IZ OBČINSKE KONFERENCE ZK DOMŽALE
V nedeljo 26. januarja se je zbralo na občinski partijski konferenci v Jaršah okoli 300 članov ZK. Se bolj kot doslej se bo treba boriti za ideološko vzgojo delovnih množic. Mladini je treba posvetiti vso pozornost in ji nuditi potrebno pomoč. Prevečkrat pozabljamo, da smo dolžni reševati tudi komunalno dejavnost.
V dvorani Induplati v Jaršah se je zbrala večina članov ZK, da analitično Premotri dosedanje delo, izvoli nov občinski komite in da nadaljnjemu delu Potrebne smernice.
Sekretar občinskega komiteja Domžale tovariš Troha Zdravko je v svojem Poročilu, ki je do podrobnosti analiziralo preteklo delo, omenil med drugim to: »Dve leti sta minili odkar smo si zbrani na občinski partijski konferenci zadali določene naloge kot naš delovni Program. Ti dve leti sta pretekli v času, ko čas postaja nič, razdalje majhne in energija neizčrpna. Človek je s svojim razumom izdelal aparate, ki krožijo •zven prostora zemeljske težnosti po naprej določeni poti. V pravkar preteklih letih so dogodki na Madžarskem in Poljskem ter v deželah bližnjega vzhoda razburkali tok življenja. Samo na
katerem živijo člani tega komiteja, zelo obsežen. Tako živijo samo člani iz Induplati v 8 občinah.
Gospodarsko je občina Domžale ena najbolj industrijskih občin okraja, kar je razvidno iz heterogenosti industrije, katera proizvaja nad 180 izdelkov v grobem in tisoče artiklov v detajlu. V pogledu obnovitve ali upravičene rekonstrukcije strojnega parka bo treba priporočiti ustrezne ukrepe. Konjuktura izdelkov, ki so cenjeni tudi v zamejstvu, je v mnogočem pripomogla do industrializacije tega predela okraja Ljubljana-okolica. V industriji je zaposlenih 51% žena. Delavci nekaterih občin so pol-proletarci, ki opuščajo delo na polju in se vključujejo v industrijo. V območju občine je nad 3900 zaposlenih in na posameznika pride 277 000 din narodnega
VSEBINA:
O. Lipovšek — Iz občinske konference ZK mm — Žena
J. Strojan — Delo organov samoupravljanja F. Panjan — Delovna disciplina
S. Smon — Anketa o dopustih
M. Vidmar — Iz našega kolektiva
O. Lipovšek — Pogovor z našimi bralci
mm — Koprodukcija šivilje in ključavničarja L. Zabukovec — Ni vseeno kako predavatelj predava
Ing. S. Sazonov — Razvoj barvalnih procesov mm — Vendar — Prisega o polnoči
L. Zabukovec — Število nesreč v lanskem letu F. Rebernik — Kako smo delali
mm — Ce so okrogle, lahko se pojo
J. Strojan — Zopet za pokal smučarjev Spela — Vesela kronika
Poljskem je uspelo revolucionarnim silam streti sile kontrarevolucije. Pri do-Sodkih v deželi ob Nilu pa je OZN napravila s svojo hitro intervencijo konec imperialističnim poželenjem An-Slije in Francije. Kolonije postajajo neodvisne. Leta 1941 je bila na svetu samo ena socialistična dežela, danes štejejo vse socialistične dežele skupaj 1 milijardo prebivalcev, kar predstavlja polovico vseh zemljanov. V nekaterih deželah, kot so to Italija, Indija, švedska in Indonezija pa socialistične sile bolj in bolj vplivajo na zunanjo Politiko teh dežel.
Po konferenci pri tovarišu Titu je nila naša glavna skrb posvečena člo-veku-neposrednemu proizvajalcu. Rešitev najbolj aktualnih vprašanj, kot so to stanovanjsko, trgovina in socialna služba so postale naloge nas vseh, predvsem pa komunistov. Doslej smo utr-“'1) delavsko samoupravljanje in dvi-8nili delovno storilnost, treba pa je s tem delom nadaljevati. Pravilnost na-sega državnega vodstva in naše politike so potrdile lanske volitve v občinske odbore in zbore proizvajalcev.
Naš komite ni imel lahke naloge pri * plu s članstvom, ker je teritorij, na
dohodka. Vse to je pozitivno, vendar opuščamo skrb za kmetijsko delo, za katero smo kazali premalo zanimanja. Po analizi članstva v ZK je tovariš Troha pozval navzoče komuniste, da zastavijo ves svoj vpliv za kar najboljši uspeh volitev marca meseca letos, kjer kandidirajo najboljši sinovi in hčere našega naroda.
Z burnim aplavzom so navzoči pozdravili in odobrili poročilo sekretarja občinskega komiteja.
Tov. Semen Ivan je podal v nadaljevanju konference poročilo revizijske komisije, ki je v celoti potrdila delo komiteja.
V diskusiji so člani razpravljali o vprašanju cen, plač in uslužnostnih dejavnosti. Tudi sindikalne organizacije so dosegle vidne uspehe. Treba bo pa več kakor doslej posvetiti pozornost naši mladini, katero je treba usmeriti v zdrave in napredne organizacije in zveze. Posamezniki so apelirali na navzoče, da v bodoče ne sprejemajo sklepov, dokler niso razmotrili problema, v kolikor je sploh izvedljiv.
Dosti več pozornosti bo treba v bodoče posvetiti tudi osnovnim organizacijam ZK. Diskutanti so omenili tudi stanje ceste Domžale-Duplica kot skrajno resen problem, ki terja čimprejšnje rešitve. Linearno zviševanje plač in izenačenje plač bi dovedlo do inflacije. Zvišanje standarda se da doseči samo z večjo produktivnostjo, ta pa z boljšo organizacijo dela in z boljšo metodo dela.
Tovarišica Janežič Cilka je apelirala na člane, da se podpre ustanovitev uslužnostnih delavnic, s čimer bo žena v mnogočem razbremenjena dela in tako več delala politično. Tovariš ing. Zevnik pa je omenil športno dejavnost, katera životari (zaradi premajhnih denarnih sredstev), bi pa kot ena najbolj privlačnih pritegnila mladino. Tovariš Dedič se je zavzel za rešitev ustanovitve delavske menze v Domžalah ter v analizi razčlenil finančno stran aboniranja. Tovariš Badovinac se je dotaknil vprašanja plač ter navzočim dejal, da je popolnoma utemeljeno, če imajo direktor, tehnični in finančni vodja višje plače, ker pač odgovarjajo moralno in materialno za stanje v podjetju. Na razpisana vodilna mesta se dostikrat ne javi noben kandidat, iz česar se da sklepati, da je delo dejansko odgovorno in zahtevno ter upravičeno zahteva višjo plačo. Na drugi strani, pa je dejal tovariš Badovinac, imamo pravkar izišli Zakon o delovnih odnosih, ki bolj kot kateri koli zakon na svetu ščiti pravice našega delavca in uslužbenca. Ne zanemarjajmo delavca, ki je prvi element vseh naših uspehov.
Tovariš Cotman Janko se je zavzel za zgraditev kulturnega doma v Domžalah, ki tak dom nujno potrebuje.
Bodimo tovariši, je bilo rečeno v nadaljevanju diskusije, kot smo bili tovariši v NOV. Premiranje je popolnoma pravilen način nagrajevanja, kadar so pre-
Tov. Troha Zdravko podaja poročilo
mije nagrada za zvišanje in izboljšanje storilnosti. Višino plače pa določi in o tem odloči delovni kolektiv. Več pozornosti je treba posvetiti tudi problemu šolstva ter šolske odbore finančno podpreti. Zelo važna naloga komunistov je izobraževanje delovnih množic, ker se dajo doseči vodilna mesta v podjetjih in ustanovah samo na podlagi potrebnega znanja. Tudi delu z mladino je treba bolj kot doslej posvetiti več časa in pozornosti.
Na koncu sta konferenco pozdravila in posegla v diskusijo še član občinskega komiteja Kamnik tovariš Koder in član okrajnega komiteja tov. Petelin Andrej. Predvsem slednji je poudaril važnost zakona o delovnih odnosih in pa urejenost socialne službe v FLRJ, ki bolj kot drugod po svetu in predvsem bolj kot v industrijsko naprednejših deželah skrbi za človeka, dokler je v delovnem razmerju, kakor tudi v primeru, ko za delo ni več sposoben oziroma prestar.
215 volivcev je obenem izvolilo nov občinski komite, ki šteje 27 članov, od tega dva mladinca. Nadalje je bila izvoljena nova revizijska komisija.
Otmar
Zena
So roke tvoje trudne od tisoč dnevnih del položi jih v moje in s toplino svojo jih bom objel. V mojih rokah je tišina in sedaj večerni mir in mirno, čisto tiho naj preide vate življenja
novga vir.
Ti rodila boš življenje kot zaživela sama si nekoč, sedaj pričakuješ sad, ko dan mineva v noč.
Ne bil sem vedno tak s teboj kot si želiš, toda, ne želi si, kar veš, da nikdar ne dobiš.
Glej, to moji so najlepši dnevi, da osrečim te in gledam ti v oči in, da po zgubanem te čelu božam, kjer znoj ti teče z dneva v dan.
Otmar
Delovno predsedstvo konference
Oglejmo si delo organov samoupravljanja v lelu 1957
Delavsko samoupravljanje je doseglo v naši gospodarski stvarnosti svoj namen in opravičilo svoj obstoj.
Prav zadnje leto je dokazalo, ob priliki kongresa delavskih svetov, pravo sliko in rezultate, ki so razveselili nas vse. Kongres je potrdil naše pozitivno delo in podal smernice, ki nas bodo vodile k utrjevanju samoupravljanja v gospodarstvu.
Delo našega delavskega sveta v podjetju lahko ocenimo samo pozitivno. Veseli smo, da smo v preteklem letu dosegli tako vidne gospodarske uspehe in poleg tega rešili še vrsto vprašanj, kot so stanovanjska skupnost, analitična ocena delovnih mest itd.
Delavski svet lin upravni odbor sta tekoče zasledovala proizvodnjo in uporabo finančnih skladov, fondov in drugih vprašanj. O gospodarskem uspehu podjetja je bilo dosti napisanega, zato samo nekaj splošnih vodil, ki so spremljala delavski svet pri njegovem delu in o del|u, katerega je delavski svet opravil v cilju skrbi za človeka.
Ena izmed velikih nalog, katero smo opravili v podjetju, je bila analitična ocena delovnih mest. S tem smo dali našemu delu tehnično podlago za dokumentacijo težine in pomembnosti dela, njihovih pogojev in s tem stabilno osnovo za realno oceno vsakega delovnega mesta.
Reševanju problema strokovne delovne sile, ki bo v bližnji prihodnosti ob vse večjem razvoju nujen, je delavski svet posvetil dosti pažnje. Povezava z našimi štipendisti potom sestankov in našega glasila je bila ena izmed nalog, ki ga je vodila. Napravil se je plan potrebe po strokovnem kadru in temu primerno se vodi politika kadrov, katerim moramo tudi v bodoče posvetiti potrebno pozornost.
Predavanja o HTZ in o varnosti na cestah so dosegla svoj namen. Reševanje posameznih primerov nezgod v podjetju je bilo pravilno in stalno, kar je predpogoj za vzgojo ljudi in s tem za zmanjšanje nezgod.
Zobna ambulanta je nadaljnji člen pri skrbi za človeka. Z njo se je ustvaril daljni sen in izpolnila so se vsa pričakovanja v tej smeri. Sistematična in stalna izpopolnitev naše zdravstvene postaje je naš cilj in z zobno ambulanto smo v preteklem letu vključili nov člen, ki bo služil kot izpopolnitelj našega rednega zdravstvenega pregleda, ki je iz objektivnih razlogov še vedno pomanjkljiv.
Pravilnik o nagradah in pohvalah delavcev in uslužbencev našega podjetja bo izpolnil vrzel o priznavanju stalnosti delavstva. Mislim, da je ta težko pričakovani pravilnik, ki opravičuje sam sebe s tem, da bodo vsi delavci in uslužbenci našli v njem prizadevanje za1 vestno delo v prid podjetja in skupnosti.
Stanovanjska zadruga, ki so jo veseli vsi, ki so se in se še bodo vključili v njo, je lep primer skrbi za človeka in za popularizacijo stanovanjskih skupnosti, ki postajajo poprišče našega dela pri reševanju stanovanjskega problema. Pravilna ocena in humanost stališča sta opravičila obstoj stanovanjske zadruge in ji dala pravo pot še za nadaljnji razvoj.
Na koncu omenim še naš popularni odmor in uvedbo toplega obroka za ceno 25 din. Vkljub temu, da obrat v tem času stoji, lahko zasledimo povečano produktivnost. Klima v podjetju se odraža v veselih in sproščenih čestitkah preko naše nove zvočne postaje. To vse naj nam bo v zahvalo, da smo ljudem približali in ustvarili tisto, kar si žele.
Skrb za človeka naj nam bo tudi v prihodnje napotilo pri našem delu.	etrnian
Zasedanje DS Induplati
Delovna disciplina in disciplinski prekrški v letu 1957
Delovna disciplina se je z ozirom na zamujanje na delo v letu 1957 znatno izboljšala. Medtem, ko je bilo v letu 1956 zaznamovanih 314 zamud, ki so znašale skupno 141 zamujenih ur, ali 18 delovnih dni, se je to število v letu 1957 znižalo na 228 zaznamovanih zamud, ki so predstavljale 106 zamujenih ur ali 13 delovnih dni.
Na storjene zamude so predvsem vplivale vremenske neprilike, ki so našim delavcem in uslužbencem ovirale pravočasen prihod na delo. Da je tako, nam pokaže statistika, ki jo vodi sekretariat podjetja. Iz te je namreč razvidno, da se je na delo največ zamujalo v pom oj esenskem, zimskem in zgodnjepomladanskem času. Tako nam ti podatki povedo, da je bilo v mesecu januarju 39, v februarju 31, v marcu 20, v novembru 21 in v decembru 59 zaznamovanih zamud na delo. V letnem času, ko so lepe, suhe ceste Pa je bilo n. pr. v mesecu juniju 11, v juliju 5, v avgustu 6 in v septembru samo 4 zamude.
Na znižanje dnevnih zamud je vplivala v znatni meri tudi poostrena kontrola nad zamudniki, ki je bila uvedena v jeseni leta 1956. Od tega časa naprej se
namreč zaznamuje vsaka zamujena minuta in se zamudnik kliče na opravičilo odnosno na zagovor.
Zaradi disciplinskih nerodnosti je bilo v letu 1957 izrečenih skupno 22 disciplinskih kazni. Od tega števila je bilo izrečenih kazni po dbratovodji 15, po tehničnem vodji 2 kazni, po direktorju podjetja 1 kazen, 2 kazni pa je izreklo disciplinsko sodišče. Izrečene kazni so bile sledeče:
Strogi javni ukor in premestitev na
delo nižje vrste...............il|	primer
strogi pismeni ukor.................3	primeri
pismeni opomin......................2	primera
denarna kazen od 100 do 300 din .	.	16	primerov
Tudi v primeru disciplinskih prekrškov se je stanje v preteklem letu vidno izboljšalo. Tudi prekrški in kazni iz leta v leto padajo, zato lahko govorimo, da se je delovna disciplina .in disciplina nasploh v podjetju zelo izboljšala. Izboljšanje delovne discipline se v določenem odstotku izraža tudi v zvišanju produktivnosti dela v letu 1957.	pn
ANKETA O
Kolektivni dopust, ki je bil do sedaj pri nas v praksi, se ni pokazal primeren glede na finančni uspeh podjetja. Potrebno je bilo najti drugo rešitev.
V oddelkih, kjer se dela s paro ali z vodo, se ne da veliko spremeniti, zato bo za te ostalo deloma po starem, t. j. kolektivni dopust v času remonta kotlarne in ko bo izpraznjena Mlinščica.
'Najbolj važno je, da dela tkalnica neprekinjeno, zato pa bi bilo najprimernejše, da bi se dopusti po-
■
V pristanišču
DOPUSTIH
razdelili enakomerno preko celega leta. Uprava podjetja je hotela v zvezi s tem izvedeti želje vsega kolektiva, zato je izvedla anketo. Vsi delavci so dobili anketne liste, na katerih sta bili dve vprašanji:
1.	v katerem mesecu želite izkoristiti svoj redni 15-dnevni dopust, in
2.	kako mislite izkoristiti dodatni dopust?
Na anketo je odgovorilo 700 delavcev-vk, ki so se
izrazili, da secih:	želijo izkoristiti	svoj redni	dopust v me-
januar	5	julij	243
februar	5	avgust	233
marec	5	september	24
april	10	oktober	21
maj	118	november	1
junij	63	december	3
neodločeno, po potrebi 67.
Izjasnili smo se takorekoč vsi za julij in avgust. Nemogoče je torej vsem ustreči, zato se je Upravni odbor podjetja odločil za kompromisno rešitev:
Tkalci bodo koristili dopust po proizvodnih grupah v času od 15. junija do 15. septembra. Kdor želi pred tem, ali po tem času koristiti svoj letni dopust, ga lahko dobi v času po svoji želji. Požel j no bi bilo, da je takih še več, kot jih je pokazala anketa, tako bilo v kritičnih mesecih čim manj zastoja.
Predilnica, oplememilnica -in tiskarna bodo imeli 1-tedenski kolektivni dopust predvidoma od 27. julija do 3. avgusta. Ostali dopust za te tri obrate in za vse ostale bo >pa razporejen podobno kot v tkalnici.
Ker bodo dopusti v glavnem v času od (16. junija do 15. septembra, bo v tem času tudi taboren j e na morju. Več o tem pozneje.
Uprava podjetja se zahvaluje vsem, ki so sodelovali v anketi in želi da bi v podobnih slučajih sodelovali prav vsi, ker se na ta način najlaže upoštevajo želje celotnega kolektiva.
Mladina govori
V	našem kolektivu obstaja poleg raznih drugih organizacij tudi mladinska organizacija, ki šteje 120 članov. Vendar pa, ko je bil dne 17. X. 1957 redni letni občni zbor mladinske organizacije, se je od 120 članov aktiva udeležilo občnega zbora le 38 članov. Vzrok slabe udeležbe na sestankih in občnem zboru je največ zaradi tegai, ker delajo naši člani na dve dn nekaj celo na tri izmene. Vendar pa je mnogo članov, ki bi se sestanka lahko udeležili, pa jim je preveč eno uro posvetiti mladinski organizaciji!
Na občnem zboru smo imeli tudi volitve. Izid volitev je bil sledeč: za predsednika je tol izvoljen tov. Narat Milan, za podpredsednika tov. Urbanija Viktor, za sekretarja tov. Per Ivanka, za blagajnika pa tov. Črnivec Francka.
Naši novo izvoljeni predstavniki so obljubili, da bodo ves čas delali vestno in se trudili, da bodo doseženi čim lepši in boljši uspehi.
V	letu 111957 je mladinska organizacija priredila več izletov, na katerih se je pokazal kar dober odziv. Izleti so bili prirejeni v Titov rojstni kraj Kumrovec, na Vršič in v Bohinj. Priredila je tudi poučno ekskurzijo v Litijo. Nekaj članov se je udeležilo tudi žalne komemoracije na Dan mrtvih v Begunjah.
Člani naše organizacije so se udeležili tudi tradicionalnega tekmovanja na STIPI-ju.
Nekaj članov se je udeležilo tudi raznih seminarjev za DS in posvetovanj v »Klubu mladih proizvajalcev«.
Mladinska organizacija je tudi ustanovila kuharski tečaj, katerega obiskuje 24 mladink našega kolektiva.
Dne 15. XII. 1957 je bil v Domžalah občinski občni zbor mladinske organizacije, katerega se je udeležilo tudi nekaj naših članov. Udeležila sta se ga tudi predsednik in podpredsednik naše organizacije. Ko so prejeli volilne listke za volitve in je bila na njih predlagana neka zelo aktivna tovarišica, sta predsednik in podpredsednik proti temu protestirala češ, da je ona preveč zaposlena in nato sta na poziv delovnega predsednika stavila nove predloge. Tov. predsednik je predlagal podpredsednika in podpredsednik predsednika. Tako je na volilno listo prišel na mesto one tovarišice podpredsednik, ki pa ni bil izvoljen. Tako je sedaj naj večji kolektiv domžalskega območja brez zastopnika v občinskem odboru!
Velik problem naše organizacije je tudi plačevanje članarine. Čeprav znaša le borih deset din, naleti poverjenik pri večini članov na godrnanje in odpor. Mislim pa, da toliko že vsak član zmore, da plača na leto 120 din.
Mladinska organizacija skrbi za zbližanje in povezavo mladih ljudi ter, da med njimi krepi in razvija bratstvo in enotnost. Želi tudi, da bi mladina v polni meri uživala vse pravice in blaginjo, ki jih ji zagotavlja naša ljudska skupnost.
VAtywoc s? našimi fcolci
7. leto že izdajamo naše interno glasilo Konoplan. Marsikaj smo uspeli v tej dobi izboljšati, nekatere stvari smo uvedli in te so postale »meso in kri«, veliko stvari pa je, ki jih želimo še izboljšati pa zato nimamo zadostnih argumentov. Eden glavnih argumentov je stik z našimi bralci, ki sicer čitajo naš list, se pa vse premalo oglašajo v njem s samostojnimi članki, vprašanji ali pa predlogi.
Konec januarja letos smo se obrnili z enakimi vprašanji na naše bralce iz vseh oddelkov Induplati in vprašanja ter odgovore na tem mestu priobčujemo.
Sodelavkam in sodelavcem se za njihov vljuden odziv najlepše zahvaljujemo. Ostale pa prosimo, naj v tej ali oni obliki prispevajo svoj delež k listu, da bo le-ta boljši in privlačnejši za vse, katerim je namenjen.
Zastavili smo naslednja vprašanja:
1.	Kako vam je Konoplan všeč na splošno?
2.	Kaj v Konoplanu najraje čitate? Kaj vam najbolj ugaja?
3.	Kakšne slike si želite v Konoplanu?
Prejeli pa te odgovore:
STARIN MARIJA, delavka v predilnici, 7 let v Induplati. Konoplan mi je všeč.
Najraje čitam članke, kjer dopisniki pišejo o vtisih iz sorodnih podjetij v inozemstvu. Zanima me namreč, kako tam delajo. Spela naj omenja tudi one dogodke, o katerih se samo šušlja. Naj bo odkrita. Slikajte tudi novodošle sodelavce. Rada gledam slike od drugod, ker mi je tovarna že poznana.
OPALK REZKA, delavka v suhi predilnici, 12 let v Induplati. Konoplan mi je všeč. Škoda, da ga le težko dobim, kadar delam ponoči. Najraje berem Spelo, ker brez razlike obere vse. Rada imam poročila o personalnih spremembah. Prav rada imam potopise, ker si na ta način ustvarim sliko, kako je drugod. Manj me zanima spored filmov kina, ker stanujem izven Jarš in ne hodim sem v kino.
Najraje imam slike iz življenja v podjetju, tako mi bo Konoplan drag spomin v jeseni mojega življenja.
Všeč mi je, da imamo v tovarni svoj list.
SAMEJA PAVLA, delavka v mokri predilnici, 14 let v Induplati.
Konoplan mi je všeč, izhaja pa naj tudi nadalje v tem obsegu kot sedaj. Najraje čitam sklepe organov samoupravljanja kakor tudi uprave podjetja in organizacij v podjetju. Zelo se mi dopadejo potopisi. Rada prebiram športne reportaže. Špela je včasih premalo razumljiva, čeprav mi ugaja.
Rada imam slike, posnete izven podjetja, ker tovarno poznam.
Predlagam, da se naj v Konoplanu objavljajo važnejši sklepi in odredbe uprave v kompetenci sekretariata.
ROJC VERA, pointerka v predilnici, 3 leta v Induplati. Konoplanu pripisujem splošno oceno: dobro.
Najraje čitam Špelo. Všeč so mi potopisi.
Objavljajte slike iz športnega življenja pa tudi iz življenja in dela v kolektivu.
HROVAT ANGELA, delavka v motovilnici, 11 let v Induplati. Všeč mi je.
Najraje prebiram Spelo in zapiske s potovanj. Prečitam vedno vse. Najraje imam slike od zunaj (mesta in tuje kraje, da vidim kako je drugje).
IIASPET JOŽE, barvar na jiggru, 16 let v Induplati. Po vsebini in pestrosti mi je všeč. Konoplan je v primerjavi z drugimi tovarniškimi listi (Jesenški »Zelezar«) skromen, v drugih časopisih sem namreč zasledil, da vodijo članki nekak tečaj, ki je objavljen v nadaljevanju. Mnenja sem, da bi bil lahko Konoplan obsežnejši — priobčali bi lahko podlistke iz naše zgodovine (borba NOV, ali spomine iz partizanskega življenja in podobno).
Potopisi so mi najbolj všeč (»Bil sem v Rusiji«). Rad imam članke ing. Sazonova, bili bi pa naj bolj razumljivi. Tudi Špela je dobra. Tudi obvestila in reportaže iz življenja v kolektivu me zanimajo. Več pišite o fizkulturno - prosvetnem delu.
Vse slike so mi všeč. Lahko bi jih bilo še več, za kar Pa mora biti list obsežnejši.
Uvedite rubriko »vi vprašate — mi odgovarjamo«, dodajte tudi več humorja, ne samo Spelo.
ŠKARJA MARIJA, delavka v adjustirni, 28 let v Induplati. — Konoplan mi je všeč.
Najbolj me zanimajo novosti iz naše tovarne in pa potopisi. Tudi strokovno imam rada seveda v razumljivi obliki, najraje iz svojega delokroga.
Spela je povprečna in mi ne ugaja vedno, pa o tem ne b°m govorila . . .
Slike so mi všeč, zato naj bodo Članki čim bolj slikovno Hustrirani, pa naj bo slika od drugod ali pa posneta doma v tovarni.
BLEJC PEPCA, udcvalka, 32 let v Induplati.
V splošnem mi je všeč, rada bi pa imela, da bi bil še obsežnejši. Ugaja mi strokovni kotiček, zelo všeč pa so mi potopisi. Spela je prijetna. Koristne so tudi objave, predlagam, da bi uvedli novo rubriko, kjer bi obravnavali ženska vprašanja, podobno kakor n. pr. »Naša žena«.
Rada gledam slike svojih sodelavcev in sodelavk, posebej pa pozdravljam pobudo, da se objavijo slike onih, ki gredo v pokoj. Tudi slike s potovanj so mi všeč.
STRAŽAR FRANCKA, tkalka v spodnji tkalnici, 20 let v Induplati.
Všeč mi je in vsakega 15. komaj čakam, da ga dobim ter ga (če je le mogoče) delno že pri stroju prečitam, seveda me pri tem (če je le mogoče) zasači mojster.
Prvo preberem o personalnih spremembah, nato Spelo, na tretjem mestu pa novice. Zelo rada prebiram zapiske s potovanj v druge dežele. Pri športu me smučanje še delno zanima, ostalo pa ne.
Želim in predlagam, da slikate predvsem stroje v tovarni in zraven delavce, ki jim strežejo. Pozdravljam zamisel, da se slikajo delavci pred odhodom v pokoj. Slikajte pa jih pri stroju, kjer so delali, ker je taka slika tudi njim drag spomin.
KRŽAN MARIJA, snovalka, 18 let v Induplati.
Všeč mi je, vedno preberem vse.
Zelo rada čitam potopise. Strokovni članki ing. Sazonova so zame manj zanimivi, ker jih ne razumem. Zapiski o personalnih spremembah so zame zelo zanimivi.
Špela mi je všeč, vendar naj ne bo osebna.
Slikajte in objavljajte kraje, če pa slikate ljudi, potem imam raje fante kakor ...
Zelo rada čitam nasvete, še rajši pa o modi, sem pač ženska in to vse žene zanima.
PERKO VENCESLAV, pomočnik mojstra v zgornji tkalnici, 11 let v Induplati.
Je zelo dober. Vsi ga radi prebiramo in komaj čakamo, da izide. Verjetno bi vsak rad videl, da bi ga bilo še več. Najbolj všeč mi je Spclca, ker opozarja na napake, ki jih posamezniki delajo in se s tem tudi popravljajo. Rad prebiram tudi zapiske s prakse in potopise. Vsak želi vedeti, kakšne razmere vladajo v svetu.
Rad imam tudi zapisnike s sej in sestankov. O tem naj piše v vsaki številki Konoplana.
Strokovni kotiček bolj približajte našim prilikam. Manj zanimivi so namreč strokovni zapiski o umetnih vlaknih kakor o teh, s katerimi delamo.
Pod rubriko šport in šah pišite več o tekmovanjih in seveda o rezultatih, ker to vsi mlajši ljudje radi prečitajo. S parolami bi lahko večkrat opozarjali na možnosti, katere imajo naši ljudje za fizkulturno izživljanje v Partizanu.
Mnenja sem, da bi v Konoplanu lahko pisali, koliko dinarjev narodnega dohodka gre v nič zaradi odpadkov kot n. pr. 30 dkg odpadne preje predstavlja material za stkanje skoro 2 tm tkanine, ta pa stane toliko in toliko. Ce to sumi-ramo na vse odpadke enega dneva in to spet pomnožimo s številom dni, zelo ilustrativno prikažemo stanje. Doslej objavljene slike so lepe, predlagam pa, da bi večkrat objavljali slike iz naših turističnih krajev (ne inozemskih). Športne slike so mi vse všeč. Zelo vžgejo slike iz obrata (slika 1000. artikel).
KOŽELJ IVAN, strojni ključavničar, 8 let v Induplati.
Preberem vse.
Ljudje se zanimajo za športne stvari, ne samo za uspehe v tovarni ampak tudi o uspehih drugje. Všeč mi je zabavna kronika. Objave so dobre.
Zanima me gospodarsko stanje tovarne.
Predlagam, da bi večkrat kritično pisali o izpopolnitvi (ureditvi) tovarne. Priobčite več slik (s planin, dogodki v podjetju).
Uvedite rubriko »vi vprašate — mi odgovarjamo«.
NAMEŠCENKE OBRATOVNEGA, MATERIALNEGA IN MEZDNEGA KNJIGOVODSTVA.
Všeč nam je, ker obravnava življenje v naši tovarni.
Zanima nas poročilo o produkciji (kako smo delali...), nadalje zapiski s sej organov upravljanja in organizacij.
Zanimiv je strokovni kotiček in potopisi. Personalne spremembe so za naše delo ne samo zanimive ampak tudi koristne. Prav rade prebiramo tudi praktične nasvete.
Priobčite slike iz življenja v tovarni. Odlična je bila slika v 12/VI številki Konoplana (foto Ivo Sešek). Potopisi naj bodo vedno tudi ilustrirani.
Predlagamo, da sekretariat objavi v Konoplanu važnejše zakone in odločbe iz uradnega lista, ki zanimajo delavca, pa za te stvari ne ve,
Otmar
KOPRODUKCIJA ŠIVILJE IN KLJUČAVNIČARJA
Z dvomljivo radovednostjo o modni kreaciji za 1958. leto smo si ogledali sredi januarja MODNO REVIJO v ljubljanski unionski dvorani. Šušljanja o modelih slovenskih Diorjev je bilo precej in ne zaman, kakor smo imeli priliko videti. Težka je pri tem naloga pisati kritiko o tem, pa jo bom vseeno, ker vem, da veliko večino nas vseh predvsem pa ženski spol zanima, kaj je v modi novega.
Pred komentarjem nekaj značilnosti letošnjih novosti v modi: pretežna večina prikazanih modelov je bila skrojena iz pletenih tkanin, iz prave volne ter prav majhno število modelov iz staraične volne. Običajni modeli ženskih oblek segajo le malenkost preko kolena, se pravi, da so obleke sorazmerno zelo kratke. Modne barve so pastelne v vseh tonih, vendar prevladuje olivna barva v vseh odtenkih. Kroji, kateri pomenijo posebnost letošnje mode, so skrojeni enako iz tkanin naših tekstilnih tovarn, vendar po okusu (kroju) zaradi nenavadne oblike zaenkrat ne ugajajo (meni tudi kasneje ne bodo) ter so primerni za enkraten nastop v njih, na primer na kakšnem »galia plesu«, nemogoče bi si pa lahko predstavljal isto osebo v isti oblekli, v istem kraju še drugič oblečeno. Nerabna pa se mi zdi taka Obleka za vsakdanje življenje. Toda, to je moda in komur finančni pogoji dovoljujejo nabaviti takšno obleko in je lastnica obleke po postavi sposobna nositi jo, si bo brez dvoma to nabavila, ker je to pač — moda.
Moški' kroji so bili zelo okusni in ni, da bi dajal negativne opazke. Temne obleke za moške so letos manj modeme kakor rjave, sive in pa seveda olivne. Manekeni v njih so bili kar postavni in so želi s strani publike priznanje v obliki ploskanja.
Modeli za doraščajočo mladino so bili praktični in pripravni. Kratka krilca za deklice so posamezno in v kompletu lepo dopolnjevala kroje v okusnih vzorcih in lepih barvah. Tudi Obleke za dečke so bile lepe, praktične in v okusnih, nam ugajajočih barvah.
Prav posrečeni modeli so bili prikazani na otroških manekenih, vendar na žalost vse premalo, da bi lahko iz prikazane revije napravili zaključek, kaj naj nabavimo za naše pionirje. Rina in Mišo sta s svojo otroško eleganco žela pri publiki največ priznanja za manekenski nastop, pri tem pa seveda tudi obleke, v katerih sta nastopala, saj so bili prikazani modeli res lični.
In komentar. Zenske krinoline so bile za nas kaj nenavadne in včasih sem imel vtis, da bi se kroj dosti ne spremenil, če bi ga manekenka oblekla narobe, da bi bil zgornji del obleke spodaj in obratno. Tudi vkro-jene gube in izreze kažejo absolutno nesimetričnost tako, da včasih izpade kaj nenavadno. Okraski (pri posameznih modelih), ki so včasih krasili obleko na primernem mestu, se nahajajo spodaj (morda zato, da
bi moški pričeli ocenjevati pri nogah in šele nato dvignili pogled »više«, kar se je tudi na reviji dogajalo). In če govorimo že o nenavadnem, potem omenimo še obroče, višite v spodnje krilo, ki imajo namen poudariti krinolino in so taki modeli torej resnično plod skupnega dela šivilje in ključavničarja. iPles z damo v takšni krinolini si ne morem predstavljati ter tudi ob priliki1 ne bom poskusil. Kako se pa ženska v taki obleki vsede, je ostalo meni pa tudi drugim nejasno — videli pa nismo.
Kreator letošnje modne revije je bila tovarišica Nada Souvan. V koliko je imela srečno roko ne vem, zdi se mi pa vseeno, da je to delo opravila pred letom dni tovarišica Eva Pavlinova bolje.
Dvorana je bila za revijo zelo okusno in domiselno aranžirana. Prav dobro je opravil svojo nalogo tudi napovedovalec tovariš Zor. Glasbeno je spremljal revijo jazz orkester dr. Ferija Souvana.
Za nas so takšne revije še nenavadne, bomo pa se morali z njimi vse bolj in bolj seznanjati. Morda bodo prireditelji pri tem mislili v prihodnje tudi na to, da bi bila revija časovno daljša, da bi pa sedeli gledalci v takem primeru pri mizah, kjer se servirajo hladna jedila in pa pijače. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bi nudilo takšnemu načinu revije primeren prostor.
Otmar
NI VSEENO KAKO PREDAVATELJ PREDAVA
Uvajanje naprednejših metod dela zahteva od vsakega tudi več znanja. Tako znanje se lahko pridobi na delovnem mestu ali pa na tečajih, seminarjih, predavanjih in podobno. Od inštruktorja pazavisk v kolikem času si bo kdo pridobil potrebno znanje oziroma kako izčrpno je njegovo znanje.
Da bi olajšala vodilnim osebam poučevanje, je uprava podjetja omogočila vsem, ki se bavijo s poučevanjem, posečanje kratkih tečajev s temo '»Sposobnost poučevanja« ali prvo od PIV metod, kasneje pa še drugo, to je »Analiza problemov v praksi«. Vse te tečaje je posečalo okoli 70 oseb, katerim je bilo na ta način prikazano, kako lahko na hiter in lahek način posredujejo svoje znanje sodelavcem na delovnem mestu.
Težave nastanejo včasih pri poučevanju teorije na raznih tečajih in predavanjih. Običajno predavatelj predava ne da bi pri tem uporabil kake pripomočke, s katerimi bi omogočil boljše podajanje in boljše razumevanje snovi. Kakor povsod pa tudi na tem polju težimo za napredkom. Dognano je, da človek sprejme s sluhom samo 17 % vseh zaznav, za ostalo pa uporablja druga čutila kot je vid, tip itd. Dober predavatelj to upošteva in poleg besed uporablja pri predavanjih tudi razna pomagala. Na kratkem tečaju o uporabi AV sredstev (audiovizuelnih sredstev) so se naši predavatelji seznanili z najenostavnejšimi AV sredstvi, njih izdelavo in uporabo. Istočasno pa so jim bili dani napotki, kako sestaviti predavanje in na kaj je treba pri tem paziti.
Tečaji, ki se bodo letos organizirali, bodo zanimivejši in bolj pestri, saj se z uporabo AV sredstev snov lažje podaja pa tudi slušatelji bodo bolj zainteresirani.
RAZVOJ BARVALNIH PROCESOV PRI BARVANJU V KOSU
Piše inž. Sergej Sazanov
Kakor je znano, je 'blago, ki ga barvamo v jiggru vedno le površinsko in večkrat tudi neegalno izbar-vano. Vzrok temu je v prvi vrsti preja, iz katere je blago stkano, gostota in vezava tkanine ter predhodna obdelava n. pr. marcerizacija. Na splošno vemo, da se lanene tkanine, goste in debele bombažne tkanine, kakor tudi tkanine iz sukancev barvajo le površinsko. Znano je tudi, da imajo površinsko obarvane tkanine v srednjih in temnih tonih slabo obstojnost proti drgnjenju.
Vse te pomanjkljivosti že dalj časa silijo tekstilne strokovnjake, da te nedostatke odpravijo. Tako je n. Pr. bivša I. G. Farbenindustrie v Nemčiji že v dobi pred 2. svetovno vojno izpeljala nekaj postopkov za kombinirano barvanje, ki sestoji v impregniranju blaga z barvilom na 2—3 valjčnem fulardu in dokončnem procesu obdelave na jiggerju. Ta postopek bi bil v splošnem dober, če bi pri tem ne prihajala do izraza afiniteta barvil do vlakna, kar se je posebno poznalo pri uporabi mešanic različnih barvil. V tem primeru so se večkrat dobile razlike ne samo v jačini barvnega tona na začetku kosa (bale) in na njegovem koncu, pač pa tudi v spremembi barvnega tona in to od začetka proti koncu. Slednji pojav razlagamo z različno stopnjo afinitete pri različnih barvilih. Boljši rezultati še dobijo pri barvanju na jiggru z indigosoli, kjer je bila natančno ugotovljena afiniteta posameznih barvil in z ozirom na njo se je dalo izračunati % povečanja dodatka, ki mora dotekati v korito fularda. Najbolj težko je bilo premostiti težave pri. barvanju z redukcijskimi barvili. Dokler je barvilo v topljivi leuco obliki, ima nanj vpliv toliko postranskih faktorjev, da se praktično sploh ne da priti do zadovoljivih rezultatov. Na osnovi večletnih poskusov je uspelo bivši
I.	G. v Nemčiji izdelati tako imenovani Praestavitol — impregnirni postopek, ki temelji na impregnaciji blaga na fulardu z redukcijskim barvilom, ki je bilo poprej s Praestabit oljem in vodo tako preparirano, da so se nahajali njegovi delci v fino dispergiranem stanju. Na ta način je uspelo spraviti barvilo popolnoma enakomerno tako na površino tkanine, kakor tudi med pore vlaken. Na ta način po naknadni redukciji barvila na .iigru in končni obdelavi je uspelo dobiti zelo egalna in globinska izbarvanja. Približno istočasno s tem postopkom je bil izdelan novi postopek, ki ga danes poznamo pod imenom kipno-kislinskega postopka (Kupen-saureklotzverfahren od tv. Leopold Cassella, Main-kur). Pri tem postopku spravimo barvilo v obliko kipne kisline, ki je tako fino dispergiranai da njeni delci lahko pronicajo v najmanjše pore vlakna. Ta postopek je tehnološko podoben impregnirnemu postopku in bi se lahko razširil, če ne bi bilo pripravljanje kipne kisline tako natančno in bi skoraj rekel laboratorijsko delo. Pripomniti pa moram, da se kljub temu ta postopek pod gotovimi pogoji še vedno uporablja.
Ob koncu druge svetovne vojne so v Evropi, kakor tudi v USA, začeli redukcijska barvila izdelovati v zelo finih dispergiranih oblikah, ki jih danes poznamo pod imenom mikrodisperznih, ultra disperznih, finih praškov za barvanje, tip 8059 itd. Delci teh barvil so tako lino in enakomerno dispergirani, da omogočajo pre-hod na nove tehnološke postopke barvanja, tako v smislu izboljšanja kvalitete, kakor tudi z ozirom na možnost prehoda na1 kontinuirno barvanje.
Procesi kontinuirnega barvanja predstavljajo ve-‘k interes, tako z ozirom na povečanje produktivnosti
ela, kakor tudi z ozirom na doseženo kvaliteto izbarvanja.
Prihodnjič nadaljevanje
Delo v preizkuševališču (predilnica)
h meseca v mesec
VENDAR — »PRISEGA O POLNOČI«
Bo, ne bo. Dostikrat smo bili med tistimi, ki so ugibali, kdaj bo premiera drame Mance Komanove »Prisega o polnoči«.
Iz objektivnih in subjektivnih vzrokov je bil datum prve predstave nekajkrat prestavljen. V nedeljo 5. januarja letos pa smo vendar lahko prisostvovali tej predstavi v naši dvorani.
Do zadnjega mesta razprodana dvorana se je napolnila in občinstvo je s pridržano dostojanstvenostjo čakalo trenutka, ko se je dvignila zavesa k prvemu dejanju.
Zelo dobra scenerija je napravila odličen vtis na gledalca in scene vseh štirih slik so bile zelo dobre. Nasprotno je bila razsvetljava precej pomanjkljiva v efektu, saj je bilo temnih prizorov preveč. Morda so bili k vsemu temu tudi igralci drame v govoru prešibki, kajti gledalci v srednjih in zadnjih vrstah dostikrat niso vedeli, za kaj gre niti kaj se dogaja. Toda, to je bila napaka, ki se da v bodoče popraviti in ni vzroka, da bi prenehali na polovici poti, ker je prav številno občinstvo najbolj potrdilo dejstvo, da si naš delovni človek želi gledaliških predstav.
Igralci so bili dobri. Najbolje je podala svojo vlogo Lavrinka, kot ženska in brodar v moški vlogi. Pomanjkljiva je bila igra Pavleta, medtem ko ciganu Petru zadnje predstave ne štejemo v oceno, ker je bil mož dan popreje še precej bolan. Odlična vloga je bila podana tudi v osebi gostilničarja, katerega je igral Nusberger Oskar.
Režijo je vodil Klešnik Jože in mu gre k izvedbi vse priznanje, enako scenaristu Dušanu Borštnarju. Lučni mojster je bil Rihtar Franjo, kateremu še manjka vaje in pa domiselnosti, kar vse pa se da z delom in nastopi doseči.
V imenu številnega občinstva sem prepričan, da bo uprizoritev »Prisege o polnoči«, dramatsko skupino Partizana Jarše samo vzpodbudila k še intenzivnejšemu delu in bomo še v letošnji sezoni lahko prisostvovali nadaljnjim odrskim uprizoritvam.
mm
USPEHI V PRETEKLEM LETU NAJ NAM BODO VZPODBUDA ZA DELO V LETU 1958!
ŠTEVILO NESREČ V LANSKEM LETU SE NI ZNIŽALO
Preden pregledamo nesreče v lanskem letu, primerjajmo število nesreč lani, s številom nesreč v prejšnjih letih. Spodnja tabela nam pokaže sicer malenkosten padec, vendar to ni zadovoljivo.
		1954	1955	1956	1957
Nesreče v obratu nesreče na poti na	delo in	. 43 Z	54	70	62
dela ....		. 17	'16	25	25
Skupaj		60	70	95	87
Pregled nesreč nam da naslednjo	v lanskem letu po oddelkih pa sliko:			
	Število	Izgubl.1.	Izgubil.	Nesreč
	nesreč	del. dni	r.a nesrečo	zaposl.
predilnica	22	505	23	7
tkalnica	19	163	8,5	4,1
oplemenitilnica	2	22	11	4,3
tiskarna	2	13	6,5	9,5
pogon in ostali pot na delo	17	106	6,2	8,2
in iz dela	25	574	23	2,3
Skupaj	87	H3.83	16	8,2
Iz zgornje tabele je razvidno, da se najtežje nesreče, to je nesreče, ki zahtevajo največ izgubljenih delovnih dni, dogajajo v predilnici in pa na poti na delo ali z dela. Pni nesrečah na poti na delo ali z dela smo bolj ali manj brez moči, lahko pa bi se z zala^ ganjem vodilnega osebja v predilnici, nesreče tam občutno zmanjšale, kar seveda velja tudi za ostale oddelke. Iz zgornjega je razvidno, da je bilo skozi vse leto skoro 5 delavcev na bolniškem dopustu zaradi nesreč pri delu.
Nadaljnja analiza nam pokaže vzroke nesreč. Iz dolnjega je razvidno, da je velika večina nesreč posledica nepazljivosti, pomanjkljivega znanja in nepre-
vidnosti.
Okvare na strojih so povzročile .	4 nesreče
neprimerno orodje in neurejeno
delovno mesto.................2	nesreči
pomanjkljive zaščitne naprave	.	1	nesreča
neprevidnost, neznanje..........53	nesreč
kršenje delovne discipline	...	2	nesreči
Ostalih 25 nesreč, ki so se pripetile na poti na delo ali z dela, je težko analizirati in ugotoviti pravi vzrok nesreče.
Izboljšana metoda poučevanja (PIV 1) in povečan nadzor pri delu so sredstva, ki ne stanejo mnogo denarja, prinesla pa bi ob vsestranski uporabi veliko izboljšanje v pogledu varnosti pri delu. Tudi nameščanju novincev na posamezna delovna mesta je treba posvetiti več pažnje in vedno upoštevati telesne in umske sposobnosti človeka, oziroma sposobnosti, ki so potrebne za uspešno in varno delo na posameznem delovnem mestu.
Poglejmo še način poškodbe:
zaradi udarca ob trd pred. je bilo 7 nesreč
udarca predmeta, ki pada ...	30	nesreč
zmečkanin ...........................7	nesreč
padci na isti ravni............7	nesreč
padci z višine.................2	nesreči
spodrsljaji (izpahnitve) ....	3	nesreče
opekline.......................4	nesreče
ostalo.........................2	nesreči
pot na delo in z dela.........25	nesreč
Na vprašanje: »Kateri deli telesa so bili pri nesrečah poškodovani!«, nam analiza pokaže naslednjo sliko:
roke so bile poškodovane pri . . 42 nesrečah
noge so bile poškodovane pri . . 10 nesrečah
glava je bila poškodovana pri .	7 nesrečah
trup je bil poškodovan pri ...	3 nesrečah
Nesreče na poti na delo ali z dela pri tem niso upoštevane.
Največ nesreč se je primerilo 3., 4., in 8. uro dela.
Iz gornjih analiz lahko zaključimo, da je največkrat poškodovana roka, to je del telesa, s katerim delamo in da je naj pogostejši način poškodbe udarec telesa ob trd predmet ali padec predmeta na del telesa. Večini takih nesreč bi se z dobro delovno metodo in potrebno previdnostjo in pazljivostjo lahko izognili in s tem prihranili sebi bolečine, podjetju pa nepotrebne izgube.
Preprečevanje nezgod pri delu pa ni samo stvar vodilnega osebja, temveč je dolžnost nas vseh, vsakega člana kolektiva, ker le na ta način bomo lahko dosegli uspehe tudi na tem polju.
Zato — opozori sodelavca, ki prvič dela pri stroju na vsa nevarna mesta in mu pokaži kako naj dela, da ne bo nesreče!
—	če vidiš sodelavca da je nepreviden pri delu, ga opozori in mu povej kako naj dela!
—	glej da bodo varnostne naprave pri strojih v redu in jih med delom ne odstranjuj, češ da bo lažje delo!
Glavna cesta Domžale—Jarše (sedaj jo je pokril sneg)
-c L-
KAKO SMO DELALI V MESECU DECEMBRU 1957
Izpolnitev količinskega plana
predilnica.................
tkalnica...................
gasilske cevi..............
Izpolnjevanje norm je bilo sledeče: predilnica 118,7% v normi je delalo 269 delavcev tkalnica . 114,5% v norma je delalo 328 delavcev oplemenit. 1117,7% v normi je delalo 61 delavcev tiskarna . 120, % v normi je delalo 20 delavcev Povprečno doseganje norm je bilo 1116,5% in je v normi delalo 678 delavcev. Konec decembra smo imeli zaposlenih delavcev 1039 in vajencev 10. Večjih zastojev v decembru nismo imeli in je produkcija potekala zelo zadovoljivo.
»Ce so okrogle, lahko se pojo...«
Drugič v tem mesecu je občinstvo napolnilo našo dvorano do zadnjega mesta, da prisluhne priljubljenim melodijam Avsenikovega kvinteta ter pevcema Jelki Cvetožarjevi in Francu Korenu.
Slabo vreme, maloštevilni lepaki in pomanjkljiva reklama preko naše zvočne postaje niso zavrle volje naših ljudi, ki si žele zabave, katere je v Jaršah tako malo. Renomirani Avseniki pa so v soboto 11. januarja zvečer naleteli na prijetno .publiko, katera je s ploskanjem nagradila vsak posamezen komad njihovega sporeda.
Polke in valčki, pa valčki in polke so bili komadi, katere so odlični muzikusi nastopajočega kvinteta izvabljali iz svojih instrumentov. Pevca Jelka Cvetožar-jeva in Franc Koren pa sta skupno in posamezno zapela tudi nekaj pesmic, ki so vse naletele pri občinstvu na topel sprejem. Spored napovedovala in z domiselnim tekstom izpolnjevala pa je Jana Osojnikova, katera odlično dopolnjuje celotno skupino.
Tudi tokrat je številno občinstvo potrdilo že znano dejstvo, da si narod želi zabave, zdrave zabave. Priznajmo zato tudi idejo iniciatorju tov. Zornadi, kateri je povabil Avsenike in aranžiral koncert.
Takih nastopov želimo še več. Teoretično bi lahko Povabili vsak dan kakšno skupino v goste, praktično in smiselno pa bi bilo vsaj dvakrat ali pa vsaj enkrat mesečno, toda najmanj dvanajstkrat letno.
mm
OPOZORILO!
Pozivamo vse zunanje naročnike našega glasila, da poravnajo naročnino za leto 1958 v znesku 200 dinarjev najkasneje do 8. marca 1958. Podjetja in ustanove, ki prejemajo naš list brezplačno pa pozivamo, da dostavijo uredništvu potrdilo, iz katerega bo razvidno, da so uradno upravičeni prejemati naš list brezplačno.
Kdor od navedenih ne bo do roka dostavil potrdila, oziroma poravnal naročnine, ne bo več Prejel III. številke VII. letnika Konoplana.
Velike stvari majhnih ljudi
ŠPORT IN ŠAH
ZOPET ZA POKAL SMUČARJEV
Smučarska sekcija naše sindikalne podružnice prireja vsako leto tekmovanje, ki je že postalo tradicionalno.
Naši smučarji se vsako leto pripravljajo na to tekmovanje. Pred vsakim tekmovanjem je veliko govorjenja o novem smučarskem prvaku in predvidevanj, kako se bodo razvrstili ostali. V tej sezoni so se pričele priprave za smučanje že pred pričetkom zime. Uvedla se je redna smučarska telovadba, vsak posameznik, pa si je sam poskrbel ob ugodni priliki seveda, malo smuke v planinah.
Lansko leto je sindikalna podružnica poklonila za najboljšega smučarja v IPI stalno prehodni pokal. Iz naštetih razlogov je .zanimanje za tekmovanje naraslo in vse bi 'bilo v redu, če bi ne bil predvideni dan tekmovanj iz tehničnih razlogov preložen. Tekmovanje je bilo izvedeno teden dni kasneje na Veliki planini in prvi zmagovalec je postal (za leto 1957) tovariš Primožič.
Za letos pričakujemo težkih borb za prvo mesto, zato je tudi dajanje prognoz precej kočljiva zadeva. Izgleda, da bo letošnjega zmagovalca določila proga sama. Poleg znanja mora imeti vsak posameznik tudi nekaj sreče, kajti drznost in vztrajnost poleg potrebnega znanja še ne jamčita za popoln uspeh.
Zatorej smučarji pozor. Letošnja tekmovalna proga bo težja kakor doslej in mlajši smučarji vedno resneje segajo v borbo za najboljša mesta. Mladina želi po vsem videzu zamenjati starejšo gardo. Predvidevamo, da bo tekmovanje 23. februarja. Kraj še ni točno določen. Možno je, da bo letošnje tekmovanje nekje v dolini, če bodo vremenske prilike ugodne.
Zato, pripravite se na štart za veliko borbo v smučanju!
103,2% 109,9% 84, %
Za sme/> in dobro voljo OBJ A V E
VESELA KRONIKA
Kaj vse si ne izmislijo naši ljudje. Ko smo ob novem letu sedeli takole složno v naši bajti na Mali, sem videla, kako so v funkcijo uvajali novega »župa-na«. Ja, ta ima pa res visoko področje dela, sem si mislila in jo mahnila naravnost v našo menzo,
kjer so vsega pomilovanja vredni vsi abonenti, saj jim nekateri uslužbenci menze postrežejo tudi s svojo slabo voljo, ki ne izvira vedno iz službenega razmerja ampak jo prinesejo že s seboj. Da v takih primerih tudi krožniki letijo, je kaj naravno, da pa dobiš naročeno šele ko tudi sam pokažeš del svoje duševne vzhičenosti, je pa le preveč.
Ce si pa želite ogledati, kako izgloda kakšen aparat znotraj, naredite to po možnosti, ko lastnik že trdno spi, vkljub temu pa računajte s presenečenji, da potem ne boste preveč zardeli, tako kot Ivan na planini, ko si je ogledoval tranzistorje.
Pa, po zanimivosti ne rabite iti samo na planino. Prav zanimiv je tudi ročni gasilni aparat za gašenje elektrike. Doslej smo poznali aparate za gašenje požarov, v Induplati pa imamo odslej tudi takšne.
Kaj ibi se drenjal za vstopnico na igro. Svoj stol si prinesel od doma, ali pa iz menze, pa je zadeva urejena. Postavi ga pa le pred vse vrste, da tako zastonj boljše vidiš, kaKor tisti, ki je plačal sedež v prvi vrsti. Ne priporočamo pa, da stol vzamete na odru, kjer ga pred predstavo res ne rabijo, je pa del rekvizita za poznejše prizore. Ker pa je v Jaršah vse mogoče, se tudi takšni ljudje najdejo, ki to naredijo.
Ze smo se pripravljali na razstavo Moda 1958, ki bo v Ljubljani iebruarja, ko smo ugotovili, da je neki delavec z nočne izmene uporabil »izložbo« paviljona, oa je v njej spal. Skoda ker ni spal se dalje, mogoče bi bil to zelo primeren prizor za razstavo »kako oeiam ponoči«.
Ce še toliko razmišljam o naši ekonomiji, si še vedno nisem na jasnem. Najbrže bi mi o ekonomiji tudi Kdo drugi ne znal uati zadostnega odgovora Rano in kaj, Kako naj to naredim seie jaz, uboga Speia.
Lažje bi bilo morda odgovoriti, kako je z našo menzo, vseeno pa se mi zdii, da je menza zaradi abonentov in ne ooratno. Tudi upravnik menze je zato tam, da upravlja in vodi ne pa ooratno, da to poskušajo delati nekateri uslužbenci menze. Vsak svoje, vsi skupaj pa svojo funkcijo.
Res so težave na svetu. Kaj bi šele bilo, če bi jih ne bilo. Potem tudi jaz ne bi imela kaj delati. Smo že mislili, da nam je zima prizanesla, ko smo ugotovili pravilnost starega pregovora, ki pravi »zima in gosposka nikoli ne šenkata«.
Mraz je pritisnil tako pričakovano, kakor sneg. Stisnili smo se in prisluhnili tolmačenju novega zakona o delovnih odnosih. Posamezna poglavja in členi dopuščajo, da podjetje uporabi za dopolnitev svoj pravilnik. Zato predlagam, da se v ta pravilnik vnese, kdo sme in kolikokrat sme v enem šihtu stopiti za trenutek domov. iPotem ne bo godrnjanja, zame velja tako, za onega pa ne.
Za konec pa predlagam še racionalizacijo, ki so jo nekateri izvedli s štedenjem električnega toka v svojih delovnih prostorih, ker delajo prve jutranje ure, ko je še trda tema kar brez luči. Ce se pa tak način dobro obnese d n se ga da uporabiti še kje drugje, naj ga pa dajo patentirati.
Pa še drugič kaj.
Vaša Špelca
PERSONALNE IZPREMEMBE
Vstopi:
1.	Slapšak Marjan, elektroinštalater, z dnem 1. I. il658,
2.	Žagar Jože, šofer, z dnem 1. I. 1958,
3.	Dejak Drago, barvar, z dnem 13. I. 11958,
4.	Levec Ivana, kot tkalka, z dnem 13. I. 1958,
5.	Berk Marija, kot navijalka, z dnem 13. I. 1958,
6.	Jerin Marija, kot navijalka, z dnem 118. I. 1958,
7.	Cerar Marija, kot previjalka, z dnem 13. I. 1958,
8.	Kastelic Marija, kot predica, z dnem 13. I. 1958,
9.	Lampe Marija, kot tkalka, z dnem 13. I. 11958,
10.	Pavlič Elizabeta, kot previjalka, z dnem 13. I. 1958, Ml. Kos Ivana, kot previjalka, z dnem 13. I. 1958,
12.	Mušič Ivana, kot snažilka kopal, z dnem 14. I. 1958,
13.	Burja Ivana, kot predica, z dnem H4. I. 1958,
14.	Križman Jožefa, kot predica, z dnem 14. I. 1958,
15.	Kos Hilda^ kot predica, z dnem il4. I. 1958,
16.	Železnikar Rozalija, kot predica, z dnem 14. I. 1958,
17.	Cerar Janez, kot dvoriščni del. z dnem 114. I. 1958.
Izstopi:
1.	Jankovič Francka, previjalka, z dnem 31. XII. 1957, upokojena,
2.	Juhant Jožefa, previjalka, z dnem 31. XII. 1957, na lastno željo,
3.	Bokan Jožef, dvoriščni delavec, z dnem 31. XII. 1957, samovoljno zapustil delo,
4.	Cekuta Antonija, tkalka, z dnem 9. I. 1958, na lastno željo brez predhodne odpovedi,
5.	Jazbec Ljudmila, predica, z dnem 9. I. 1958, samovoljno zapustila delo.
6.	Gergek Regina, predica, z dnem 9. I. 11658, samovoljno zapustila delo.
7.	Mihelič Gizela, mokra predica, z dnem 13. I. 1958, izstopila na lastno željo, brez predhodne odpovedi.
Poročili so se:
1. Rems Julka, navijalka, poročena Pogačar.
PRATIKA
Sonce pogleda svečano s hribov v dolino in za otroško dlan se potegne dan, a pesem je znana s to muhasto zimo; čim dlje se poslavlja, tem dlje noče stran.
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI« JARŠE
19.—20. febr. 1958
22.—23. febr. 11658 »Daljna obzorja« — ameriški color; 26.—27. febr. 1958 »Nekoč je živel kralj« — češki color pravljični;
1.— 2. mar. 1958 »Vzhodno od raja« — ameriški color; 5.— 6. mar. 1958 »Poslednja želja« — mehiški;
8.— 9. mar. 1958 »Rdeče podvezice« — ameriški color zabavni;
!li2.—13. mar. 1958 »Beli ami« — francoski;
15.—16. mar. (11958
Uprava kina
Izdaja v 750 Izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI« — Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek — Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani