Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravnišfvo: Via Carducci št. 10, II. nad. Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Pol leta Lir 5.- Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1 - Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1za Vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike. „Brez naslova“ Pod tem naslovom smo čitali v torkovi «Edinost» članek, ki zasluži pozornosti in — kritike. Že delj časa posveča «Edinost« precej pozornosti nemški politiki na Tirolskem in prinaša vesti o poli* Učnem življenju teh novih italijanskih državljanov. Do tukaj ni seveda nič hudega, saj smo tudi mi prinašali razne zanimive notice iz ondotnih političnih krogov, toda komentarji, ki jih prinaša «Edinost» o tirolskih Nemcih nam niso povšeč, ker se bojimo, da zavajajo naše slovenske politike na povsem krivo pot. Vedno razločnejše se namreč pojavlja nagnenje, da bi se vzelo za vzor nemško politiko na Tirolskim in prav na lahko se dotika «Edinost» celo «sporazuma» po vzorcu avstro-nemške politike. Toda počasi, kajti tukaj se nam odpira nova velika nevarnost. Na-migljeji, da bi pritikale Slovencem, ki bi prišli pod italijansko suverenitete iste pravice kakor tirolskim Nemcem, se nam zde vrlo vredni starih avstrijskih patrijotov, ki se čutijo še danes solidarno s svojimi bivšimi brati Avstrijci. Nehote nam prihaja v spomin politični pogovor, ki smo se ga vde-ležili približno danes leto v družbi gospodov, ki so snovali novo jugoslovansko demokratično stranko. E-den navzočih, ki se tudi danes sili v politično ospredje, je naglaševal potrebo sporazuma z Nemci proti Italijanom. Danes je poteklo od tega časa že več kakor leto dni, toda možgani nekaterih ljudi niso zmožni drugega mišljenja, kakor onega, ki so ga prinesli iz avstrijske šole. Potem bi so pa še radi izdajali za pristno Jugoslovane in kazili politiko še lastnim rojakom. Nič ne bi se nam čudno zdelo, ko bi čitali nekega lepega dne, da se sestanejo zaupnjki goriško slovenske politike s tirolskimi «knedelni», da skrpucajo vsaj še košček stare Avstrije, da nastopijo v bloku proti italijanski državi. Saj so si stari znanci iz lepe Avstrije, ki jih je vedno navduševala za vojno proti Italiji. Le vkup, le vkup vse, kar je še črnorumeno, da ne sarnre pleme starih Avstrijcev, kl So se tako lopo umelil Naj lepši pa je zaključek imenovanega članka, s kojim se hoče pisec nekako prepričati, da bode tudi Ita lija nova Avstrija, ker bodo sesto-jala iz lažnih narodov. Mora se namreč vedeti, da žive v Italiji Francozi, Nemci, Slovenci, Grki in Albanci. Vseh skupaj seveda ni pol miljona, Italijanov pa gg miljonov, Pa vse eno se zdi člankarju, da bi morala Italija preobrniti svojo konstitucijo in ustvariti državo po avstrijskem sistemu. Nam se zdi načrt jako predrzen, toda bojimo se, da iz te moke ne bode krnha. Toda pustimo bridke šale na stran. Torej po nasvetovanem receptu bi «ni morali prositi italijansko vlado, da naj nam da iste pravice kakor tirolskim «knedelnom». Mesto, da bi nas bilo v dno duše sram, kaj takega omenjati, naj se izcimi iz tega celo nekaka politična smer Za Boga Še to bi manjkalo! No gospodje, mi porečemo Italiji; «daj nam vse, kar vživajo tvoji državljani na kulturnem in gospodarskem polju priznaj, da gre preko nas pri.ale-Ijstvo z Jugoslavijo, toda mi ne špekuliramo kakor Nemci na pritisk sosedne jugoslovanske države, ampak zahtevamo na podlagi vzajemnega sporazuma vse to, kar je za naš gospodarski in kulturni obstanek neobhodno potrebno. Nič več in nič manj. Svobodni državljani v svobodni državi hočemo biti in kot kulturni narod se obračamo do kulturnega naroda, s kojim smo prišli vsled svetovne politike pod eno streho, da nam ne vsiljuje ničesar, kar so ne strinja z našimi običaji in kulturo, ampak da nam z bratovsko odkritosrčnostjo ponudi, kar nujno rabimo, da so vzdrže prijateljski odnošaji med nami in njimi in da so poglobi vzajemno prijateljstvo s temeljitim proučevanjem obojestranskih narodnih in kulturnih zakladov. Ve pa naj vsegdar italijanski narod, da slovenski narod nima ničesar skupnega z nemškim narodom, ki je bil njegov stoletni tlačitelj. Z nemškimi državljani se ne bodemo bratili, ker bi značilo to, da smo tako nezavednega značaja, da smo pozabili strašne žrtve, ki jih je nam naložil nemški narod. Italija je bila pač v vrsti onih držav, ki so se bojevale za osvoboditev avstrijskih narodov, dočim jo hotela Avstrija takoj ob izbruhu svetovne vojne zatreti naše pleme. Tega mi, pravi Slovenci, ne smemo pozabiti in so tudi ne dati zapeljati do kakega sodelovanja z nemškimi nokeini, ki se danes prilizujejo Italiji edino iz razloga, ker bi nas radi še enkrat izigrali v znak osvete za to, ker so Slovani najbolj rili proti obstoju Avstrije. Upajmo, da se bodo razmere med Italijo in Jugoslavijo vendar enkrat temeljito spremenile, ker zahteva že naravna lega obeh držav gospodarskega in kulturnega zbližanja in tedaj nam pač ne bode treba gledati, kaj delajo tirolski nokeini, saj znamo živeti brez njihove šole. JadransKo vprašanje. /z poslednjih poročil je posneti, da tudi poslednji Tittonijev predlog ni naše! milosti pri Wiisonu. Nekateri italijanski časopisi trde to brez nobenega ovinka in razmotrivajo vprašanje, kaj naj vkrene Italija v najskrajnejšem slučaju. Za sedaj se stavlja še nekaj upanja v pos/edrje razgovore med Polkom in Tit-ionijem, ki merijo bajk na to, da bi se vendar našel časten izhod za Italiio. inače pa se pojavljajo v italijanskem časopisu več ali manj pametni nasveti. Tako meni na pr. „Secolo“ : „Amerika sme seveda zavrniti Tittonijev predlog. Italija pa je ravno tako prosta ne sprejeti washingtonske rešitve. Ako se bito zgodilo, bi zmanjkalo predpisanega soglasja v mirovni konferenci in jadransko vprašanje bi ostalo nerešeno. V tem slučaju bi morala ostati bivša avstrijska sporna ozemlja še vedno v stanju zasedbe in prem ir ne uprave, s čemer pa bi se odprla Italiji možnost obdržati tudi ozemlja, mesta in otoke, na koje ne stavlja nobenih zahtev. Korist, ki bi jo imela Italija od takega položaja, bi bila sledeča: „Dri naslednjih pogajanjih se hi mogla predstaviti z zalogom neoporečne vrednosti v roki, ki je zgubi! v očeh mnogih na vrednosti, dočim je pač edini dejanski dokaz pozabljene italijanske zmage*. V daljnem razpravljanju se tudi vprašuje dopisovalec „Sečola*. je-Ii ne bilo umestno poskusiti neposredno pri Srbiji{?) s pogajanji, saj je to pač edina država, ki je neposredno zainteresirana na rešitvi jadranskega vprašanja. Dopisovalec upa, da pride še priložnost za to in mi seveda tudi, ker ne vidimo nobenega drugega izhoda, ki bi mogel zajamčiti trajen mir med Italijo in Judoslaviio. Serajevskj umor. Sedaj prihajajo še le polagoma na dan dokumenti, ki razkrivajo zločinsko postopanje bivših avstrijskih mogotcev. Zopet je obelodanjen nov dokaz, da ni imela avstrijska vlada nobenega povoda napovedati vojne Srbiji. Ta dokument je poročilo uradnika v bivšem avstrijskem vnanjem ministerstvu, Wiemerja, ki je bil poslan na lice mesta, da preiskuje o-koliščine atentata na prestolonaslednika in njegovo soprogo. Isti je sestavil poročilo, ki se glasi dobesedno takole : „Serajevo 3. julija ij!4. — v vseh tu kajšnih merodajnih krogih vlada prepričanje, da ima panserbska propaganda svoj sedež V Srbiji in da se širi ne samo s časopisjem, marveč tudi z društvi in organizacijami, ki jih podpira srbska V-ada. Dokumenti, s kojimi se dokazuje to prepričanje, so mi bili predloženi v vpogled od vojaških in civilnih oblasti, isti se rhorejo razvrstiti na sledeči na-cm . „ z dobe pred atentatom se dobč i i r!ienti’i ki izključujejo možnost, da bi sibska vlada podpirala tako propagando. Razven tega je pa dobiti, sicer V jako malem številu, tudi dokumente ki služijo V popolen dokaz, da ima tö gibanje svoj vir v Srbiji in da je netijo gotova društva z dopuščanjem srbske vlade“. Glede atentata samega pa ni nikakor dokazana udeležba, srbske vlade, kakor bi bilo zapeljevanje, pripravljenje in dovažanje' potrebnega orožja. Tega ni mogoče z dokazi vzdržati in niti ne sumničiti. Naopak se slišijo trditve, ki izključujejo popolnoma to možnost. S pomočjo izpovedeb zatožencev je skoraj nedvojbeno dognano, da je bil sklenjen atentat V Belg:adti s sodelovanjem srbskih državnih vslužbencev Ciganoviča in bivšega (?) inženirja Tanka. Sodelovanje Pribiceviča ni dokazano. Prve prijave v tem oziru je pripisovati pomoti od strani policijskih uradnikov. Ostane pa nedvojbeno dokazano, da je došlo orožje in bombe pred kratkim iz arzenala, kar je mogoče dokazati oziroma izpodbiti mnenje, da bi bile te bombe in orožje ostale v deželi izza dobe balkanske vojne. Glasom izpovedeb obtožencev je komaj mogoče sumiti, da bi bili Princip, Gabrinovič in Gabež izumili atentat, prekoračili mejo z orožjem in bombami in to s pomočjo srbskih organov ter na priganjanje Ciganoviča. Ta organiziran prevoz se je izvršil potom finančnih nadzorovalnih organov, toda dokazati ni mogoče, da bi isti poznali namen tega potovanja. Vsekakor pa si so morali misliti, da se gre za zločinsko akcijo. Nadaljni obhodi po atentatu osvete delovanje „Narodne ohran Preiskovanje je V teku. Ako obstojajo še vedno isti nameni kakor ob času mojega odhoda, bi bile nasloviti na sibsko vlado zahteve v sledeči obliki: a) Zatre naj se vsako sodelovanje srbskih vladnih organov pri tihotapskih podjetjih na meji kakor sploh vsako tihotapstvo oseb in agentov, b) Odstavitev uradnih načelnikov na carinskih postajah v Šabacu in Ložnici kakor tudi Vseh v to afero zapletenih finančnih stražnikov; c) Kazensko postopanje proti Ciganoviču in Vargoviču. Nocoj se Vrnem in dojdem na Dunaj V torek, na kar se podam takoj V mini-sterstvo. Treba je soopolniii to poročilo z ustmenim poročilom. Podpisan : Wie-mer“. Ta dokument bi služil potemtakem V dokaz, kako je sekcijski načelnik v V-nanjem ministrstvu popolnoma izključeval neposredno odgovornost srbske vlade V serajevskem atentatu, dočim se ga je hotela avstrijska vlada posluževati v v-pravičbo Vojne napovedi. Zgodovina trozveze v dunajski luči. „Corriere della sera“ poroča: „Neki profesor zgodovine na dunajskem vseučilišču, imenoma Pribram, meni, da zamore opisati tajno zgodovino trozveze v knjigi, ki je naslovjena: „Tajne pogodbe Avstro-Ogerske od leta 1879 do 1914“. Nemški časopisi, ki se mnogo bavijo s to knjigo, ugotovljajo z začudenjem, da je izjavila Italija vže leta 1896 svojim bivšim zaveznikom, da se ne udeleži nobene Vojne, v koji se bi nahaja’i na nasprotni strani Francija in Anglija. „Potemtakem“, pravi „Vorwärts“, je nemška vlada dobro vedela, da mora započeti vojno, koje se tretji zaveznik ne vde-ieži. Trozveza ni slonela, kakor trdi Pribram, na enem samem dogovoru, marveč na celi Vrsti pogodb z različnimi obveznostmi kakor so bili različni zavezniki. V pogodbi leta 1882 sta se zavezali Nemčija in Avstro-Ogerska, da ji daste vojaško pomoč, ako bi jo brez povoda napadla Francija. Ako pa bi bila Avstro-Ogerska napadena od Rusije, ni bila obvezana Italija priskočiti jej na pomoč. Pri prvi obnovitvi trozveze leta 1887 je zadobila trozveza novo obliko s tem, da so se napravile tri različne pogodbe med tremi pogodbeniki. Baje se je napravila posebna pogodba med Italijo in Nemčijo, ki je zagotovljala prvi ravnotežje v sredozemskem morju proti eventuelnemu raz-koračenju Francije od Tunisa do Tripo-tisa. Nemčija bi bila obvezana priskočiti na pomoč tudi če bi izbruhnil spor med Italijo in Francijo radi kolonijalnih vprašanj. Trozveza je pomenila potemtakem takrat politično kombinacijo, ki ni izključevala prijateljskih odnošajev z Anglijo, marveč jo je celo predpostavljala. Ve se, da je Italija pri obnovitvi leta 1891 silila na to, da se bi izpopolnila zveza s pristopom Anglije. Bismarck se je temu zaperstavil, toda Italija je takrat dosegla, da je bila sprejeta v pogodbo izrecna klavzula, da nima trozveza ni-kakih sovražnih namenov proti Angliji. V isti pogodbi se je Avstro-Ogerska popolnoma disinteresirala za sredozemske interese Italije, kakor se je disinteresirala Nemčija za italijansko balkansko politiko. Anglija pa je sklenila meseca septembra istega leta z Avstrijo in Italijo pogodbo za ohranitev Turčije. Trenotno se je torej Anglija močno približala tro-zvezi. To, kar nazivlja Pribram in nemški ča- sopisi- krizo trozveze, ki je nastala vsled agresivnega značaja Avstrije in Nemčije, je pripisovati politiki ustrahovanja, ki je pričela leta 1896. Začela je baš z izjavo Italije, da se ne udeleži nobene vojne proti Franciji in Angliji. Leta 1902 in 1912 je bila obnovljena trozveza brez nikakih novih prememb. Zanimiva je tudi pri Vsem tem ugotovitev, da se ni V.tro-zVezi nikdar govorilo o kakih posebnih Vojaških pogodbah, Volilne agitacije v Italiji. „Eri nuovi“ poročajo iz Rima: „Število kandidatov, vpisanih v uradnih listah, ki so bile predložene prefekturam 52tih Volilnih okrajev dosega število 2000, kar znači štiri kandidate za Vsako posamezno poslansko mesto. Uradni socijalisti (komunisti) so napovedali 450 kandidatur. V 48 kolegijih nimajo lastne volilne liste, mod temi se nahajajo volilni okraji Como. Avellino, Lecce, Cosenza. Caltanisetta, Trappani etc. Lljudska stranka je napovedala 550 kandidatov; vse ostale liste ne delajo razlik med strankami. Ako imajo več ali manj Važnosti, je odvisno od imen, ki jih nosijo. Največ volilnih list je bilo predloženo v Neapelju, kjer nastopa 135 kandidatov za 17 poslanskih mest. Okraj Como ima najmanj Volitnih list, namreč edino dve. V eni teh list stoji na čela kot kandidat bivši poslanec Marco ra“. Potemtakem bi biio sklepati, da se gre V glavnem za boji med nacijonalisti na eni strani in med bolševiki in klerikalci na drugi strani. Domače vesti Avstrijski dolg. „Osservatore Triestino“ poroča: Iz Dunaja dohaja italijanskemu časopisu „Sole“ vest, da je predlagala Vlada „nemške Avssrije“ vladam drugih držav, ki so nastale iz avstro-ogerske monarhije, da stopijo ž njo V dogovor glede obrestovanja in odplačila javnega dolga bivše avstro-ogerske monarhije kakor tudi v svrho, da se določi stalen dogovor za uveljavljenje načel, ki so začrtana V mirovni pogodbi in da se vsaj provizorično določi način zopetnega plačevanja kuponov v gotovih mejah. Glasom obstoječih določil se plačajo brez druzega kuponi, ki so last državljanov nemške Avstrije in vnanjih držav ali takih, ki so bile vnanje napram bivši avstro-ogerski monarhiji. Kuponi pa, ki so last podjetij, v kojih so močno vde-leženi državljani drugih držav, ki so tvorili nekdaj avstrijsko ozemlje, se podvržejo omejitvi V plačilu. Dokler se drugače ne odloči, se bodo izplačevali kuponi tujih državljanov le v slučaju, da prevzamejo banke, kojim je poverjeno izplačevanje, odgovornost, da so vrednostne listine in njihovi kuponi istinito last državljanov drugih narodnih držav, ki so tvorile poprej del avstro-ogerske monarhije. Ker pa, kolikor do-sedaj znano, niso še dovršene formalnosti glede „affidavit“, ki mora opremljati pooblastilo za izplačevanje kuponov, bode za banke jako težavno sprejemati nase to odgovornost za druge nego svoje Vrednostne listine in le za jako omejeno število poznanih oseb. Potemtakem bode imel ta vkrep avstrijske vlade za posledico, da se bode skoraj popolnoma ustavilo izplačevanje kuponov avstrijskih obligacij, ki se nahajajo V rokah tujih državljanov. Pozor potniki. Glasom objave V „Osservatore triestino“ se sprejme v bodoče kot prtljago edino predmete za osebne potrebščine in vzorce. Ta vkrep so storila ravnateljstva državnih železnic V svrho, da razbremenijo potniške Vlake, ki so se dosedaj napolnjevali z različnim blagom za trgovanje. Za vspostavo razdrtih Bencčij. V Benetkah se je vršil sestanek raznih odborov zveznega kreditnega zavoda za obnovo Benečij. Kot goriški in isterski zastopniki so se vdeležili advokat dr. Marani, komen-dator Bombig in isterski deželni komisar dr. Chersich. Ni nam treba povdarjati kako je žalostno, da V tako važnih odborih Slovenci do danes sploh niso zastopani. Cene petroleju in benzini se zvišajo. Finančno ministerstvo naznanja, da se od 27. oktobra zvišajo cene petroleju in benzini in sicer prvemu 25 stotink drugemu pa 10 stotink pri kilogramu. Po-draženje se opravičuje s padanjem valute V krajih, kjer se pridobivati ti tvarini. Obnovitev brzojavne zveze Trst-Dunaj. Po dolgem in napornem prizadevanju za obnovitev brzojavne zveze od strani brzojavnega tehničnega oddelka tržaške poštne in brzojavne uprave je bila z dnem 25. t. m. ob šestih zvečer dana občinstvu na razpolago jako Važna brzo- javna zveza Trst-Dunaj preko Gorice in Beljaka. Odložitev davščine: Vsled težkoč in zamud, ki so se pojavile pri dovažanju potrebnih koiekovin uradom, ki so postavljeni za pobiranje novih davščin V kolekovini na vino in likerje v steklenicah kakor določeno z odlokom z dne 24. novembra 1918 št. 2086, se je od ložilo iztirjevanje te davščine od 1. novembra 1919 na 1. december t. I. Tiskovni škrat je popravljal zadnjo številko „goriškega Slovenca“ z zaprtimi očmi, ker ni videl, da je bilo tiskano „z zaprtimi oči“, kar je Vplivalo na čitatelje tako grdo, da so gotovo mislili, da so prestavljeni nazaj V mesec januar. Toda šio se je le za grdo tiskovno pomoto, ki nas je jako vjezila. Upajmo pa kljubu temu, da odpre omenjeni članek marsikateremu Slovencu oči. Zrelostni izpiti na slovenskem učitiji-ščii v Gorici. Dne 16. t. m. so končali v Gorici zrelostni izpiti na slovenskem u-čiteljišču pod predsedstvom prof. Giov. Lorenzonija. — Za zrele so bili proglašeni naslednji kandidati in kandidatinje : Carli AJojz (Tolmin), Čebokli Peter (Gorica). Čekada Miroslav (Trst), Čubej Marija (Gorica), Fakin Frančišek (Škrbina), Ferfolja Elda (Trst), Ferlat Ladislava (Gorica), Komac Vilko (Log), Kosmina Janko (Nabrežina), Lestan Avgust (Miren), MakuV-m Frančišek (Štandrež), Nanut Viljem (Štandrež), No Vinc Rozi (Gorica), Pahor Angela (Trst), Peršič Vladimir (Trnovo), Plahuta Slava (Gorica), Slokar Rastislav (Lokavec), Sovdat Frančišek (Kobarid), Školaris Jožef (Vipolže), Štih Jožef (Štaroselo), Stubelj Pavia (Šmarje), Šturm Anton (Kobarid), Uršič Pavla (Bovec), Viller Albert (Gorica). — Dva kandidata in dve kandidatinji imajo ponavljalni izpit iz dveh predmetov ; eden kandidat je sposoben za prestop v IV. letnik učiteljišča. Državna nižja gimnazija v Idriji. Ravnateljstvo državne nižje gimnazije V Idriji nam sporoča, da se otvori poduk dne 5. novembra v I, il in III razred. Vpisovanja in sprejemni izpiti se pa bodo vršili do dne 10. novembra. Čitajte in podpirajte „Goriškega Slovenca“, ki je samostojno politično glasilo BREZ STRANKE, a z gesli: „Sporazum", „Prenavljati in ne obnavljati". Obračun z vojno. V Nemčiji so otvorili nekak slovesen obračun z vojnimi krivci in njihovo pre-gajanje. Pri tem prihajajo na dan jako zanimiva odkritja, ki utegnejo zanimati Vse narode, ki so se bojevali V svetovni vojni. Posebno zanimivo je Wilsonovo vmešovanje v vojno od vsega začetka in njegovi poskusi, da bi rešil pogina o-srednje države. Sedaj nam je tudi jasno, zakaj so bile sodbe glede Wilsonove osebe tekom vojne tako različne. Med eno in drugo njegovih not so se pojavljala sumničenja in polemike vsake vrste; enkrat so ga označali za ententefilo, drugič za germanofila, ker so dopuščale njegove izjave najširša tolmačenja. Posebna velika je bila zmešnjava pri volitvah novega predsednika Zjedinjenih držav leta 1916. Vsi se še spominjamo, da so ga avstrijski in nemški časopisi slikali kot Velikega nasprotnika osrednjih držav, dočim je Večina Nemcev v Ameriki glasovala za njega, dejstvo ki se je takrat tolmačilo pri nas kot poskus, da bi pridobili njegovo naklonjenost. Nemške raziskovanja o vojni krivdi dvigajo danes zastor nad preteklostjo. Na podlagi listin in pričevanj dokazuje danes Nemčija sebi in celemu svetu, da je hotel Wilson od leta 1916 dalje, to je od dneva, ko je proglasila Nemčija brezobzirno vojno s podmorskimi čolni, rešiti poštenim potom Nemčijo katastrofe in zagotoviti istodobno svetu m:r s celo Vrsto posredovalnih poskusov, ki so pričeli nič manj kakor vže meseca avgusta 1914, torej takoj c?b izbruhu svetovne vojne. Vse se je pa ponesrečilo vsled trdo- «GORIŠKI SLOVENEC» Vratnosti in zločinske neumnosti Nemčije. Glasom današnjih odkritij je pomenil Wilsonov govor dne 22. januarja 1917 zaključek zgodovinske dobe, tekom koje je bilo Nemčiji mogoče skleniti vsak dan mir, ki ga je pa Nemčija stalno zavračala. Baš iz navedenega govora je mogel svet prvikrat jasno sklepati, da obsoja Wilson prikrivanje nemških vojnih ciljev in odo-bruje vojne cilje zaveznikov, kar je značilo vže možnost vstopa Amerike v vojno. Wilson je odložil igro posredovalca in zavzel zadržanje odločevalca. To izhaja razločno iz prerekanj V sedanjih zborovanjih nemškega državnega zbora. Do zadnjega časa so se bavile parlamentarne komisije z raziskovanjem in zbiranjem gradiva, ki ima razjasniti bivši položaj v Nemčiji. Dve od teh komisiji ste svoje delo vže popolnoma dovršili. Prvo vodi neki doktor Quarck iz Franko-broda in se peča z vojnimi pripravami do dneva mobilizacije; druga pa z mož-nostmi miru in z Vzroki, radi kojih je bivša vlada vse te priložnosti zanemarila. Tej komisiji načeluje nemški nacijonalec Wermuth. V obeh komisijah pa deluje znani marksist in socijolog prof. Kautsky, kojemu je pomagala pri delu tudi njegova soproga skozi celih 10 mesecev. Listine, ki jih je on predložil preiskovalni komisiji, se cenijo približno na 800 številk. Ko je bilo to delo dokončano in je bil imenovan iz srede te komisije poročevalec, je moral isti v poslanski zbornici obrazložiti zaključke te tajne preiskave, na kar se je pričela razprava s pritegnitvijo vseh prič, ki zamorejo doprinesti dejanske dokaze v zadevi. Tega dela se. je lotila druga komisija, V koji sede današnji najodličnejši nemški državniki. Le-ti so povabili k razpravi raz-ven bivšega vvašingtonsk ja poslanika grofa Bernstorffa še bivšega kanclerja Betman-Hollwega in podkanclerja Helffe-richa. Dalje so bili povabljeni tudi admiral von Capelle in Ludendorff, ki se pa nista odzvala povabilu. V dvorani je Vladala velika razburjenost. Imelo se je vtis, da se stoji pred sodnim dvorom. Posebno zanimanje so zbudile razne osebnosti stare vlade in med temi Bethman-Holl-weg, ki je bil pozdravljen od vseh strani in kojemu je mnogo oseb stiskalo roke. Ko je bila seja otvorjena, je dal predsednik besedo poslancu Sinheimerju. Njegova obrazložitev je bila kratka in jasna. Pred-postavivši, da je imela komisija na razpolago vse tajne listine vnanjega mini-sterstva, meni, da se bode operat vojnega in mornarskega ministerstva še nadalje proučeval V vsakem pogledu od v to določene komisije. Glavna točka mirovne akcije Wilsona obstoja v ponovnih prošnjah, da se bi mu sporočilo konkretne mirovne pogoje Nemčije. Odgovor državnega tajnika Zimmermanna pa ne Vsebuje nikakega namigljaja. Istodobno so naznanile nevtralne vlade, da izdä Wilson v kratkem poziv k miru, ki bi ga bilo vzeti jako resno. Ta korak neke nevtralne vlade je bil doznan V Berlinu dne 18. decembra 1915. Odgovor državnega tajnika Zimmermanna je bil izdan dne 26. decembra. On se ni brigal za to, da bi v odgovoru sploh kaj omenil o mirovnih pogojih. „Radi tega bode treba“ meni poročevalec, „proučevati podrobno mirovne pogoje, ki bi bili mogli služiti naši akciji dne 12. septembra. Grof Berchtold se je takrat jako trudil, da bi dobil Vsaj zaupno nekaj natančnih informacij od nemške vlade, toda državni tajnik ga je prosil dne 7. januarja, da naj bi se očakovalo z označbo mirovnih pogojev. Dne 9. januarja pa je bila sklenjena brezobzirna vojna s podmorskimi čolni. Na to je prišel do besede grof Bern-storff, ki je izjavil med drugim: „Wilson je skušal od prvih dni meseca avgusta 1914, to je takoj spočetka vojne, posre-ciovati za mir. Meseca septembra je ponovil svoje poskuse, ki so se pa izjalovili, ker ni dobil iz Londona nikakega odgovora. Kedar se mu je posrečilo priti do posebne avdijencije z Wilsonom in govoriti ž njim obširno glede vseh vojnih | zadev, mi je svetoval, da se bi morali. I seveda z zdatnimi popusti v vojevanju ] s podmorskimi čolni, obrniti do moralnih ! čustev človeštva. Zatrjeval je, da vojne ni mogoče odločiti z orožjem, ampak t-edino s sporazumom. Ako bi bili popustili Vojevanje s podmorskimi čolni, se bi bil zavzel Wilson za to, da bi prenehala angleška blokada in da bi se morala angl. ška vlada postaviti na njegovo stališče, upal je, da se bi bilo moglo storiti prvi korak, da se bi sprožilo obsežno akcijo v prilog vspostavitve miru, To se je zgodilo dne 2. junija 1915. Po vstopu Rumunije v vojno je na- znanil polkovnik House grofu Bernstorffu, da bi bilo takrat vsako posredovanje brez-Vspešno, ker je bila takrat ententa prepričana svoje zmage in se ne bi hotela spuščati v razgovore z Wilsonom. Na to je izjavil grof Bernstorff na Vprašanje poslanca Katzensteina, aa je smatrala amerikanska vlada nemško mirovno ponudbo z dne 12. septembra kot nevarno svoji mirovni akciji, kajti isto se bi bilo moglo tolmačiti kot znak nemške oslab-Ijenosti. Konečno je vprašal še Sinheimer Bernstorffa : „Ali ste v tej dobi tolmačili prejeta navodila tako, da bi vplivali na Wilsona in generala Houseja v smislu, da bi ta dva započela mirovno akcijo V naš prilog ?“ Bernstorff— „Da“ (razburjenje v dvorani). — Ali je bil Wilson naklonjen tej želji? Bernstorff — „Da“. — Ali je bil Wilson pripravljen v mejah prejšnih svojih nazorov spustiti se v razgovore na mednarodni podlagi, toda brez konkretnih mirovnih predlogov od naše strani? — „Da“ (živalno vrvenje po celi dvorani). Bernstorff je zaključil svoje izjave s trditvijo, da je obstojala krivda nemške Vlade V tem, da je Vedno menjavala smer svoje politike in duševno razpoloženje; sedaj je silila na mir, potem se pa zopet umikala, kakor so dohajala ugodna poročila iz bojišča. Njegov vtis je ta, da ko bi bila hotela Nemčija resno storiti konec vojni, bi bila zamogla gotovo to storiti s pomočjo Wilsona. Vsem naporom Bernstorffa v Washingtonu, da si bi zagotovil zagovarjajočo akcijo predsednika, je odgovorila Nemčija nenadoma in naravnost brutalno dne 9. januarija s proglasitvijo brezobzirne vojne s podmorskim čolni. Takrat je umel, da se nč dä v Washingtonu ničesar več storiti in je pustil stvarem tok. S tem je bila ta velevažna seja zaključena. Iz nadaljnih izvajanj izhaja, da je bil Wilson pred otvoritvijo brezobzirne vojne s podmorskimi čolni vedno za to, da se sklene mir brez zmagovalcev in premagancev, torej na kompromisni podlagi, koja ne bi vzela Nemčiji niti košček ozemlja. Znano je tudi, da je zastopal Wilson prvotno stališče, da se bi tudi Avstrija ohranila pod pogojem, da bi dobili vsi narodi v Avstriji najširšo avtonomijo. Nemška oholost, ki se ni mogla sprijazniti z nobeno koncesijo, je dobila Vled tega svoje zasluženo plačilo. Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj obiskujočega zdravnika za občino in sanitarni okraj Senožeče. Letna plača, čista in prosta pristojbin, znaša L. 6000:-—. Zdravnik bode dolžan obiskovati brezplačno Vse uboge sanitarnega okraja in obavljati cepljenje. Stroške za vožnjo nosijo posamezne občine, ki plačajo zdravniku še dijeto L. 8.—, če bode zdravnik odsoten od svojega bivališča v Senožečah cel dan, drugače pa dijeto L. 4. Kdor se hoče potegovati za to mesto, naj naslovi prošnjo na Komisarjat za upravne posle goriške dežele in naj priloži sledeče listine: L rojstni list, 2. potrdilo o pristojnosti, izdano od občine, 5. doktorsko diplomo v zdravilstvu in V kirurgiji in druge listine o izvršeni zdravniški praksi, 4. spričevalo o lepem Vedenju, 5. eventualno druge listine. Gorica, dne L oktobra 1919 Komisarjat za upravne posle Goriške dežele. Kr. Komisar Dr. PETTAR1N. Izdajatelj: JOSIP PETERNEL. Upravitelj in urednik: Karol Jušii. Tiskarna G. Juch V Gorici. Orazietti m Angelini Velika zaloga črnega in belega vina iz Kojskega. KONKURENČNE CENE Vozni red na gorišklh postajali Južna postaja. A. Odhodi proti Vidmu. 415 D. v Benetke (preko Vidma) *) 910 H. „ „ „ 16-10 D. „ „ „ 20-25 O. „ „ „ *) le v pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj). B. Odhodi proti Trstu. T24 D. V Trst (le pondeljek, sredo in petek) 7'- O. „ „ 15-15 D. „ „ 21.04 H. „ „ Državna postaja. A. Odhodi proti Podbrdu. 9-56 v Podbrdo (osebni vlak) 18-25 „ „ „ „ B. Odhodi proti Trstu. 8-35 V Trst (osebni Vlak) 1710 „s Ajdovska železnica. A. Odhodi. 9.13 mešani Vlak iz južne postaje 10-10 B. Dohodi. 6.50 mešani vlak iz Ajdovščine 16-- „D“ pomeni „brzovlak“, „H“ „hitri vlak“, „0‘ „osebni vlak“. !BAZAR! Ha Verdijem f^kallšču Corso Giuseppe Verdi 13 £1 B9 Sä Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov Prodaja se vse na drobno in oa debelo Edina zaloga papirja „Abadle“ ra a b S cenami ne more nihče konkurirati. : Leopold Zakrajšek: Zobozdravnici atelje Dr. Herkukj Pcmecher edini medicinski zobozdravnik v Gorici Corso Vitt. Em. III. št. 14. flteljć je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne. ZOBOZDRAVNIK ROBERT BERKA GORICA, ULICA DAKTE Mnogo let asistent pri Dr. PIKI Zobozdravniški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 14- do 18. popoldne iiiiiiiiimiiiTmumiiii Gorica, Corso (i. Verdi II iTTT f III TRGOVINA Perilo, manufakture in m Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkve. izvršene obleke 'urn mi rn im m mi m ri Borovaz & (Medani GORICA, Riva Castello št. 4 Zaloga manufakturnoga blaga na debelo BSS ~ Z fl E R N E CENE gg Via 6. Cardnnci št. I ® --------—------------- fjSf nasproti /Aontovi hiši Ü G. Terail-Gorica Kožama in brusilnica na električno gonilno silo. Bogata zaloga vsakovrstnih rezil. Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja in se jamči za izvršeno delo. Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju kirurgičnih in drugih sličnih orodij. Prodaja tudi toa’etne predmeto = f JAKOB ŠULIGOJ# © GOBICA - URAR - GORICA Gosposka ulica št. 19. Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih preciznih švicar-:: skih ur po naj nižji ceni! :: Jamčnina od enega do 5 let. se dobi v papirni trgovini AüTOiiA PERTOT GORICA - Corso G. Verdi 19 - GORICA filjalka, Via Municipio 4 ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela. ■? S S SS S SSSY s