nista znana, sedaj je na vsem tem ozemlju in stari Srbiji v bistvu uvedena organizacija okružnih uprav. Diference med poedinimi pokrajinami so torej precejšnje in lahko se reče, da vsaj obe krajni skupini, t. j. bivši avstrijski teritorij in Bosna po eni strani, srbijanski kraji po drugi, predstavljajo naravnost dva bistveno različna upravna zistema, ki se karaktezirata po tem, da v drugem ministrstvo vodi posle neposredno preko I. inštance, v prvem pa preko vmesnega pokrajinskega organa. Neskladnosti se pa nadaljujejo tudi na polju strokovne razdelitve in so po svoje prav za prav še večje. V Avstriji smo poznali zelo razvito špecijalizacijo v l. stopnji, za direktne davke smo imeli druge organe, kakor za indirektne in pristojbine, odmera in pobiranje sta bili načelno strogo ločeni, itd. Že v drugi inštan-ci, pri finančnem dež. oblastvu so pa zopet vse niti stekle skupaj in docela fin. ministrstvo je tvorilo absolutno enoto. Seveda se je delo tudi pri dež. oblastvu in še bolj v fin. ministrstvu delilo po strokah v ministrstvu celo ne vedno iz stvarne potrebe, marveč v časih samo zato, da se je mogel kak gospod s pravimi znanstvi in pravo žlahto dvigniti do dostojanstva t. zv. departement-še-fa. Tako so nastali tisti pritlikavski oddelki, kjer se je samostojno upravljala materija, ki je v zakonu zgoščena v nekaj §§, ta pa seveda do pike natančno. Kljub tej interni špecijalizqciji je pa bilo pri deželnih oblastvih po enotnosti vodstva, v ministrstvu po stari in strogo vzdrževani tradiciji, ki je bila izražena tudi v poslovnem pravilniku, pred vsem pa po tako zvanem prezidi-jalnem biro-ju skrbljeno za to, da specijalizacija ni udarila na ven in da so se stručnjaci, kedar so se bili zlasali v kaki zadevi, ki je posegala v več strok, brezpogojno morali zediniti, predno je akt zapustil ministrstvo. Temu nasproti nagiba srbijanski zistem h koncentraciji v prvi stopnji. Izvzemal je pa od nekdaj dve važni panogi, t. j. l. monopole, ki danes v Srbiji za administrativno službo, iz-vzemši najnižje t. j. stražarske posle, v obče nima organov in je vse centralizirano v monopolni upravi v Beogradu, 2. pa carinstvo, ki je izločeno od t. zv_ financijskih uprav in se upravlja izključno po carinarnicah, pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom ministrstva. — Kakor splošno znano, ie bila ta organizacija carinstva ena prvih stvari, ki jo je finančno ministrstvo z vso doslednostjo izvedlo tudi po novih pokrajinah. V svoji drugi in zadnji inštanci, t. j. finančnem ministrstvu pa ima srbijanski zistem v svojih generalnih direkcijah prav za prav ravno toliko samostojnih organov, katerih skupna vez je edino le finančni minister. Notorično je v Beogradu, da gen. direkcije z vso ljubosumnostjo varujejo svojo — recimo — avtonomijo. Imamo jih 8: za neposredne davke, za posredne davke s pristojbinami vred, za carino, za kataster, za državna dobara (nepremično premoženje), za pravobraništvo t. j. službo naših finančnih prokuratur, za državne dolgove in slednjič najvažnejšo generalno direkcijo državnega računovodstva, ki pa nikakor ni samo glavno knjigovodstvo, marveč tudi vrhovni organ za vso budgetno službo in opravlja tudi vse administrativne posle, ki se tičejo osobja, kakor n. pr. odmero penzij, adjusti-ranje partikularjev itd. Generalnim direkcijam se pridružujeta še gen. inšpektorat, ki je sedaj v prvi vrsti strokovni valutni organ, in kabinet finančnega ministra, ki poleg osebne službe za ministra vrši v bistvu le še nekatere personalne agende — druge so pri dotičnih gen. direkcijah — in one redke mortopolske posle, ki so sploh pridržani ministrstvu. Sicer se je pa po preobratu hotela ustanoviti tudi še posebna gen. direkcija monopolov — stvar pa je ostala na papirju, ker je monopolna uprava znala ohraniti svojo samostojnost. Dodam naj, da ta njen značaj ne izvira toliko iz komercijelnih in administrativnih ozirov, marveč iz tega, da se je ž njo hotela svojčas LISTEK. Gustav Freytag. Dati - imeti. (Nadaljevanje.) Edina baronica je bila na posestvu, ki ni bila zadovoljna s tem novim življenjem. Njenega soproga je prevzela razstresenost in zaposlenost, in nekaljena, mirna jasnost prejšnjih let je takorekoč izginila z njegovega obličja. I udi zdaj v poletju se je dostikrat vozil v mesto, marsikateri večer prebil v klubu, in veseli bivši njegovi tovariši pri polku so ga pogostokrat izvabili od (loma v svoje zakajene sobe. Vodil je pogajanja z. Ehrenthalom in začel z dopadajenjem zahajati v take družbe, kakršnim poprej ni bil preveč naklonjen. Sicer niso bile spremembe na plemenitašu tako oči-vidne, toda skrbeče in ljubeče so-progino oko jih je vendar opazilo. Toda tudi baronica je doživela med tem časom veliko veselje. Sin Evgen je prestal svoj častniški izpit in naznanil obisk, da pokaže nove znake svojega čina. Ko se je približala ura njegovega napove- danega prihoda, ni mogel plemenitaš več strpeti doma, dal je osedlati in odjezdil do bližnje vasi svojemu sinu nasproti. In ko je zagledal oče pred seboj vitko postavo mladega poročnika, obraz, ki je bil tako podoben ljubljeni soprogi, tedaj je kot mladenič skočil s konja, sin je v hipu napravil isto in vatežki postavi sta si sredi ceste padli okrog vratu. Kako^ diven pogled je bil, ko sta nato vštric dirjala proii gradu. V vrtni lopi sta ju pričakovale mati in Leonora. Ne more se popisati ginljivega prizora, ki se je odigral tu. — Zdaj se je začelo šele v gradu pravo veselje. Oči so sta-rišem zažarele, kadarkoli sta pogledala na visoko^ lepo sinovo postavo. — V dekliškem krogu si je pridobil Evgen takoj gospodstvo, vsaj pri vseh zabavah so ga odlikovale s svojo naklonjenostjo. Delal je obiske v okolico, obiski so se vračali, in veseli praznični dnevi so sledili drug drugemu. Ena zadeva je motila plemenitaše, da se ni mogel brezskrbno vdati sedanjemu veselemu življenju: denar mu nikakor ni več zadoščal za njegove potrebe. Kar je bilo mogoče celih dvajset let, se je zdaj hipoma izkazalo kot popolnoma nemogoče. Zimsko bivanje v mestu, številnejše družabne zveze, sinova oprema, l.enorine toiletie, vsakoletne obresti za zasiavnice, vse to mu je požrlo velike svote. Donose iz posestva je zato nestrpno pričakoval ter jih vedno takoj začel porabljati. Izdelal je načrt, da bi obsodil neki peščeni prostor na meji svojega posestva z borovci, toda tudi teh neznatnih stroškov ni zmo-gel, in rumeni pesek se ie celo leto svetlikal na solncu. Vsled okoliščin je bil zopet večkrat prisiljen, odpreti lično škatljico, v kateri je shranjeval ljubljene zastavmee, ter jemati iz nje posamezne številke lepega pergamenta; vsakokrat se je ob takih prilikah pooblačilo njegovo čelo, in hipni nemir je spreletel njegovo dušo. Toda to ni bil več moreči strah prejšnjih časov, pridobil si je že malo prakso pri kupčijah in je pri tej stvari ostal malo hladnokrvnejši. Saj se mora najti pot, si je mislil, da pride iz teh večnih zadreg, v najneugodnejšem slučaju prebije še eno, ali naiveč dve zimi v mestu, dokler ne bo dokončana Leonorina vzgoja, ter se nato energično umakne k svojemu poljedelstvu. Čutil je, da to ne bo zanj prevelika žrtev. In nato izvede svoje industrijelne načrte, imajoč kot dober gospodar pred očmi le bodočnost svojih otrok. Med tem je sklenil, povprašati Ehrenthala ob priliki za svet. V splošnem je ta mož vendar poštenjak, v kolikor se pač more to lastnost prisoditi trgovcu nasproti plemenitašu. In, kar je glavno, precej natančno pozna ple-menitaševe razmere, in gospod ni napram rijem občutil tistega sramu, kateri ga je sicer odvračal, da bi sc razodeval tujcem. Kakor vedno, je prišel Ehrenthal tudi danes pravočasno. Njegova di-(amantna igla na ovratnici se je ble-sketala, njegovi preponižni pokloni so bili smešnejši kot kdaj poprej, in njegovo občudovanje posestva je bilo naravnost brezmejno. Plemenitaš ga je prepeljaval po domačiji ter končno dejal: »V neki zadevi bi potreboval vašega nasveta.« . Ehrenthal je pomežiknil z °cmi in pretkano pogledal plemenitaša. (Dalie sledi.) zasigurati redna služba državnih dolgov, za katere so se bili, kakor znano, zastavili inozemskim upnikom ravno državni monopoli. Je torej pred vsem historičnega značaja. In če se sedaj po vseh teh izvajanjih vprašate, kaj je sedanjost naše uprave, si pač sami ne boste odgovorili drugega, kakor: boj s preteklostjo, posebno trd zlasti tam, kjer so nasprotstva tudi iz drugih razlogov morda največja, t. j. v Sloveniji. Naravno je, da vsak brani in skuša vzdržati, v čemur je vzrasel in čemur je morda posvetil najboljše moč isvojega življenja. V najglobljem bistvu je vendar večina ljudi konservativna bolj, kot se zaveda in priznava, in če se tej človeško razumljivi lastnosti pridruži še biro-kratična trma — in nobena žival na svetu ni tako trdovratna, kot pravi birokrat, imamo jih pa cis et trans! — se ni čuditi, da mašina včasih zacvili in se zatakne, da inženirji zabavljajo in delavci godrnjajo. Stojimo pač šele v petem letu skupnega dela, in kaj je to, — kakor dr. Steska čisto pravilno poudarja — v primeri ne z desetletji ampak s stoletji zgodovine, ki nas — poleg drugega! — ločijo. Marsikateri nedostatek gre torej le na rovaš činjenice, da ta boj še ni končan. Četudi pa je razumljivo, da Beograd pri tem izkorišča naravno premoč svoje pozicije in če tudi ne smemo biti tako naivni, da bi pričakovali od srbskih tovarišev, da se ne bodo v prvi vrsti posluževali takorekoč svojih »predaktov«, je pa vendar gotovo, da upravni centralizem v novih razmerah zadeva ob izredne težkoče. Ne samo radi pokrajinskih različnosti vseh vrst in stopenj in ker je pregled iz ene točke v 12 milijonski državi neprimerno težji, kot je pa bil v Beogradu prej, v konsekvenci tega pa tudi zmanjšana možnost, da bi se iz te ene točke vedno pravo zadelo, še bolj pa, da bi se to pravočasno zgodilo — predvsem pride z delavno lehničnega stališča v poštev, da je množina dela vse druga in večja, kot nekdaj, vsled tega pa za centralistični zistem prvi pogoj uspeha, 1. da ima ravno v središču dovolj, vse-kako pa dokaj več ljudi na razpolago, kot nekdaj, 2. da je med njimi še za dolgo dobo vedno primerno število takih, ki poznajo tudi prečan-ske izjeme in ne samo srbijansko pravilo. Vsakdo pa ve, da ni dan niti prvi, niti drugi teh predpogojev. Nasprotno — kdor je služboval v dobro organiziranih pisarnah, mora naravnost občudovati pogum beograjskega centralnega uradništva, da s tako nezadostnim aparatom vrši svojo nalogo. Kar se pa nas tiče, je težka krivica očitek, da ne sledimo radi pozivu v Beograd. Če treba, bom tudi to vprašanje enkrat podrobno jn lavno pojasnil, tu le vprašam vsakega objektivnega presojevalca, ali |e Pri današnjih materijalnih in stanovskih razmerah pričakovati kaj orugega? Cim več drobnjav pa ministrstvo 'hub nedostatnosti personala vleče . a fe ~..'n da gre tu večkrat uprav lapalije, bi ne bil v zadregi špe-citicirati — tem manj mu seveda ho\° časa za prave posle vr-onn?7eJnštanPe- *• i- legislativno, or-Tn mnra-n° 'n nadzorstveno službo. čim S'K|!SF S'a„bŠe 5°5ledice’ logo in čim bolf'M T tiskih )0 >e *udl IZ poll- frP7mlrnOV treba f°rsirati. S čezmerni^ centraliziranjem pa povzroča ministrstvo tudi vmesnim instancam dosti nepotrebnega dela ker morajo te akt, ki ga predlože! seveda ravno tako pogledati in še Pisati poročilo. Kar bi se brez škode lahko opravilo na enem mestu, se l°rej sedaj melje na dveh. Ali ima-res toliko ljudi in denarja, da si ohko privoščimo take luksuse? (Dalje prihodnjič.) trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino fružba „ILIRI1A“, Ljubljana Petra trg 8. Telefon št. 220. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) V Monoštoru se nahaja klavnica državnega posestva Velja v kateri se izdela letno 25.000 kg suhomesnatega blaga, 52.000 kg masti in slanine, 2.000 kg klobasic in 132 tisoč kg svežega mesa za takojšnjo prodajo. Inštalacije so odlične in se predelujejo samo prešiči z veleposestva. Produkti se prodajajo v tu-zemstvu. Na Hrvaškem in Slavoniji obstojajo tovarne v Sidu, Vukovaru, Brodu na Savi, Petrinji, Bjelovaru, Zagrebu in Zaprešiču. Tovarna suhomesnatega blaga in mlinska industrija v Šidu, ki pokolje tedensko 300 do 400 prešičev in po 20 do 30 komadov govedine, izdela letno 20 vagonov raznovrstnih salam, 15 vagonov masti in 25 vagonov slanine. Njene inštalacije so popolnoma nove. V Vukovaru se nahaja prva vukovarska industrija mesnih produktov in tovarna za milo, ki izdeluje s pet delavci na mehaničen način raznovrstne klobasice, slanino in mast. V Osjeku se nahajajo: 1. Osješka industrija mesnatega blaga in masti d. d., ki je sedaj pričela z obratom in obratuje mehanično z 7 delavci in 4 vajenci; 2. Bela Vanek tovarna suhomesnega in mastnega blaga, ki predela okrog 1.500 prešičev in 250 komadov rogate živine; 3. »Slavonija« tovarna za praško suhomesno blago d. d., ki izdeluje produkte za lokalno prodajo in sicer okrog 6 vagonov klobasic, 4 vagone slanine in 4 vagone masti. Ima okrog 5 do 7 pomočnikov in 5 vajencev. V Brodu na Savi obratuje tovarna mesnih izdelkov Bratov Tajfel, ki izdeluje razne klobasice, šunke, suho meso, mast in slanino letno okrog 30.000 kg. V Petrinji obstoja Prva hrvaška tovarna slanine, suheha mesa in masti M. Gavrilovičevi sinovi d. d.. To je naša največja in najstarejša, slovita tovarna salame, ki ima svojo vpeljano znano marko v tu in inozemstvu. Klavnica je najmoderneje urejena za izdelavo vseh izdelkov iz mesa in slanine posebno pa za salamo. Ima okrog 120 delavcev in izvaža 75% svojih produktov v inozemstvo. V Zagrebu in v Sesvetih se nahajajo tovarne mesnih izdelkov in masti K. Rabusa in sinov, ki izdela letno okrog 250 vagonov blaga in zaposluje 85 strokovnih delavcev, 14 uradnikov in 109 navadnih delav-vec in nameščencev. Tovarna izdeluje tudi izvrstne praške produkte, katere prodaja v svojih trgovinah v Zagrebu. Tovarna v Sesvetih je popolnoma moderno urejena. V Bjelovaru se nahaja tovarna mesnih izdelkov Svoboda in sin. V Zagrebu se poleg tega nahaja tudi tovarna Donera d. d. V Zaprešiču pri Zagrebu se nahaja industrija mesnih produktov d. d., ki producira vse produkte klav-niške industrije, kakor sveže meso, suho meso in slanino, mast, salamo, klobase in milo. Klavnica ima okrog 80 delavcev in zakolje letno okrog 5.000 prešičev in 250 volov za predelavo. Poleg tega pa kolje živino za izvoz v zaklanem stanju. Klavnica je najmoderneje urejena z vsemi potrebami za klavnico in tudi za delavska stanovanja. Klavnica izdeluje blago za izvoz in tudi za domačo potrebo. Lastniki klavnice so domači, mlajši in energični ljudje. V Sloveniji se nahajajo tovarne na Vrhniki, v Ljubljani in v Mariboru. Na Vrhniki obstoja tovarna konzerv in mesnih izdelkov, ki izdeluje mesne konzerve, suho meso in klobasice vseh vrst, dalje sveže svinjsko in goveje meso za eksport. Po-e9 . ,9a Predeluje čreva in kosti. Izde uie sama pločevinaste škatlje za konzerve, kakor tudi zaboje. Dnevno kolje 120 komadov prešičev in 70 komadov volov. Surovine dobivajo iz Slovenije, le debele svinje dovažajo iz Vojvodinje. Tovarna je najmoderneje opremljena. Delavcev imajo 260. Produkte prodajajo po večini v Italijo, Švico, nekoliko tudi v Nemčijo in Avstrijo. Dosti veliki konzument je naša zemlja sama in sicer Slovenija, Dalmacija, Bosna nekoliko vojvodine in Srbija. V Strožcah pri Ljubljani ima J. Bu-zollini tovarno, ki lahko izdela letno do 10 vagonov klobasic in salame. V Mariboru se nahaja tovarna mesnih izdelkov Hermana Woge-rerja in »Prva jugoslovanska prekajevalnica«, tovarna salame in klobas, ki izdeluje vse vrste klobasičarskega blaga z 10. delavci. Poleg naštetih dela J Urbas v Ljubljani klobase, Franc Fister v Ljubljani kranjske klobase in sicer 1.600 komadov na teden, dalje »Mesna« tovarna za mesne izdelke v Mariboru in Rajmund Andretto, tovarna salame na Viču pri Ljubljani itd. Našem izvozu masti in slanine škoduje to, da gredo na jesen in preko poletja trgovci po vaseh in kupujejo ostalo staro mast in slanino ter meso in ga izvažajo. Ker taka mast, slanina in meso ni dobro strokovno konzervirana in ker je že od pretekle zime, se s takim izvozom diskretira sloves naših izdelkov. Zato bi bilo treba prepovedati izvoz takih produktov, to je prepovedati izvoz vsega blaga, ki ni izvrstno urejeno. Izvoz in uvoz. Izvoz iz češkoslovaške v našo državo je dosegel mesecu aprilu vrednost od 41.5 milijona Kč. Od 1. januarja do 30 aprila 1923 je Češkoslovaška uvozila v Jugoslavijo raznega blaga v skupni vrednosti od 128.8 milijona Kč. Zabrana izvoza živine iz Rumunije. Dunajski »Abend« poroča, da zabrana izvoza živine iz Rumunije s 1. junijem se ni le ukinila, temveč še poostrila. Kakor se z druge slrani zatrjuje, se je zabrana sicer formelno ukinila, a so se izvozne pristojbine toliko povišale, da je izvoz komaj mogoč.___________________ Narodno gospodanke zadeve. Trgovina. Hrvatske sladkorne delnice na budim-pešianskem frgu. Iz Budimpešte poročajo, da je tamošnji trg zelo preplavljen z jugoslovanskimi efekti, zlasti z delnicami Hrvatske sladkorne industrije d. d. Češkoslovaška trgovinska bilanca, ki je bila v marcu za 100 milijonov Kč, aktivna, je dosegla v aprilu prebitek 186 milijonov. Pogajanja o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Holandsko so se pričela te dni. V. Dunajski mednarodni sejm. Peti dunajski semenj se vrši v času od 2. do 8. septembra t. 1. Kakor nam poroča, bode, kakor se da po dosedanjih zgla-sitvah sklepati, ta semenj zadnjega, h kateremu so prišli nakupovalci iz 44 držav, po številu razstavljencev in obilnosti vzorcev blaga bistveno presegel. Cena za razstavljeni prostor je nižje odmerjena kakor pri skoraj vseh drugih evropskih semenjskih prireditvah. Pojasnila daje Semenjska d. d. Dunaj, VIL, Museumstrasse 1. Industrija. Stanje sladkorne pese v Jugoslaviji. Kakor poroča hrvaško časopisje, je stanje, sladkorne pese v naši državi večinoma slabo. Neuspeh pogajanj škodovih tvornic z Jugoslavijo. Kakor poroča češko časopisje, so se brezuspešno končala pogajanja škodovih tvornic z Jugoslavijo glede osnovanja tvornice za orožje in municijo ter glede izkoriščanja ležišč železa in premoga v Bosni. Carina. Spremembe v pravilniku o carinskih posrednikih. Na predlog glavnega carinskega sveta je finančni minister odločil, da se poslednji stavek čl. 1. pravilnika o carinskih posrednikih spremeni in da se v bodoče glasi: Bivši carinski uradnik ne more prvi dve leti biti postavljen za carinskega posrednika pri onih carinarnicah, kjer je kot uradnik služil zadnji dve leti. Carinski nadavek v Nemčiji je določen od 6. junija do vključno 12. junija 1,189.900 odstotkov. Denarstvo. Narodna banka SHS. (Stanje 22. maja 1923.) Aktiva (v milijonih dinarjev; v oklepajih spremembe napram stanju 15. maja): kovinska podloga 353.9 (+ 2.3), posojila 1487.2 (— 1.6), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmene 289.1, državni dolg 2955.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 238.3 (+ 20.2). Skupaj 8709.6. — Pasiva: vplačana glavnica 21.1 (+ 0.3), rezervni fond 5.1, bankovci v obtoku 5446.9 (—33.6), državni račun začasne razmene 298.1, državna terjatev 246 (+ 12.2), razne obveznosti 508.8 (+40.5), terjatev države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup zlata 44.9 (+1.2). Skupaj 8 tosoč 709.6. Novi bankovci na Madžarskem. Madžarska vlada bo izdala prihodnji mesec nove bankovce po 500.000 kron, da na ta način odpomore občutnemu pomanjkanju gotovine. Zlato kritje češkoslovaških bankovcev znaša po izkazu 15. maja eno četrtino vsega izdanega papirnatega denarja. Ogromno naraščanje obtoka bankovcev v Nemčiji. Od 16. do 23. maja se je pomnožil obtok bankovcev v Nemčiji za 473.86 milijarde na 7586.64 milijarde mark. Promet. Začasna zatvoritev pošte Ljubljana 6. Na podlagi naredbe ministrstva pošte in telegrafa se pošta Ljubljana 6, ki je nastanjena nasproti hotela »Union« dne 3. maja 1923 začasno zatvori. Novi plovbni vozni red. Da bi se odstranile težkoče, ki so nastale vsled številnih transportov čehoslovaških turistov, potujočih na dalmatinsko obal, je družba jadranske plovbe v Sušaku izdelala nov vozni red, ki stopi v veljavo s 1. junijem t. I. — Poleg dosedanje pravilne dvakratne tedenske vožnje Bakar - Metkovič in enkratne Bakar -Korčula bodeta vozila vsakodnevno še dva parnika iz Bakra v Sinj s postajo v Cirkvenici, vpeljane bodo trikratne tedenske vožnje Bakar - Malinska ter štirikratne na progi Bakar - Baška - Rab. Zadnje linije so vpeljane radi tega, ker večina češkoslovaških izletnikov obiskuje Cirkvenico, Bačko, Rab, Malin-sko, kjer prežive svoj dopust. Telefonske postaje, ki opravljajo in sprejemajo brzojavke po telefonu. Telefonski centrali Velika nedelja in Sv. Marjeta pri Moškanjcih kakor tudi nova centrala v Črenšovcih opravlja v smislu čl. 5 točka 2 telefonskega pravilnika tudi brzojavno službo. Te tri centrale opravljajo in sprejemajo brzojavke po telefonu. Otvoritev telefonske centrale v Črnomlju. Pri pošti v Črnomlju je bila dne 15. maja t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. Dobava, prodaja. Dobava črne pločevine. Pri ravnateljstvu državih železnic v Subotici se vrši dne 12, junija t. I. ofertaina licitacija glede dobave 200.000 kg črne pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava kartona za potniške karte. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 13. junija t. 1. oferlalna licitacija glede dobave kartona za potniške karte. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava telegrafskega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 16. junija t. 1. ofertaina licitacija glede dobave telegrafskega materijala. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled, seznam blaga, ki ga bo dobaviti, pa se dobi pri ekonomskem oddelenju direkcije državnih železnic v Subotici. Dobava kartona. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 16. junija t. I. ofertaina licitacija glede dobave 140.000 kg kartona. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in vzorcem je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom, na vpogled. Razno. Nova državna banka. Vlada pripravlja zakon o državni in zemljoradniški banki. Tihofapsivo z zlatom na madžarsko -jugoslovanski meji. Na madžarsko-ju-goslovanski meji se vrši zadnje dni veliko tihotapslvo z zlaiom. Zlato se izvaža iz Jugoslavije, katerega v Budimpešti silno drago plačujejo. Nevročljive poštne pošiljke. Te dni je bil razposlan na vse pošte v Sloveniji razglas o nevročljivih pošlijkah za mesec marec 1923, kar je v prostoru za stranke občinstvu v pogled. Naslovniki oziroma pošiljatelji teh v shranjevalnem uradu poštnega ravnateljstva ležečih pošiljk se opozarjajo, da jih v teku enega leta od dne tega razglasa dvignejo, drugače bo poštna uprava te pošiljke na javni dražbi prodala, ako so brez vrednosti pa uničila. — Izkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravčenim osebam še za dobo nada-ljnih treh let, po preteku tega roka pa zapade v korisl poštni upravi. Izseljevanje iz Jugoslavije v mesecu aprilu 1923. Glasom uradnih podatkov se je v mesecu aprilu leta 1923 izselilo iz cele Jugoslavije 310 oseb, od tega 219 moških in 91 žensk. Po poklicu je bilo 58 kvalificiranih delavcev, 86 nekvalificiranih, 89 poljedelcev, 15 svobodnih poklicev in 61 družinskih članov brez poklica (otrok). Po pokrajinskem pri-padništvu je bilo 43 izseljencev iz Srbije in Črne gore, 267 pa iz ostalih pokrajin. Izselilo se je v Zedinjene države Severne amerike 80, v Kanado 14, v Ar-gentijo 198, v čile 5, v ostale ameriške dežele 10 in v Južno Afriko 3 osebe. Kakor se vidi iz teh številk, je največji del izseljencev v minulem mesecu odpotoval v Argentinijo, to pa predvsem zato, ker je bila kvota za Zedinjene države izčrpana. Ljudje ki so se izselili v Zedinjene države, so izključno osebe, ki ne računajo na kvoto, to je taki, ki se po kratkem obisku (6 mes.) — v domovini vračajo v Ameriko in taki, ki potujejo v Ameriko istotako le na kra-lek obisk. Število izseljencev v aprilu znatno presega izseljevanje v prvih mesecih tek. leta. Skupno število izseljencev od 1. jan. do 30. aprila znaša vsega 888 oseb, dočim je Generalni izseljeniški komisarijat v istem razdobju izdal 1287 dovoljenj za izselitev v prek-morske dežele. Poleg zgornjega števila je v mesecu aprilu odpotoval iz naše države v prekmorske dežele 101 tuji državljan, večinoma naturalizirani Arne-rikanci bivši Jugoslovani. Glavna skupščina Trboveljske pre-mogokopne družbe. Dne 1. junija se je vršila letna glavna skupščina Trboveljske premogokopne družbe na Dunaju. Poročilo upravnega odbora izkazuje vseskozi lep napredek družbe ter poudarja zlasti tehnično spopolnitev i razširjenje njenih obratov. Družba prenese svoj delež v Jugoslavijo, čim bo avstrijska vlada na podlagi svoječasnih, v Beogradu sklenjenih konvencij odobrila prenos. Družba je v ta namen zgradila poslovno palačo v Ljubljani, ki bo tekom leta popolnoma gotova. Glavna skupščini je soglasno odobrila poročilo upravnega sveta ter je sklenila razdeliti od čistega dobička za I. 1922 50% dividendo, t. j. 25 Din na akcijo. Sklenjeno je bilo nadalje povišanje družbene glavnice od 25 na 50 milijonov Din. Stari delničarji imajo opcijsko pravico in sicer na 2 nov akciji za 5 starih po kurzu 62.50 Din. Ostale akcije nove emisije prevzame majoritetni sindikat pod vodstvom Slavenske banke. Vprašanje delavskih moči v Italiji. Italijanska vlada je izdala naredbo, ki odreja, da v italijanskih podjetjih ne sme biti zaposlenih več nego 10 odstot. inozemcev. Ta naredba se bo strogo izvajala , ker skuša vlada na ta način zmanjšati število nezaposlenih in namestiti vojne invalide. Dvig potopljenih ladij. Na podlagi dogovora z nemško admiraliteto bodo pričeli dvigati 1. 1919. v Scapa Flow-u potopljene nemške vojne ladje. Nov reparacijski predlog Nemčije. Iz Berlina javljajo, da bo Nemčija stavila nove reparacijske predloge. Nemčija bo predlagala 4letni moratorij in odplačilo reparacij v letnih obrokih po 1 milijardo zlatih mark. Deficit ogrskih državnih železnic. Železniško ministrstvo objavlja proračun državnih železnic, kateri iz1o 0 0) t 1 s Q S O o s Na veliko in malol Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje, posetnice TiHnu-innnusu ieiMki družba Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge tiskovine i t •og£8Ž=o* TOVORNE Of E C N E RAB EL 3 ENE J*GOREC LJUBLJANA PALAČA 13‘KRED‘B* Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Velika »trgovska hiša“f v industrijskem kraju Slovenije je za primerno ceno vsled družinskih razmer naprodaj. Naslov na upravništvo »Trgovskega lista**. d. d. v Ljubljani ......... prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste m premog vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in anlgeški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15./II. Podružnica v Novem Sadu (Bačka). | Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani § | Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000*— Ustanovljena 1.1900 {{ s Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana — Telefon št. 261 in 413. II H Se priporoia za vse v bančno stroko spadajoče posle. *=*ca Obrestuje vloge najugodneje. *=*«=» Prodaja srečke razredne loterije, jj j| Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. S msni=nt=in=:m=in=sm=ni=:in=»n=iii=m=:m=m=sii»=iii=:in=sin=in=in=iii=ni=i||=m=»||=:|||:=|||:==|i|=||l::=llt Lastnik: »Merkur« bgovsko-industrijska d. d., Ljubljano. - Olovni urednik Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebol. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industnjske d. d