533 Letnik 41 (2018), št. 2 službe, uspešno prik azali impr esi v en nabor tr enutno doseženih r ezultat o v na polo vici izv ajanja pr ojekta e- ARH.si: ESS 2016–2020 in hkr ati že nak azali, k aj nas čak a v prihodnje. T or ej izzi vi in naloge, ki nas še čak ajo v drugi polo vici pr ojekta, ki jih bomo s sk upnimi močmi ned v omno pr emago v ali in tak o pr ojekt e- ARH.si: ESS 2016–2020 tudi uspešno izpeljali. Žig a K oncilija 50 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije Slo v enski filmski ar hi v pri Ar hi vu R epublik e Slo v enije (v nadalje v anju SF A) let os pr aznuje pet desetletnico delo v anja. Za Jugoslo v ansk o kinot ek o iz Beogr ada je bila t o drug a specializir ana ustano v a za e videntir anje, zbir anje in hr ambo filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a na območju bi v še Jugosla vije. Zgodnji ustano vitvi SF A leta 1968 se imamo Slo v enci tudi zah v aliti, da nam je uspelo zbr ati in ohr aniti v eč k ot de v et deset odst otk o v filmsk e pr oduk cije, ki je nastaja - la na naših tleh v se od začetk a 20. st oletja dalje. Zak onsk a podlag a ustano vitvi Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a je bil ar hi v ski zak on iz leta 1966, ki je tudi film opr edelil k ot ar hi v sk o gr adi v o in je za v ezo v al drža vne pr oducent e, pr ed v sem t edanja drža vna pr oducenta T rig la v film in Viba film, da so izr očali neg ati v e filmo v ar hi vu v dolgor očno hr ambo. Že takr at so se za v edali, da je hr amba filma dr ag a, poleg finančnih sr edst e v pa zaht e v a tudi usposobljen k ader . T edanja oblast se je odločila, da bo filmski ar hi v vzposta v ljen pri osr ednjem drža vnem ar hi vu in bo skr bel za filmsk o ar hi v sk o gr adi v o, nastalo v drža vni filmski pr oduk ciji v okviru t edanje Socialistične r epublik e Slo v enije. V začetk u je za izv ajanje v seh nalog, po v ezanih z ar hi vir anjem filmo v , skr bel le en ar hi vist , Iv an Nemanič, ki je s v oje delo usmeril izključno na podr očje ar hi vir anja filma. Filmski ar hi v je or g anizir al po zg ledu takr at v odilnih s v et o vnih filmskih ar hi v o v , fr ancosk eg a Bois d› Ar cyja, nemšk eg a Bundesar chi v a – Filmar chi v a in Jugoslo v ansk e kinot ek e. P o njih se je zg ledo v al pr ed v sem pri pogojih hr ambe in ur editvi zbir k e filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Zbir k a je po t em načelu ur ejena še danes. V sak filmski naslo v ima s v ojo matično št e vilk o. V okviru le-t eg a pa so r azvrščene t ehnične enot e, pa naj bo t o filmski k olut k ot ob nastank u pr ed pet - desetimi leti ali pa digitalni zapis v zdajšnjih časih. Ob sami ustano vitvi lahk o omenimo zanimi v ost , da so se v ar hi vu sprv a za vzemali za t o, da bi hr anili samo dok umentarne filme, v endar je pr e v ladala ideja r ežiser ja F r anceta Štig lica, naj bo filmski ar hi v dom v seh slo v enskih filmo v ne g lede na zvrst ali dolžino filma. Iv ana Nemaniča danes upr a vičeno št ejemo za začetnik a filmsk e ar hi vistik e pri nas. Če se usta vimo pri št e vilk ah: V pet desetih letih, do k onca leta 2017, je zaposlenim uspelo zbr ati, shr aniti, str ok o vno obdelati in pr edsta viti 12.020 fil - mo v/filmskih naslo v o v , 32.352 t ehničnih enot , od filmskih k olut o v r azličnih širin do digitalnih zapiso v . P oleg t eg a da SF A skr bi tudi za 5141 elektr onskih zapiso v v r azličnih f ormatih zapisa in na r azličnih nosilcih, smo tudi skr bniki bog atih f ot o - gr af skih zbir k in spiso vneg a gr adi v a r azličnih pr oduk cijskih podjetij in ustano v , k ot so na primer T rig la v film, Viba film, Filmservis, Filmski sklad R epublik e Slo - v enije in drugih. V Ar hi vu R epublik e Slo v enije, pod okriljem k at er eg a deluje SF A v es čas, so že l. 1971, po tr eh letih delo v anja, zapisali, da so pr e vzeli ali k opir ali sk or aj v se filme, ki so nastali pr ed let om 1945. Sk upen obseg je bil 275 filmskih naslo v o v ozir oma 1517 filmskih k olut o v . Št e vilo naslo v o v se je v ečalo, leta 1974 na 800 naslo v o v , 1977 na 992, 1993 na 1810, 1997 pa na 2679 naslo v o v . T emu je sledila pr a v a ek spanzija, saj se je v d v ajsetih letih, do 2017, zbir k a filmo v po - 534 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences v ečala na sk or aj ne v erjetnih 12.020 filmskih na - slo v o v . Za v se na v edeno gr adi v o tr enutno skr bi 6 str ok o vnih in t ehničnih dela v ce v . Osno v o zbir k e pr edsta v ljajo filmi drža vnih pr oducent o v T rig la v filma in Viba filma iz obdo - bja, k o je bila Slo v enija del Jugosla vije. T udi po osamos v ojitvi Slo v enije je ob v eljalo zak onsk o določilo v ar hi v sk em zak onu, da so v SF A dolžni izr očati filmsk o ar hi v sk o gr adi v o v si pr oducen - ti, ki so bili za s v oje filme sofinancir ani s str ani drža v e. V es čas s v ojeg a delo v anja je SF A v s v ojo zbir k o v ključe v al tudi filme drugih pr oducent o v in posamezni h snemalce v , filmskih amat erje v , pr ed v sem na podlagi darilnih pogodb. Najstar ejše filmsk o gr adi v o, ki g a hr ani SF A, so prvi trije slo v enski filmi: kr atki posnetki dr . Kar ola Gr ossmanna iz let 1905 in 1906, Od - hod od maše v Ljut omeru, Sejem v Ljut omeru in Na domačen vrtu. Med filmi, ki so bili posneti do začetk a druge s v et o vne v ojne, pr e v ladujejo zla - sti dok umenta rni filmi, ki prik azujejo Ljubljano, r azne ja vne prir editv e, nar odne običaje, gr adnje, otv oritv e spomenik o v in ja vnih objekt o v in so bili posneti v zasebni pr oduk ciji. Med njimi v elja omeniti prvi slo v enski r ekla mni film Jugoslo v an - sk a knj ig arna r ežiserja dr . Maria F oerst erja, prvi slo v enski turistični film P oh orje Met oda Badjur e in se v eda prv a slo v ensk a celo v ečerna igr ana do - k umentarna filma iz gorsk eg a s v eta V kr aljestvu Zlat or og a Jank a R a vnik a iz leta 1931 in let o mlaj - šeg a T rig la v sk e strmine r eži serja F er da Delak a. V letu 1939 je bilo ustano v ljeno prv o v ečje filmsk o podjetje Emona film, ki je delo v alo tudi v času 2. s v et o vne v ojne. Med filmi iz obdobja druge s v et o vne v oj - ne hr ani SF A tak o filmsk e posnetk e partizanskih snemalce v k ot posnetk e domobr anskih par ad, zaprisege in pr otik omunističneg a zbor o v anja v Ljubljani, ki so bili po nar očilu ok upacijskih obla - sti zabeleženi na filmski tr ak. Iz obdobja po os v oboditvi so za prv o ob - dobje značilni filmski obzorniki, ki prik azuje - jo pr ed v sem obno v o po v ojni, industrializacijo, politične manif estacije, prizade v anja za pr a vič - no zahodno mejo z Italijo, par ade, k ulturne in športne prir ed itv e, množičn o r ekr eacijo, pa tudi k olekti vizacijo v kmetijstvu. Z današnje časo vne distance ti filmi pr edsta v lja jo zelo bog at zgodo - vinski vir . V pet desetih letih pr ejšnjeg a st oletja so začeli pogost eje snemati tudi filme o turistič - nih možnostih, nar a vnih lepotah, etnogr af skih in pokr ajinskih značilnostih, r eklamne filme, risan - k e in kr atk e igr ane filme. Od leta 1948, od prv eg a po v ojneg a celo v ečerneg a filma Na s v oji zemlji, pot ek a tudi r edna pr oduk cija celo v ečernih igr a - nih filmo v . Fotogram iz filma dr. Karola Grossmanna Na domačem vrtu, 1906. Tehnik Aleksander Blaznik pri popisovanju tehničnih lastnosti prevzetega filmskega arhivskega gradiva. Fotografija: SFA. 535 Letnik 41 (2018), št. 2 Filmsk o ar hi v sk o gr adi v o na filmsk em tr a - k u in drugih nosilcih je hr anjeno v no vih, namen - sk o pr eur ejenih in sodobno opr emljenih klima - tizir anih filmskih skladiščih na R oški v Ljubljani. Filmsk o ar hi v sk o gr adi v o na nitr atni osno vi se hr ani izv en mesta v Bor o v cu pri K oče v ski R eki. SF A je član obeh najpomembnejših med - nar odnih filmskih združenj . Leta 1991 se je pri - družil FIAF in leta 1993 postal njen polnopr a vni član, 19 96 pa se je pridruž il še A CE. V posebno čast nam je bilo, da smo leta 2005, ob st oletnici slo v ensk eg a filma, lahk o v Ljubljani sk upaj s Slo - v ensk o kinot ek o gostili 52. k ongr es t e ug ledne or g anizacije. Dobr o sodelujemo tudi z drugimi filmskimi ar hi vi in kinot ek ami na območju bi v še Jugosla vije k ot tudi v širšem e vr opsk em pr ost o - ru. K ot je bilo že po v edano, je z no vimi skla - dišči dobr o poskr bljeno za dolgor očno hr ambo filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a na filmsk em tr a - k u. Pr ed nami pa je zaht e vna nalog a vzposta vi - tv e ustr ezneg a ok olja za dolgor očno hr ambo k ot tudi za upr a v ljanje in dost opanje do no v ejšeg a filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a v izv orno digitalni obliki. T e nalo ge smo se lotili v okviru r azv oja in vzposta vitv e slo v ensk eg a elektr onsk eg a ar hi v a. Na t em mestu se mor amo dotakniti tudi pr oble - ma digi talizac ije, ki pot ek a izjemno počasi. V zr ok je pr ed v sem v t em, da k ulturna politik a nima iz - delane str at egije za podr očje digitalizacije film - sk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a in posledično tudi ni ustr ezno ur ejeno načrtno financir anje. Slo v enski filmski ar hi v je od prt za obisk o - v alce, gr adi v o pa upor ablja jo filmski ustv arjalci, t ele vizije, muzeji in posamezniki v znanstv eno - r azisk o v alne, k ulturne, študijsk e in druge na - mene. Ob t em je ključneg a pomena upošt e v anje a vt orsk opr a vne zak onodaje. SF A za zdaj nima s v oje kinod v or ane, zat o s pr edsta vitv ami filmo v iz naše bog at e zakladnice gostujemo v d v or ani Slo v ensk e kinot ek e. Let ošnji jubilej obeležujemo delo vno, slo - v ensk o ja vnost sk ušamo opozoriti na naše po - slanstv o, s k at erim prispe v amo k ohr anjanju in pr epozna v anju slo v ensk e k ulturne identit et e. Lojz T ršan T atjana R ezec Stibilj Prvi vodja Slovenskega filmskega arhiva Ivan Nemanič s sodelavci. Na fotografiji: Ivan Nemanič (levo), Aleksander Blaznik, Marta Rau Selič, Vladimir Sunčič, Tatjana Rezec Stibilj, Lojz Tršan, Roman Marinko, 2012. Fotografija: SFA.