Štev. 19.
V Ljubljani, petek dne 19. januarja 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DANU izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1/50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Ža inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so »	pošilja upravništvu.	:u
5'	Telefon	številka	118.
: i i i ~ tt~~............
M« • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
••• • ••
LEjOri3DjJBfflS
Štajerski deželni zbor.
Celje, dne 18. jan.
Približno dve leti sta minuli, odkar so slovenski poslanci deželnega zbora štajerskega Pričeli z obstrukcijo. Nemškonacijonalna večina je — poznavajoč narodno mlačnost dr. Koroščeve klerikalne stranke — nameravala Porabiti novo zbornico za nova nasilja proti Slovencem. Spominjamo tu predvsem na Wa-stianov predlog glede preosnovitve deželnega šolskega sveta in razne zadeve gospodarskega značaja. Toda na eni strani stoji klerikalna stranka v deželnem zboru pod kontrolo naprednega Slovenca dr. Kukovca, ki ii ie zmešal že marsikatero štreno, na drugi strani pa si ie hotela klerikalna stranka z obštrukcijo utrditi stališče v slovenskem delu dežele, kajtijia-ravno je, da je vsak zaveden Slovenec na Štajerskem za najstrožji boj proti Nemcem, oso-bito tudi za najstrožji nastop slovenske delegacije v deželnem zboru štajerskem. Neštete so krivice, povzročene nam po Nemcih, katere so ustvarile v našem ljudstvu do nemškega soseda tolike mržnje. Tega so se klerikalci zavedali, zato so se brez dolgega obotavljanja podali na pot obštrukcije. Tudi narodna stranka je odobravala ta korak in je pozvala dr. Kukovca, da obštrukcijo podpira. Sklicala je obenem celo vrsto shodov, kjer je svoje somišljenike poučevala o potrebi slovenske obštrukcije.	.	.	.
Tako je bilo 1. 1910. A časi se spreminjajo in tudi naši klerikalci zalo ljubijo politične metamorfoze, o čemer nas je zadnja leta osobito Dunaj poučil neštetokrat prav temeljito, Jako se je godilo tudi po Štajerskem. Naši klerikalci so naredili iz obštrukcije kot iz strogo narodne akcije prav kmalu čisto navadno klerikalno in sicer nemško-slovensko klerikalno akcijo. Razbiti sedanji deželni zbor, pa ne radi tega, ker ie večina sovražna Slovencem, temveč radi tega, ker je večina napredna, svobodomiselna, protiklerikalna, to je našemu dr. Korošcu in duhovniškim trabantom poglaviten namen. O tem se je tudi ljudstvo prepričalo in so razumni volilci povsod odobravali stališče, ki ga je zavzel izvrševalni odbor narodne stranke, katera se je, kakor znano, v svojih zadnjih sejah izjavila odločno proti takšni obštrukciji, KaKor je sedanja. Narodna stranka je to storila tem ložje, ker je nemškonacijonalna večina pripravljena, sestaviti nevtralen delovni program, s katerim se narodni čut Slovencev ne
bi žalil.	,,	.	.	.
Bodi povedano, da sta v klerikalni stranki sami dve struji, ki sodita različno o namenih obštrukcije. Cisto narodna, na čelu ji deželni odbornik prof. Robič, Prof. Robit je odločen pristaš obštrukcije le v dosego narodnih koncesij, bodisi na gospodarskem, bodisi na kulturnem polju. Priznati moramo, aa so Robičevi nameni čisti. Drugače ie pn 9.r> Ko-rošcu. On zasleduje s svojo obštrukcijo vse polno postranskih, strankarskih namenov On je bil že zdavnaj pripravljen opustiti obstrukcijo, ako doseže koncesije za klerikalno stranko, pred vsem seveda koncesije v obliki »pim-pim«. In če že nadaljuje obštrukcijo, hoče s tem doseči edinole to, da se spravi na P°yrsj® nemško-slovensko klerikalno stranko, bajje očito, da se čuti slovenski klerikahzern poklicanega, braniti vero in bero ne le PO 5slovenskem, temveč po celi Avstriji, tudi pri štajerskih Nemcih. Ta različna mnenja v obštrukciji, ki so se pojavila v vrstah klerikalnih poslan-
cev, so dovedla med staro pošteno slovensko korenino Robičem in mladim, domišljavim, zahrbtnim Korošcem do precejšnjih diferenc. V najbližji bodočnosti bomo videli, ali zmaga pamet in poštenost, ali pa najgrša klerikalna zlobnost.
Kakor že omenjeno, so tudi narodni krogi svoj čas pozdravili in podpirali klerikalno obštrukcijo. Danes, po dveh letih, so se pojmi temeljito razbistrili in danes ni, hvala klerikalni modrosti, v narodnih krogih nikogar več, ki bi se ogreval za klerikalno akcijo v Gradcu. Toliko smo si na jasnem. Narodni krogi štajerski pa naj posebno uvažujejo to, da klerikalni nastop v Gradcu Slovencem ne le ne koristi, temveč nam povzroča v narodnem in gospodarskem oziru celo občutno škodo. Naša nesreča, pospeševana od vlade in fondov slovenske straže »za obmejne Slovence«, je povzročila v zadnjih volitvah popolno zmago klerikalcev. Direktnega vpliva na razvoj deželno-zborskega delovanja torej narodna stranka nima, ker je zastopana le po enem poslancu. Toda ravno spoznanje, da je sedanja večina slovenskega zastopstva slaba, naj nas podžiga k pripravljalnemu delu za nove volitve. Morebiti se vrše iste še to leto, morebiti še le čez par let. A priprave naj bodo temeljite. Narodna stranka bi morala porabiti vse svoje moči za organizacijsko delo, oziroma za razširjanje naprednega tiska, drugače ni upati na uspeh. Danes pa je, priznajmo si to vendar odkrito, dokaj malo sistema v našem delu, pa tudi dela samega mnogo premalo. Kje je naša izobraževalna organizacija, na kateri sloni vsa moč klerikalne organizacije? Kje shodi, kje smo-treno delo za najrazličnejše volitve, občinske, okrajne itd. Vsega premalo! Ven med narod, potem bo Koroščevim mešetarijam kmalu konec!	M*
SPLOŠNI PREGLED.
Češko-neniška spravna pogajanja. Včeraj so nemški poslanci iz Češke izročili ministru notranjih zadev Heinoldu odgovore na točke, ki jih je stavila vlada Nemcem in Čehom glede končnega sklepa češko - nemških spravnih pogajanj. Pri pogovoru so Nemci upoštevali tudi nekatere možnosti katere bi mogli raz. svoje stališče Čehom koncedirati. Izjavili pa so, da še vedno vstrajajo na zahtevi, da vlada prizna nemško jezikovno okrožje. Minister Heinold je stavil nekatere posredovalne predloge, izrekel pa ni niti razjasnil vladnega stališča. Vlada bo sedaj študirala poročilo nemških poslancev, ter najbrže še tekom tega meseca sklicala nadaljnja posvetovanja, medtem bo pa sestavila zakonsko predlogo, ki jo ->redloži takoj ob sestanku državnega zbora. Usoda skupnih pogajanj pa je jako negotova, ker člani stoje odločno na stališču, da morajo Dunajska pogajanja biti poprej končana, predno se začno posvetovanja narodno-politične komisije v Pragi. Tako se pleto ta pogajanja že skoro poldrugo leto naprej, a brez vsakega najmanjšega uspeha. Kot žrtev teh pogajanj je padel bivši češki namestnik Coudenhove. Thunu, ki je prišel za njim, ie bila poverjena naloga, da izvede pogajanja do konca, a kakor se vidi tudi njegove akcije in načrti v Pravi niso imele nikakega uspeha; pa tudi dunajska pogajanja, ki je vlada stavila nanje najbolje nade, so tako neodločna, na kar gotovo najbolj upliva prevelika bližina parlamenta in nebrzdanega narodnostnega boja, kar
iFiHiiBn i?gfij’i r jggMfig	WM	fgBSgaBMHMBBBBBMMBBi
se je zlasti pokazalo pri llochenburgerjevi aferi, ko je usoda teh pogajanj visela že na lasu.
Ministrska kriza v Srbiji. Ko je lansko leto po padcu Nikole Pašiča prevzel minister zunanjih zadev Milovan Milovanovič predsedništvo srbskega kabineta, se je splošno mislilo, da se mu posreči urediti politične in parlamentarne razinere v kraljevini, da mu bo mogoče vladati z zanesljivo radikalno koalicijo. Toda kljub dolgotrajnim pogajanjem med vsemi tremi krili radikalcev (mlado- staro- in samostalni radikalci) je obnovitev koalicije postala nemogoča. Vsled tega bo podal Milovanovič še pred sestankom skupštine svojo demisijo. Kot njega naslednik se imenuje sedanji minister notranjih zadev Protič; ta bo v skupštini skušal dovesti sporazum med radikalci, da bi se moglo nadaljevati parlamentarno delo, ako se mu "a tega ne posreči, razpusti skupštino in razpiše nove volitve. Toda na temelju današnjih političnih razmer v Srbiji, je težko pričakovati, da bi se razmerje med strankami tudi v novi skupštini kaj spremenilo.
DNEVNI PREGLED.
Novost pri našem listu. Danes smo začeli z romanom »Hiša Saint-Pol«, ki je eden najmič-nejših in najboljših, kar jih je spisal ženialni in znani pisatelj Zevacco. Da omogočimo čitate-ljer- in čitateljicam, da si shranijo roman smo ga začeli priobčevati na zadnjih dveh straneh tako, da se ga lahko izstriže. Na ta način izhajajo romani v velikih svetovnih listih, kar se je izkazalo, kot najbolj praktično. Če se listek tiska po naši stari slovenski navadi, se sčasom ves poizgubi. Na naš novi način pa si bo vsak čitatelj lahko dal koncem romana vezati knjigo.
»Slovenski Narod« in narodno - napredna stranka. Na ponovne napade na deželne poslance narodno-napredne stranke, češ da so odgovorni za pisavo »Slov. Naroda« in zlasti za njegovo kritiko o deželnem gospodarstvu, izjavlja v včerajšnjem »Narodu« upravni svet »Nar. tisk.« kot lastnice in izdajateljice »Sl. N.« v zvezi z njegovim uredništvom, da je »Slovenski Narod« vsestransko neodvisen list, ki ni v službi nobene politične stranke in ki je za svojo pisavo odgovoren edinole upravnemu svetu »Narodne tiskarne«. »Slovenski Narod« bo pa prej kot slej zastopal narodno-napredna načela.
Klerikalci zoper železničarje. Kadar klerikalcem pri kakih volitvah slabo prede, potem poiščejo vsa najobskurnejša sredstvu v dosego svojega namena. Posebno radi se v takih slučajih poslužujejo jako hvaležnega zabavljanja zoper razne uradnike in uslužbence, ki jih povrh Še s škrici opsujejo. Včerajšni »Slovenec« dela med nezavednimi trgovci agitacijo za S. L. S. na ta način, da se je spravil nad železničarje, ki tako vestno in požrtvovalno vrše svoj težavni poklic kot noben kaplan svojega. Da bi »Slovenec« dobil trgovce zase jim vzbuja jezo in strast s tem, da navaja razne nedostatke pri železnici, za katere — če bi tudi bili — železničarji ničesar ne morejo. »Slovenec« naj bi raje trgovcem povedal, da so klerikalni poslanci tisti poklicani zastopniki, ki se za trgovce in obrtnike prav rilč ne brigajo. Povsod in ob vsaki priliki nastopajo klerikalni poslanci zoper nje. V parlamentu govore iti glasujejo zoper vsak predlog, ki meri na to, da bi se zboljšale razmere za trgovce in obrtnike. Vedno imajo široka usta, da so zastopniki kmetov in agrarcev. če so torej na železnicah kaki nedostatki, se imajo
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
•-r.	Uredništvo in upravništvo:	»
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št 1
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismi se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas* se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana hi zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju ps» a:	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko, m
:::	Telefon	številka 118.	m
trgovci in obrtniki zanje zahvaliti v prvi vrsti klerikalnim državnim poslancem, ki zastopajo že več let z odločilno besedo našo deželo v parlamentu. Povemo pa tudi, da klerikalci, ki so sedeli sedaj v trgovsko-obrtni zbornici niso bili prav nič boljši kot njihovi poslanci. Že dalj časa so imeli klerikalni zbornični svetniki z Nemci večino v trgovško-obrtni zbornici. Če piše »Slovenec«, da se niso poklicani zasopnikl trgovcev zanje potegnili, potem je gotovo mislil tudi Kregarja in druge klerikalce, ki so dosedaj sedeli v trgovsko-obrtni zbornici in niso zanje ničesar storili. Trgovci ne bodo sedli klerikalcem na limanice in naj še tako hinavsko udriha po železničarjih. O tem se bodo lahko prepričali pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico, ko bodo z ogromno večino izvoljeni kandidatje narodno napredno stranke.
Obstrukcija v graškem občinskem svetu.
V včerajšnji seji graškega občinskega sveta se je začela proračunska debata za 1912. Takoj po uvodnem govoru poročevalca, je začel govoriti socialni demokrat dr. Schacherl, ki je izjavil, da bodo socialni demokratje obstruirali proračunsko predlogo iz naslednjih vzrokov: socialni demokratje ne morejo pripustiti nikakega novega obremenjenja prebivalstva z zvišanjem davka na vozne listke cestnih železnic in najemninskega vinarja. Dalje zahtevajo končno ureditev finančnega položaja mesta Gradec, kar pa sedanji občinske svet ne more izvesti. Zato stoje socialni demokratje na stališču, da se sprejme pravična volilna reforma, da pridejo v občinski svet možje, ki bodo kos svoji nalogi bolj nego današnja nemško nacionalna večina. Dr. Schacherl je govoril dolg obstr. govor do pol 12. ure ponoči, nakar je bila seja zaključena. K besedi so prijavljeni še vsi socialno demokratski občinski svetniki, ki bodo s svojimi obstruk-cijškimi govori zavlačevali proračunsko debato.
Za regulacijo učiteljskih plač. Kakor smo že poročali je štajersko nemško učiteljstvo sklenilo, da se odtegne vsakemu narodnemu delu za toliko časa, dokler se ne uredi regulacija učiteljskih plač. Enako stališče so zavzeli na svojih včerajšnjih shodih tudi nemški učitelji na Češkem; vrhutega pa so sprejeli resolucijo v kateri poživljajo tudi učiteljstvo češke narodnosti, da naj se pridruži nemški akciji n preneha s svojim sodelovanjem v vseh političnih, človekoljubnih in znanstvenih duštvih, dokler se ne izpolnijo učiteljske zahteve. Kakor poročajo. češki listi, se bode Češko učiteljstvo pridružilo brez ugovora tej akciji in skušalo pridobiti zanjo tudi »Zvezo slovanskih učiteljskih društev«.
Važnost Uradniškega vprašanja. Zakaj bi imeli Nemci vse urade najrajše osredotočene na Dunaju nam kaže sledeča primera: Po osrednjih uradih je na Dunaju 20.820 uradnikov. Čehov bi med njimi moralo biti sorazmerno 4000, je jih pa le — 369, torej desetkrat manj. če ra-čunirno dohodke teh ljudi, in vpoštevamo, da nemški tiradniki tvorijo seve nemške konzu-mente, nam bo pač jasna gospodarska stran uradniškega vprašanja. Tudi mi Slovenci bi si morali končno v tem oziru sestaviti natančno Statistiko, ki bi bila gotovo zelo zanimiva iri — poučna. Mi posamezniki lahko ha1 to statistiko vplivamo s tem, da dosledno Zavračamo vse nemške uradne prepise In tiskovine ter zahtevamo povsod in vedno le samoslovensko uradovanje. Začeti moramo pa pri slovenskih občinah in iarah.
Kako se gospodari v naši državi. Bivši državni tajnik v ogrskem trgovskem ministrstvu.
LISTEK.
J. BARBEYD’ AUREV1LLY:
Maščevanje žene.
Mnogokrat sem slišal praviti, da je moderna literatura nesramna; jaz za moj del tega nikdar nisem verjel. Ta očitek je pač le mo-ralično postavljanje. Literatura, ki jo imamo tako pogosto za zrcalo družbe, je nikakor ne zrcali — nasprotno; in če je kdaj poskusil biti kdo drznejši kot drugi, potem pa bogve, kak krik se radi tega vzdigne. Pri natančnejšem opazovanju pa brezdvomno spoznamo, da literatura niti polovico zločinov ne zaznamuje, ki jih zakrivi družba dnevno, na skrivnem in brez kazni, z neverjetno brezskrbnostjo. Vprašajte le spovednike — ki bi morali biti največji romanopisci, kar jih je videl svet, ako bi smeli pripovedovati zgodbe, ki jih jim šepetajo v uho. Vprašajte jih (n. pr.) po številu zločinov, ki se skrivajo v najponosnejših in najodličnejših familijah, in primerjajte, če se je drznila literatura, ki jo obtožujejo nemoralne nesramnosti, o sličnem pisati, in najsi tudi v svrho poboljšanja! Razven rahlega nadiha — kajti le nadih je to — in premine kot nadih — v »Rene-ju« od Chateaubrianda — pobožnega Chateaubrianda — bi ne vedel za nobeno knjigo, v kateri bi bil zločin, ki se dogaja pri nas v gornjih in spodnjih stanovih in ponajveč v ■gornjih, tako pogosto, izrecen očiteV ko vendar morejo taki očitki služiti kot efekti za pretresljivo moralo. Ali se je moderna literatura, ki jo hinavstvo obmetava s kamenjem, kdaj drznila pisati zgodbe o Myrrhi, o Agripi, o Edipu? Zgodbice, ki se odigravajo danes in
vedno in vedno, in to mi morete verovati, kajti živel nisem v najhujši mlaki, — vsaj dosedaj — v peklenski mlaki družbe in sem srečaval mnoge Myrrhe, Edipe, Agripine v najboljši družbi, kakor to imenujemo. Seveda se stvar ni godila kakor v zgodovini ali na odru! Skozi krinko varnostnih odredb nemira in hinavstva pa jih je bilo mogoče slutiti... Poznam in zmano cel Pariz — ženskega Henrika III., ki nosi na pasu svojih oblačil iz modrega bar-žuna rožnevence iz zlatih mrtvaških glav, dela pokoro, tako da se družita zmes pokore in zmes svetnih naslad. Kdo vendar piše zgodbo te ženske, ki izdaja pobožne knjige in ki jo imajo jezuitje (pikanten pridevek) za moža in celo za svetnika? ... In ni dolgo tega, ko je bil cel Pariz priča dogodka, da je mlada dama iz Foubourg Saint-Germain skušala iztrgati materi ljubčka, potem pa iz togote, ker se je vrnil nazaj k nji, ki ga je umela kljub svoji starosti trdnejše nase privezati, ukradla zelo strastna isma matere na ljubljenega moža, jih dala ponatisniti in raztrositi pri neki premieri v Operi v tisočih izvodih med občinstvo.
Kdo je zapisal zgodbo te druge žene? ...
Uboga literatura bi niti ne vedela, na katerem koncu naj začne s pripovedovanjem.
In ravno to je treba vedeti, če bi hotel kdo biti predrzen. Zgodovinopis ima svojega Tacita, svojega Suetonia; roman ga pa nima, vsaj med talenti ne in v literaturi višje stopnje. Gotovo ima latinski jezik kot pagan čelo poštenosti. med tem ko pa je bil naš jezik zaeno s Klodvigom krščen pri kamnu v Saint Rčmy in je, iz tega nastala večna sramežljivost, kajti starka zarudeva še danes!
Vendr bi mogel obstajati, ko bi se upal "drzniti, tudi beletristični Tacitus ali Suetonius, kajti roman je v prvi vrsti v obliki povesti ali
dramatizirana nravna zgodovina, kar je svetovna zgodovina pač tudi pogosto. Razloček je le ta, da roman pripisuje nravne čine izmišljenim osebam, zgodovina pa izdaja polna imena in adrese. Vendar se roman zaje veliko globlje kakor zgodovina. Svoj ideal ima. Zgodovina nima nobenega; vezana je z resnico. Roman tudi dalje časa zdrži. Richardson se mudi več časa pri Lovelace-u, kakor Tacitus pri Trberiju. Kaj bi zgodovina pri tem izgubila in ne bi bil Tacitus strašnejši, če bi se tako podrobno bavil s Tiberijem kakor Richardson z Lovelace-m?d ... Odkrito pa priznam, da Tacitus kot slikar niti od daleč ne doseza model — Tiberija in da je kljub svoji genialnosti od tega potisnjen v kot.
Pa to še ni vse. K ti nerazumljivi slabosti naše literature, vidne na prvi pogled, ako primerjamo sloves, ki ga ima z resnico, pa pri-denimo še karakter, s katerim se je odel zločin v našem prelepem, prevzvišenem času napredka! Visoka civilizacija je oropala zločin njega pretresljive poezije in prepoveduje pesniku, da bi mu jo vrnil.
Pregrozno bi to bilo, menijo duše, hoteče vse. tudi najostudnejše ublažiti. Blagoslov filantropije! Bedasti kriminalisti zmanjšujejo kazni in neumni moralisti zločine, in še to le radi tega, da se olajša kazen. Kljub temu so pregrehe visoke civilizacije gotovo daleko ostudnejše, kakor one najnižjih barbarov »zavoljo globokejše rafiniranosti, pokvarjenosti in višje stopnje zločinskega namena. Inkvizicija je to dobro vedela. Ob času, ko je bila vera in nravnost še močna v narodu, je inkvizicija spoznala, oni veliki tribunal, ki je sodil rnisl), ona institucija, ki nam spomin nanjo krivi naše ubožne živce in ledeni naše ptičje možgane, da je greh z mislijo najhujši in ga temu
primerno kaznovala ...
In v resnici delujejo te pregrehe, četudi manj na čute, vendar tem živahnejše na mišljenje; in misel je končno najfinejše v nas. Tako more romanopisec zajemati popolnoma novo vrsto nepoznane tragike iz novih bolj možganskih kakor telesnih pregreh, ki se zde površnosti jalove materialistične družbe manj zločinske, ker ne teče kri in se umor zvrši le v kraljestvu nravi in občutkov... In primer te vrste tragike hočemo tu podati, pripovedujoč maščevalno zgodbo velike originalnosti, pri kateri ni tekla kri, kjer nista imela opravka ne strup ne bodalo; skratka »civiliziranega«! zločina, kjer je le oblika pripovedovanja pis-čeva. vse drugo pa izven njegove izmišljotine.
Proti koncu vlade Ludvika Filipa je koračil nekega večera mlad mož pa ulici Ruc Bas-se-du-Rempart, ki je takrat ime pač zaslužila, saj je ležala pod nivojem bulvarov in bila slabo razsvetljena pot brez izhoda, na katero je vodilo iz bulvara dvoje stopnjišč, ki sta si kazali hrbte, ako moremo pri stopnjišču govoriti o hrbtih. Ta slepa ulica, ki je danes ni več, nekak mestni jarek, ki je bil sumljiv celo po dnevi, je bila po noči nesigurnost sama. Hudič je knez temin.
Eno njegovih kraljestev je bilo tu. Približno sredi slepe ulice, omejene po eni strani od visokega bulvara, po drugi od nemih hiš z zaprtimi vrati in redko posejanimi branjarijami, je držal nepokrit prehod, skozi katerega je žvižgal veter, kakor na flavto in ki je vodil ob zidu in par novih zgradbah do ulice Rue Neuve des Mathurins. Elegantno oblečeni mladi mož, ki ga imamo v mislih, je krenil po pbti, ki pač ni mOgla biti ravno na cesti čednosti, ker je zasledoval žensko, ki je zavila brez obotavljanja v sumljivo tniino tega prehoda.
Jožef Sztecheny je pred nedavnim posvetil nekoliko v gospodarstvo na državnih železnicah. Odrska železniška (državna)uprava je n. pr. zadnjih 20 let najela okrog 2600 tovornih železniških voz za tak znesek, da bi bila mogla narediti za ta denar — 14.000 lastnih voz. A nazadnje je pa še te izposojene vozove — odkupila za drag denar. Potem se pa čudimo današnji splošni gospodarski bedi in grozovitemu naraščanju dolgov.
Sveta birokracija na Dunaju. Kot vemo, je grozila lani meseca maja kolera. Zdravstveni urad na Dunaju je izdal za svoje organe in bolnišnice navodila, kakšne korake je treba napraviti za odvrnitev te nevarnosti. Ta navodila so nastopila navadno pot avstrijske birokracije in prišla srečno na končni naslov sedaj — pred božičem, ko okoleri že ni več ni duha ne sluha. Pomislimo le, koliko papira, dela, znoja in denarja je veljalo, koliko slug. uradnikov in drugih pridnih duš so spravili po konci, predno je naš Sveti Birokracij izvršil ta — udarec v vodo.
Spremembe v ljudskem šolstvu. C. kr. dež. šol. svet za Kranjsko je pomaknil učitelja na ljudski šoli pri Sv. Trojici pri Brdu Kornelija Igliča v drugi plačilni razred in učiteljico na ljudski šoli v Senožečah Katiko Smerdu v tretji plačilni razred. — Okr. šol. svet v Kočevju je imenoval abs. kandidatinjo Josipino Oberman za provizorično učiteljico in voditeljico na eno-razrednici v Strugah. — C. kr. okr. šol. svet v Novem mestu je imenoval suplentinjo v Prečni Viktorijo Zagorjan za provizorično učiteljico istotam.
V Stranj^ pri Kamniku se zgradi po poročilih dež. odbora kranjskega že tekom tega leta most čez Bistrico.
Tatvine okoli Novega mesta. V novomeški okolici pa tudi v mestu samem je bilo v zadnjem času slišati, da je zdaj pa zdaj bila ukradena kakšna stvar. Vkljub pozornosti od strani prebivalstva se tatovom dolgo časa ni moglo priti na sled. Gostilničar Jakše je slišal nekoč v spanju ropot v svoji kleti, nakar je kvišku planil in posrečilo se mu je zagrabiti tatu, ki je ravno hotel odnesti posodo z vinom. Tat je bil mlad fant, imenom Kavčič, doma iz Železnikov. V njegovem spremstvu se je nahajal še drugi, mlad fant, ki je imel nalogo, čakati zunaj s svečo ter opozoriti na eventuelno nevarnost. Ta je sicer zbežal, vendar so tudi njega prijeli še isto noč v nekem hlevu.
iz Belokrajine nam poročajo, da se je ponesrečil med Suhorjem in Metliko voznik Dihur. Ker je ravno naletaval sneg, je bila cesta polžka in voz je začel drčati navzdol. Pri tem so se konji vstrašili in voz je zadel z vso silo ob cestni kamen; voznik je padel vsled močnega sunka iz voza in se pri tem ubil.
Ponesrečil se je v mlinu ge. Pirc v Cerkljah mlinarski pomočnik Čižman na roki.
Pretep med bratoma. Brata Mojškerc iz Bizovika sta se v neki gostilni hudo sprla. Eden izmed njih je pobit na glavi in ima poškodovano oko.
Dražbe. Pri c. kr. okr. sodniji v Idriji dne 15. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne na licu mesta v Mrzlem logu dražba zemljišča vi. št. 114 k. o. Zadlog, obstoječega iz 2 parcel gozda. Cenilna vrednost 2630.04 K, najmanjši ponudek 1757 K. — 27. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne na licu mesta v Idriji št. 357, dražba zemljišča vi. št. 364 k. o. Idrija, obstoječega iz hiše št. 357 in stavbne parcele št. 420, travnikov in njive. Cenilna vrednost 2520.90 K; najmanjši ponudek 252.10 K.
Pri c. kr. okr. sodniji na Brdu. Dne 15. februarja 1912 ob 10. uri dopoldne dražba zemljišč vi. št. 24 in 25, k. o. Drtija, obstoječih iz kmetskega posestva z hišo, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, gozdov in gospodarskega orodja. Določena vrednost 14.630.72 K; najmanjši ponudek 9754 K.
Pri c. kr. okr. sodnjiji v Kočevju. Dne 6. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne dražba zemljišč a) št. 61. k. o. Reinthal, določena vrednost 3210.17 K, najmanjši ponudek 2140.12 K, b) zemljišča vi. št. 147 k. o. Reinthal, določena vrednost 215. 86 K, najmanjši ponudek 143 K, dne 5. marca t. 1. ob pol 10. dopoldne dražba zemljišča vi. št. 278 k. o. Altlag; določena vrednost 4325 K 71 vin., najmanjši ponudek 4325 K 70 vin.
LJUBLJANA.
Javno predavanje. Opozarjamo na nocojšnje zanimivo predavanje gosp. profesorja d.. Ilešiča: Naše ženstvo v Prešernovih časih, ki se vrši ob 8. zvečer v Mestnem domu.
Izseljenca, ki sta se nameravala odtegniti svoji vojaški dolžnosti s tem, da sta hotela vdariti v Ameriko, je službujoči stražnik na južnem kolodvoru prijel in izročil sodišču. Oba mlada fanta sta doma iz Štajerskega.
Najdeno. Našel se je koc na Dolenjski cesti; nadalje se je našla boa, zlat prstan in zapestnica.
Zgubljeno. Pompadura in denarnica z majhno svoto denarja.
V Gruberjevem kanalu so aretirali od policije že dalje časa zasledovanega vlomilca Pustovrha iz Vrhnike in ga izročili tukajšnemu deželnemu sodišču.
Elektroradiograf Ideal. Danes specialni večer s krasnim vsporedom, posebno je omeniti krasno dramo »Pod zvezdnatim obokom« in velekomične slike »Piefke enovprežnik«, in »Fricek je zaljubljen«. Jutri senzacionelna satira »5375 prebivalcev« in »Zigoto« komična privlačnost! V torek senzacionelna drama Nordisk pl. Co. »Izkrvavel«, najboljša vseh dosedanjih slik.
Vremensko poročilo 18. januarja predp. Stanje barometra v mm : 748.7, temperatura v C : — 9.6°. Slabi svzh. veter. Nebo oblačno. Višina nad morjem : 306.2 m.
Za uboge šolske otroke. V eni zadnjih številk »Dneva« se je oglasil neki učitelj, ki daje nasvete glede preskrbe revnih šolarjev s šolskimi potrebščinami. Prav dobra in uvaže-vanja vredna misel! Res je potipal malo naše ljubljanske samce, ki so dozdaj bili prosti teh skrbi za otroke, ker jih nimajo. Pa se je ven-
dar malo prehudo zadrl v tega učitelja neki star samec. Pravi, da so samci največji reveži, imajo sami dosti drugih skrbi in davkov, zdaj pa naj bi padel še novi davek za šolski sklad. Pa jim ni treba tem samcem sedeti vse noči po gostilnah in kavarnah in tam zapravljati čas, moči in denar. Oženite se. vi stari samec, ki v svoji samski okorelosti in zakrknjenosti nimate nič srca za naše uboge šolar-čke. Vzemite si ženico, preskrbite si otroke, če ste še zmožni, in prosti bodete potem šolskega davka za tuje otroke. Skrbeli bodete za lastne otroke in to Vas bo veljalo malo več, kakor pa bi bil tisti mali procent splošnega šolskega davka, ki bi odpadel na Vas. Star penzijonist sem. Imel sem štiri otroke. Preskrbel sem vse dobro. Težko je šlo včasih, vsaki dan so bili nad mano otroci, sedaj za zvezek, sedaj za pero, sedaj svinčnik itd. Potem knjige začetkom leta; to niso bile mačkine solze za manjšega uradnika. A šlo je, in danes so vsi štirje moji otroci med svetom, jaz pa s svojo ženo sam. Plačeval sem že ta šolski davek — seveda za svoje otroke — precej sem ga plačal. Pa veste kaj vi stari samec brez srca, še danes rad prispevam za šolski sklad po svojih močeh in mislim, da je hvala Bogu mnogo meni enacih, malo pa vam podobnih. Torej, g. učitelj, ki ste prvi sprožili to hvalevredno misel, le pogumno naprej in zmaga bo naša, če tudi tisti »stari samec« od jeze poči.
PROSVETA.
»Dramatično društvo v Ljubljani« ima od-
borovo sejo v petek, 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer v ravnateljevi pisarni deželnega gledališča pritličje. Ker sta na dnevnem redu dve izredno važni točki, se prosijo č. gg. odborniki in tudi gg. intendančni člani, da se blagovole te seje polnoštevilno udeležiti.
Iz pisarne slovenskega deželnega gledališča. Jutri, v soboto se igra prvič moderna komedija »Gardist«, ki jo je spisal Franc Molnar, najpriljubljenejši komediograf moderne mad-jarske literature. V »Gardistu« hoče Molnar pokazati, da je zenska vedno zvitejša in preme-tenejša od moškega, katerega zna preslepiti tudi takrat, ko bi vsak moški kapituliral. Nai-bolj rafinirani igralec-umetnik triumfira le za hip nad svojo ženo, koketno igralko, a hitro ga žena zmaga, ker zna igrati bolje. Komedija »Gardist« ima vseskoz napeto dejanje, ki simbolizira večni boj med moštvom in ženstvom. Predstava za par-abonente.
Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo, 21. t. m. popoldan se ponavlja burka »Charley-jeva tetka«, ki je vzbudila pri premieri mnogo zabave. V naslovni vlogi gostuje g. Danilo Devetak. — Zvečer se uprizori opereta »Mam’sel-le Nitouche,« ki je letos na novo naštudirana. Sodeluje popolen vojaški orkester pešpolka št. 97. Pripravljajo se: Dandetova ljudska igra »L’Arlesienne« (z Bicetovo godbo), Parmova opereta »Amaconke« in Roverettova drama »Papa Eccellenza«.
Engelbert Gangl: Beli rojaki. Učiteljska tiskarna je izdala v lični opremi zbirko Gan-glovih novel pod naslovom »Beli rojaki«. Knjiga, ki o nji spregovorimo obširneje, stane broširana K 2.50, elegantno vezana K 3.— po pošti 26 vinarjev več.
Iz umetniškega sveta. Danes se vprizori v beneškem gledališču Fenice nova opera skladatelja Mascagnija »Isabeau«. Pri predstavi sodelujejo najodličnejši italijanski pevci.
- Na Dunaju bi se morala te dni uprizoriti Puccinijeva opera »Tosca«; ki bi jo moral dirigirati Guarnieri, novoangaževani dvorni dirigent za italijansko glasbo. Pri skušnji pa je Guarnieri izjavil, da opere ne more dirigirati, ker je opera popolnoma napačno naštudirana in niti najmanje ne odgovarja nazorom skladatelja. Vsled tega bo opero sam na novo naštudiral. — Novo svobodno gledališče v Berlinu je uprizorilo novo dramo slavnega poljskega pisatelja St. Przybyszewskega »Velika sreča«; drama radi pomanjkljive dramatičnosti v občinstvu ni dosegla posebnega uspeha, a kritika imenuje to dramo kot literarno delo prve vrste. Na slovenskem odru se je vprizo-rila pred leti tudi ena drama Przybyszew-skega namreč »Zlato runo«. — Na dunajski akademiji za godbo in obrazovalno umetnost je recitiral igralec Baierle dunajskega reziden-čnega gledališča »Historijo o sedmih obešen-cih«, slavnega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva. Delo je doseglo velik uspeh.
DRUŠTVA.
Škofljiški deletantje ponove v nedeljo dne 21. januarja 1912 še enkrat in zadnjič veseloigro »Brat Martin«. Ljubitelji naše prekoristne družbe Ciril-Metodove se vabijo, da se v čim večjem številu odzovejo rodoljubni prireditvi. Ker je tu zveza vlakov dobra, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Za postrežbo bode tu- ' di preskrbljeno! Pridite torej v nedeljo vsi na Škofljico in žal ne bode nikomur, kajti zabaval se bode vsak neprisiljeno.
Veliki Ciril Metodov ples v Trstu. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos združila vsa slovanska tržaška mladina, da priredi ples v korist slovenske in istrske C. M. D. Prireditev se bode vršila dne 3. svečana v vseh prostorih Narodnega doma v Trstu in so priprave že v najlepšem tiru.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
GORIŠKI NADŠKOF PROTI SLOVENSKIM KLERIKALCEM NA GORIŠKEM.
Gorica, 18. januarja. Vsled sklepa velikega zborovanja italijanske katoliške stranke se je oglasila danes pri goriškem nadškofu dr. Sedeju deputacija, ki je natanko očrtala delovanje slovenske klerikalne stranke na Goriškem, ki hoče v zvezi z italijanskimi libe-
ralci uničit italijansko katoliško stranko. Deputacija je od škofa energično zahtevala, da naj prepove slovenskim klerikalcem naziva-nje katoliška stranka, ker tega imena ni vredna, ker podpira stremljenja italijanskih liberalcev. Nadškof dr. Sedej je izjavil, da obžaluje spor, ki je nastal med obema katoliškima strankama v deželi, povdarjal pa je, da najodločnejše obsoja zvezo slovenskih klerikalcev z italijanskimi liberalci, ker ti tako podpirajo delovanje stranke, ki stoji v ostrem boju z vsakim katoliškim programom. Obljubil je, da bo Izdal na goriško duhovništvo poslanico, v kateri bo dokazal, kako nenaravna je zveza duhovnika Gregoriča z italijanskimi liberalci ter zahteval od stranke, da tudi v politiki spoštuje katoliška načela. Ta izjava je povsod vzbudila splošno senzacijo, ker tako še nikdo ni obsodil politike slovenskih klerikalcev na Goriškem kakor nadškof Sedej. Klerikalci so popolnoma poparjeni, ter ne vedo, kaj naj začno. Dobro so vedeli, da je Sedej odločen nasprotnik klerikalno-liberalne zveze, a da bo nastopil tako odločno, tega niso Pričakovali. Ta izjava naškofa Sedeja bo imela daleko-sežnih političnih posledic na Goriškem. Gregorič in z njim kranjski klerikalci, ki so odobravali njegovo zvezo z italijanskimi liberalci so nesmrtno blamirani po svojem nadškofu!
BRAMBNA PREDLOGA.
Dunaj, 18. januarja. Danes je dospel semkaj ogrski domobranski minister Hazai, ki je konferiral ves dan s skupnim vojnim ministrom Auffenbergom in avstrijskim bomobran-skim ministrom Georgijem glede podčastniške predloge ter poprav in dopolnil o bram-bni reformi. Meritorične konference v podčastniškem vprašanju se začno na Dunaju 25. t. m. Jutri sprejme cesar Hazaija v posebni av-dijenci.
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 18. januarja. Danes se je vršil ministrski svet, na katerem je poročal minister notranjih zadev Heinold o češko - nemških spravnih pogajanjih. V zvezo z. današnjim ministrskim svetom se stavi tudi navzočnost češkega deželnega maršala princa Lobkovica na Dunaju, ki je danes dopoldne konferiral z ministrom Heinoldom. Vrhutega so se razpravljala na današnjem ministrskem svetu tudi razna druga tekoča vprašanja.
ODSTOP GROFA AEHRENTHALA.
Dunaj, 18. januarja. Vesti o nevarni bolezni grofa Aehreiithala se potrjujejo tudi v dob; > informiranih krogih. Vsled njegove bolezni tudi šc ni določen natarčni rok utltgacnskega zasedanja, k: bi se moralo vršiti siedi iebruarja, ker se ne ve, ako bo Aehrenthalu še sploh mogoče, da poda svoj politični ekspoze.
Budimpešta, 18. januarja. Tukajšnji listi pišejo grofu Aehrenthalu že politične nekrologe, kci smatrajo njegovo politično vlogo kot končano. Vsi listi obijajo njegovo polltfto <>d ane-ksijske krize do Potsdamskega dogovora, od maroškega vprašanja pa do italijaiisko-turškega konflikta.
Dunaj, 18. januarja. Tudi v tukajšnjih di-plomatičnih kro°'»h se smatra odhod grofa Aeh-renthala kot gotova stvar. Njegov naslednik jbo sedanji avstrijski poslanik v Berlinu Madjar grof Szehen.
NEKDANJA KAPELA — MUZEJ.
Pariz, 18. januarja. Mestni občinski svet .ie sklenil, da prevredi starodavno kapelo sv. Sul-picija v muzej, katerega da na razpolgo slavnemu francoskemu kiparju Rodinu, da tam razstavi svoje umotvore. Kapela bo odslej nosila ime: Rodinov muzej.
BAVONA — UMIRA.
Dunaj, 18. januarja. Papeški nuncij Bavona umira. Zvečer ob desetih je nastopil smrtni boj.
OBSOJENI RUSKI ŠPIJONI.
Lipsko, 18. januarja. Pred tukajšnjim sodi ščem se je vršila razprava proti dvema Rusoma, ki sta bila obtožena špijonaže na korist Rusije. Eden njih oficir Vinogradov je bil obsojen na tri leta trdnjavske ječe radi špijonaže, njegov tovariš Zerna pa radi sodelovanja na 3 leta navadne ječe.
Kmetijstvo na Kitajskem.
Na Kitajskem nima kmetijstvo samo značaja svetega opravka, temveč je tudi izkazovanje nežnosti. Zemlja se takšni nežnosti ne more upirati ter se človeku popolnoma udaja. S svojo neprestano skrbljivostjo dosežejo Kitajci od zemlje vse, kar žele. Zemlja se jim izkazuje za njih delo hvaležno z neprimerno večjo rodovitnostjo, kot nam. Ne moremo trditi, da bi kitajsko kmetijstvo na temeljilo na znanstvenih načelih, vkljub temu pa vendarle ni znanost. Pač pa se more reči, da ima v sebi nekaj več, kot je znanost, nekaj, kar najboljše lahko izražamo z sedaj malokdaj rabljeno besedo : modrost.
Znanost je nekaj zunanjega, kar si pridobimo; modrost pa podedujemo zelo redkokdaj. Ce niste od narave obdarjeni z previdnostjo, pazljivostjo, delavnostjo, dobrotljivostjo in pravičnostjo, potem se ne lotite obdelovanja zemlje. Te lastnosti so dedsčina celih stoletij, in si jih ni mogoče pridobiti naenkrat.
Če nimate lastne domačije, ali pa — če jo imate — in niste znali v svoji družini vpeljati red, mir, medsebojno zaupanje in vestnost — potem ne boste imeli uspehov pri obdelovanju zemlje.
Če nimate tradicije, če ne vidite naprej na bodoči rod. ki podeduje z vašim imenom vspeh vašega dela, nikoli ne dosežete višine kitajskega kmetovanja vkjlub vsem svojim znanstvenim formulam in izmišljenim strojem.
Takšno je kmetovanje kitajskega ljudstva. Cela njegova skrivnost temelji na dveh načelih:	delu	in	pravičnosti. Ti načeli ima
vsak Kitajec zapisani globoko v srce, ter mu
jamčita za vspeh. Česa mu je še več treba? Kmetijskega orodja pri kmetih skoraj ni videti; zato imajo pa kitajski kmetje nekaj, česar mi Evropejci poznamo jako malo. Goreče veselje do dela. ki navdušuje miljone kitajskih kmetov.
Za nas najbolj zoprne opravke bo vršil Kitajec z veseljem. Ko na primer zvečer že vsa narava počiva, razsvetljujejo ponekod kitajske vasi svetilke, ki gore pred kočami: vaščani so sedli za svoje tkalčevske stave, da bi pridali delovnemu dnevu še nekaj ur. Drugi si zopet pritrdijo na čepice svetilke ter se vračajo na polje nadaljevat delo. Za nas Evropejce je posebno zanimiva skrb, ki jo posveča Kitajec gojenim rastlinam; ne briga se vsaka mati tako za potrebe svojih otrok niti jih tako hitro ne izpoljnjuje, kot on svojim rastlinam. Ce se pojavi samo majčkeno znamenje slabosti, če n. pr. začne bledeti zelena barva, Kitajcc takoj začne zdraviti bolehno rastlino; požrtvovalno skrbi za redilne snovi, ki bi vzbujale pri drugem človeku gnus, da bi sku-šal ozdraviti dragega bolnika; v takšnem slučaju ne delajo samo roke. Vidimo obenem tudi tako srčno naklonjenost, da se porablja brez premisleka tudi najgrše sredstvo.
Nazadnje se ni mogoče načuditi snažnosti in redu. ki vladata na Kitajskem po polju, naj bo že po dolinah, bregeh ali višavah. Te kitajske njivice izgledajo oddaleč kot prazničen kroj, podoben cizeliranju ali mozaiku.
Kitajci pa ne ljubijo sarno zemlje in rastlin, temveč tudi živali. Tam so mezki in bivoli, po drugod tako trdovratni, popolnoma ubogljivi. Pred Kitajcem ne beži niti zverjad niti ptica. Vsim Evropejcem, ki so hodili po Kitajskem, je znano, da so po oddaljenih krajih, koder ne hodijo lovci, fazani in zajci tako zaupljivi. da se jih lahko s palico pobije. Kitajci jih ne pobijajo. Michelet pravi: »Na Kitajskem so živali v zvezi s človekom; orel in jastreb ga pozdravljata zgodaj zjutraj s svojim krikom, pes ga spremlja, konj rezgeče od veselja, ko ga zagleda, krepki vol rad vleče plug po globoki brazdi. Para se dviga iz zemlje, kot življenski dih, znamenje gotove plodnosti«. Vsi se ujemajo, vsi vedo. da je človek pravičen, in delajo zanj.	»Idealisto«.
* Štrajk sodnih uradnikov v Srbiji. Organizacija državnih sodnih uradnikov v Srbiji je na dan pravoslavnega novega leta izročila justičnemu ministru spomenico, v kateri zahteva, da mora vlada rešiti zahteve sodnih u-radnikov. Ako vlada ne stori tega do novega leta, tedaj proglasi organizacija splošen štrajk sodnega uradništva.
* Ravnateljem belgrajskega kraljevskega gledališča je imenovan z ozirom na novi gledališki zakon, ki ga je sprejela skupština, dosedanji ravnatelj vseučiliščih profesor Milan Grol. Mesto gledališkega ravnatelja se nahaja po novem zakonu v tretjem plačilnem razredu državnih uslužbencev.
* Negovanje rok pri gospodinjskem delu. Naše gospodinje, ki imajo mnogo opraviti pri ognjišču, polagajo dostikrat malo važnosti na skrb za roke. To jim naj bo ob istem času migljaj, da pazijo tudi na roke svojih služkinj; kajti s tem prihranijo služkinjam nepotrebne bolečine, same sebi pa olajšajo delo, katerega bi morale sicer same opravljati, če služkinja oboli na prstu ali pa roki. Priporočati je. da se ne hodi v zimskem času z mokrimi rokami na prostem; temveč roka naj bo suha. Predno ležete k počitku, naj se roka namaže z vase-linom, da ne postane koža hrapova. Tudi vobče ni dobro hoditi s prostimi rokami pozimi, zato imamo rokavice. Če pa nastane rana, je precej nevarno, lečiti jo z domačimi zdravili, bolje je, da se takoj vpraša zdravnika. Lahko postanejo sicer hudi nasledki, človek je dalje časa nezmožen za delo, dostikrat se zgubi tudi prst.
+ O vrednosti vzgoje po samostanih. V frankobrodskem polmesečniku »Das Freie Wort« priobčuje nekdanji učenec jezuitskega kolegija blizu Solnograda na ravnatelja tega zavoda zanimivo odprto pismo, ki je polno težkih pa opravičenih očitanj glede kvarljive in nevarne vzgoje v tem samostanu. Očita se zavodu glede pouka, da je bil najslabši, kar se jih da misliti; znanstvenim zahtevam ni niti najmanj odgovarjal, saj so bili profesorji »razsvetljeni po svetem duhu«. Z uničujočimi besedami kritikuje potem vzgojo, o kateri pravi, da je vseskozi nemoralna, kajti mlademu, neiskušenemu človeku se šiloma hoče v glavo vbiti poklic, ne da bi se ga o najvažnejših točkah poučilo. Kar se tiče seksuelne vzgoje je pa vseskozi nenravstvena, samostan je prava zalega vseh spolnih perversitet in zmotenj. Patri so imeli gotovo priliko saj pri spovedi spoznati položaj svoje mladine, vendar niso ničesar storili, da bi morda očistili to »smrdljivo atmosfero« v samostanu, samo da rešijo ono slepo vrednost »o čednosti«. Učenec piše namreč v pismu, da je zavod uničil na ta način veliko nedolžnih, mladih in zdravih src in da je taka vzgoja največji zločin ”a človeštvu. H koncu pisma je mnenja, da take škandalozne razmere ne vladajo samo v tem samostanu, temveč po vseh in jasno je, kako velike nevarnosti da so ti samostani za vzgojo naše mladine. — Naj bi starisi trezno razmislili to dejstvo, naj rešijo svoje otroke iz suž-nosti in hinavščine te samostanske vzgoje, kaj je otroku slovenskih starišev treba, da se potika bodisi v Kalksburgu ali Št. Pavlu itd.?
■“Stoletniki v Evropi. Nemški državni sa nitetni urad je izdelal zanimivo statistiko o evropejskih stoletnikih. Statistika kaže. da je južno podnebje za daljše življenje boljše kot severno in da uspevajo patrijarhi na toplem jugu veliko bolj kot v hladnem severu. Med tem ko pride v Bolgariji, na vsakih 1000 prebivalcev že en stoletnik se jih mora prešteti v Nemčiji skoraj en milijon predno se pride do enega, ki je doživel 100 let. Bolgarija ima 3883
stoletnikov, Nemčija pa, ki je toliko večja jih ima samo 76. — V Rumuniji je 1074 stoletnikov, v Srbiji 573, na Španskem 410, na Francoskem 213, v Italiji 197, v Avstro-Ogrski 113, na Angleškem in Škotskem 92, na Ruskem 89, v Norvegiji 23, na Švedskem 10, v Belgiji 5 in na Danskem 2. Švica nima sedaj nobenega stoletnika.
* Prastara vremenska prerokovanja. V
prosincu: 1. Ako prvi dan prosinca izide sol-nce iz rudečkastih oblakov, pomeni to mnogo škodljivega in zmešanega vremena. Ako pa solnce ta dan sije lepo in svetlo, tedaj donese letno vreme mnogo rib, vina in sadja. 2. Ako na dan spreobrnenja sv. Pavla (25.) sije solnce lepo in čisto, znamenuje leto obilno vina, pšenice in drugega živeža. 3. Ako je na Pavlovo velika megla, bodo ljudje močno umirali. Ako pa sneži, ali dežuje, pomeni veliko draginjo v rečeh, ki so potrebne k življenju ljudi. 4. Dosti vode ta mesec obeta navadno malo vina, malo vode pa dosti vina. 5. Ako je na sv. Vincenca vedro in lepo jasno solnce, je upati dosti rži in mnogo vina. 6. Ako pred tem mescem ni huda zima, niti ne zmrzava, niti snega, tedaj se po navadi to nadomešča v sušcu in malemu travnu. 7. Ako volki pozimi jako zavijajo in lisice lajajo, znamenuje to veliko zimo. 8. Grmlavica v tem zimskem času pomeni dolgo in hudo zimo. _________________
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
O. Bračko
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12 priporoča prave fine francoske
parfume, bogato zalogo rokavic
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfl-nejšl kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
m
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18. januarja 1912.
Termin.
Pšenica za mesec april 1912 . za 50 kg 11-81 Pšenica za mesec oktober 1912 za 50 kg 10 95 Rž za mesec april 1912 . . • za 50 kg 10 28 Koruza za mesec maj 1912 . . za 50 kg 872 Oves za mesec april 1912 . . za 50 kg 9 80
„DAN“ se prodaja
v i j ubijam v sledečih tubakarnah:
SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg*.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Minka Kocjan
Sv. Petra cesta štev. 28.
nasproti ,Zlate kaplje4
založnica trebušnih pasov v tuk. dež. bolnici, se priporoča cenjenimi damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, ž<-votkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov.	P	659
Posebna soba za pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo.
Več sežnjev lepih suhih
bukovih tli va
že nažaganih, na željo tudi nacepljenih, je radi pomanjkanja prostora dobiti po zelo nizki ceni in v vsaki množini pri Jos. Paulinu v Ljubijan, Nova ulica 3
odprto
H.
. ^ V
odprto
Umetni In trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgovina cvetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
■Vrtnarija,:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
l
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . *. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
iiT^ln Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Prva
FK. P. ZAJEC
optični zavod
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenilce pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
fimm.
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem prevzel dobroznano
v Stritarjevi in Ribji ulici.
Točil bodem vedno le dobro in pristno vino in pivo iz soda ter postrezal vedno cenj. goste z dobro domačo kuhinjo. Gorka in mrzla;jedila vedno na razpolago. — Posebna soba za klube.
Zmerne cene!	Točna	postrežba!
Za mnogobrojne obiske se priporoča
Emil Kržišnik,
70	gostilničar pri .Zlati ribi".
anonena pisarna
v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8
sprejema vsakovrstne oglase za
„DAN“
kakor tudi za vse druge liste in i; oledarje.
Najcenejše In tudi najuspešnejše
inseriranje!
Na željo pride zastopnik na dom.
Slovenci, trgovci in obrtniki, poslužujte se v vseh anončnih zadevah samo ,,Prve anončne pisarne“ v Ljubljani ki vas točno in najku-lantneje postreže! Anonsirajte v „Danu“!
'ffff \
Kruta zima, le s težavo je ogreti sobe, posebno za starčke in bolehne. Le z izbornimi
češkimi briketi
kakor tudi z
šlezijskimi briketi
ki dajo zelo veliko vročino in prav malo pepela, se tem težkočam naglo in dobro odpomore,
Dobivajo se po zelo zmernih cenah le pri Jos. Paulinu v Ljubljani, Nova ulica 3.
— 4 —
iz egiptovskega granita in črez dvorišča, je ostala Lavra Ambrun, naslonjena na steber galerije, s sklenjenimi rokami, obupana. In v hipnih prestankih je mrmrala:
— Pride!... Vse končano!... Zbogom moje zadnje upanje!... On ljubi kraljico!...
Izabela je prisluškavala šumu, ki se je oddaljeval, slabšal, utihnil. — In v gotovosti, da je sama, se je zdrznila; z mehkim mačjim korakom preteče isto pot kakor dvorjanice; na širokem in krasnem stopnjišču pa, ki vodi naravnost v vežo, se ustavi kakor na bregu senčnega jezera. Drgeta. Pogled njen se zamegli. Vdihava opajujoče vonjave, ki jih piš prinaša iz njenih vrtov.
In v hipu se je prikazal oni, ki ga je čakala!
Mlad mož je to, petindvajsetih let, divje lepote, trde elegance, širokopleč, s silnim čelom, s posmehljivimi ustnicami, s krutim pogledom, polnim zaupanja. Pred kraljico poklekne na eno koleno in šepeta:
— Ivan Nevstrašni, grof dežele de Ne-verske, pričakuje povelj svoje kraljice!
— Vstanite! je zapovedala Izabela s sko-ro hripavim povdarkom.
Uboga jo, ona pa premišlja, stresa se v grlu jo duši, prsa se ji dvigajo, ustne palijo, zdrzne se *•
— Zakjy me preganjate s pogledom ta teden, kar ste v Parizu, na turnirjih na lovu, na slavnostih vam na čast prirejenih, povsod, povsod mene, samo mene?
V kratki besedi odgovori Nevers:
M. ZEVACO:
Hiša Saint-Pol.
i •
I.
Kraljica.
Deseta ura ponoči je odbila.
V nevzdušni atmosferi poletne noči, v onem kotu Pariza, ki se razteza od ulice Rue Saint-Antione do reke Sene, je nudilo strašno zobčasto zidovje, nad katerim je ležala gluha tihota, pretresljivo vizijo ...
Ogromna trdnjava je to, kjer je prostora za deset tisoč oboroženih mož, pravi gozd stolpov, stražnic, zvonikov, konic, fantastično mesto kjer praznična godba in orgije osmih kapel pojo slavo sedaj Satanu sedaj Bogu, med tem ko odgovarja rjovenje levov na dnu kletk klicem straž, pravcato fevdalno gnezdo z eno besedo, ker se udobno razteza s sedmimi vrti in štirinajstimi dvorišči kraljevska palača. palača kraljičina, nadškofija, stanovanje Pont-Perinovo, hiša Saint-Maurova, palača Beautreillisjeva, razkošne gotske stavbe, kraljujoče s svojimi zvoniki nad ostalimi dvajsetimi poslopji, razstresenimi za obzidjem.
H Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: K					
					
/f/l Jan Legova knjižnica; Rape: Dane. Cena 1 K. lUJ Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana _ knjiga. Cena 1 20 K.		M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 150 K.	Stupar: 0 prvinah in spojinah, llustrov. Cena 150 K.	Brunet: Telovadba. Cena 4 K.	MtSlček: Beležke iz |jn fizike In kemije. Cena 40 l in.
|(W Marolt: Zgodo-vinske u? ne slike. Cena 2 K.	Vizitke	Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60.	Kuverte s firmo	Kaj Izide zopet 9 •	Trgovske račune r
i Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišjakovega I | | zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena & 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.			Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove narodne pesmi. I. in 11. zvezek. { Cena & 20 vin.
Bretl: Kako si o-mr*A hranimn zobe. ifffl ttefia ^n’	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Razni napisi na lepenkaSi za šole.	Nov«? Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešani u umetnih gnojil.	Vse tiskovine za — knjižnice.
M mrfA Uradne tiskovine Ifffl za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljeval ne šole	Stereotipija	Litografija	Muzikalije	Založba knjig IKj
f/A V „Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, fiK« Ilm Slovenski llustrovani TV cinik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, I*opotnik, Rili Ml« Ha§a Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.					
Zaradi inventure prodaja
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mesini trg št. 5
vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod globoko reducirano ceno.	o.	Bematovič.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. LO
• MMttMftltttlttltllMIfltMfltll* MtIHIIIIIHMHIIIIIIIIIIIIHItMI
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol; petrolej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdaČen bencin motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi.
Ta razsežna domena nosi ime, ki se s trepetom izgovarja zaeno s skrivnostnimi do-godbicami, s prenapetimi pripovedkami:
Imenuje se Hiša Saint-Pol.
Deseta ura ponoči je odbila.
V ozadju bogato opremljene spalnice, v prelestnih oblekah, v krilih pretkanih s srebrom, s pajčolani iz čipk, padajočimi iz visokih koničastih frizur so čakale nepremično tri dvorjanice.
In pred visokim jeklenim zrcalom, zapestja objeta od smaragdov, roke bleščeče se v prstanih po modi, ki jo je vpeljala, s temnomodrimi očmi, z žgavosvetlimi lasmi, očaru-joča v cvetju osemnajstih pomladi — Izabela Bavarska, kraljica francoska.
Prisluškuje, pričakuje, posluša zopet, nervozna, nestrpna, vzdiha — in končno stresljaj po celem telesu — deset je bila-----------
Pa se obrne: — Odpuščam vas za to noč. Spremstvo vas odvede v prenočišče Passa-vant, Lavra; in vas v hišo Concyjevo, Blanka; in vas Colette, v palačo de Savense. I-dite.
Ko je tako govorila ji je glas drhtel, kakor kadar hudourna blaznost pretresa možgane. In njeno obličje nenavadne lepote je drgetalo pod naporom groznega ganutja.
Kdo pozna dušo, ki v tem trenotku živi v ti mladi ženi z divjimi poželjenji? — Morebiti je proroška dedinja groznih blaznosti Mesaline! Morebiti ogenj, ki izkuje Lukrecijo Borgio!
Da jo moremo soditi in razumeti, sledimo njenemu delu!
— 3 —
Dvorjanice so se priklonile v nemem spoštovanju in ko so se vzravnale, je obledela ena med njimi kakor vosek plamenic, razsve-tlujočih ta prizor, Lavra d’ Ambrun, stoječa ob postelji, nad vse lepa, čista in prikupna. Brezdvomno, nesrečna duša mora to biti. Obup se izraža v kretnjah tega mladega dekleta in njene oči govore o bolesti, ki ji ni Ieka... Tudi kraljica je pobledela. In z uničenim glasom, v katerem je drhtela neznano, grozeča sumil ja, je rekla:
— Smrt vam sedi na obrazu, d’ Ambrun! Zakaj?... Odgovorite!...
— Slabost, veličanstvo, odgovori Lavra s trudom. Ako blagovolite dovoliti, ostanem v palači.
— Odidite domov! se je razburila kraljica. Odidite in odpočijte se ta teden, je nadaljevala mirnejše. Pojdite, moja ljuba. Jutri vam pošljem svojega zdravnika v hišo Passavant.
Lavra zajeclja zahvalo in odide s tovarišicami.
— O! premišljuje vsa zbegana, pošilja nas domov! Grof de Nevers je, ki ga pričakuje! Vem! Za gotovo vem!... nesreča me preganja! Nesreča... in kazen!..,- Q°Sp°d* Gospod, kaznuj le mene in reši nedolžno!...
Prekoračile so dvorano Mathebrune ob privatnem stanovanju: vse prazno!	—	nato
dvorano Tezejevo: prazna! — dalje monumentalno galerijo z dvojnim slopfovjem: nikjer žive duše! Vse so spraznili v palači kraljičini!
In med tem, ko st^ Blanka de Coucy in Colette de Savense, poslušni povelju, zapuščali Hišo Sairit-Pol po veličastnih stopnjicah
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR
v
BLAZ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICIILER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Zidovska ulicšL KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg