Leto II - St. 250 oirm&cijjskii J n e o n i k A. I. S. Cena 4 lire TRST, sreda 10. aprila 1946 UREDNIŠTVO s Via S. Penico 12 • Telefon št 93351 In 9444S OGLASI: Cena za milimeter vialne (širina ena kolona): trgovski U 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnica L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vStet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema Izključno: S.PJ., Soeletš per la Pubbllcltš ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco 6t 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. larnosEni svel razpravlja Sestanek zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih drla v, Sovjetske zveze in Francije, ki bo 25. t . m. v Parizu, bo zgodovinske volnasti za Italijo. Od odločitev te konference bo v glavnem odvisen uspeh mirovne konference, katera bi morala po načrtih biti teden dni pozneje. Pobudo za ta sestanek je dal James Byrnes. Njegov predlog je v imenu Velike Britanije takoj sprejel Ernest Bevin, prav tako je sporazumna tudi Francija. O odgovoru iz Moskve so nekaj časa dvomili, ker je Rusija pred tem predlagala preložitev mirovne konference. Zdaj pa je nasprotno Rusija predlog sprejela. Molotov se bo pridrulil svojim soigralcem v Parizu in Igra se bo začela. . Razgovori bodo dejansko nadaljevanje vrste sestankov, ki so jih bili sklenili v Potsdamu, to ni samo navidezno nategovanje za le vnaprej odločena vprašanja, kot lahko uvidi vsakdo, ki se spominja nekoliko slabo zaključenega sestanka, ki je bil minulega meseca decembra v Londonu. Bilo bi preveč tvegano, če bi kdo hotel trditi, da se bo paniki sestanek končal s popolnim sporazumom o vsem, četudi je to namen, za katerim vsi stremijo. Tudi brez sporazuma bo zelo malo stvari na dnevnem redu konference, pri kateri se bodo 2. maja zbrali predstavniki n narodov. Ko smo tako izrazili potrebno mero opreznosti, moramo poudariti, da kljub temu v sedanjem polola-ju lahko najdemo razloge za trezni optimizem. Predvsem ima mirovna pogodba z Italijo 'prednost pred vsemi drugimi vpraSanji. vse Štiri vetesile se zavedajo, da je nujno potrebno postaviti spet na noge italijansko gospodarstvo ter tega ni mogoče doseči, dokler ni znana njena bodoča usoda. Dalje so Združe-ne države le vzele pobudo v svoje roke in sestavile začasne mirovne pogoje. KakSni so, tega naravno v tem trenotku razvoja Se niso povedali javnosti, toda britanska vlada je na nje odgovorila ugodno. Tudi Francija verjetno ne bo postavila resnih ugovorov. Toda sovjetsko zadržanje je drugo vprašanje. Mogli smo opaziti veliko poplavo govoric in ugibanj, kakSni so ti povoji in kako so različne velesile na nje odgovorile. Toda velik del teh lahko pustimo pasti. Tako na primer je popolnoma brezplodno ugibati o viHni vojne odškodnine, ne da bi vedeli za uradne podatke. Samo nekaj splošnih potez lahko rttfz-poznamo. Tri zelo zaostrena vprašanja so — Tripolitanija, Dodeka-nez in Julijska krajina. Rusija zahteva, da pride Tripolitanija v pristojnost Sveta za zaupno upravo Združenih narodov, ki noj poveri upravo samo njej sami. Poudarja, da Združene države zahtevajo podobno upravo za nekatere japonske postojanke v Tihem morju. Ostale tri velesile, ne da bi se doslej le uradno izjasnile, so prav tako naklonjene zaupni upravi to-da pod skupnim vodstvom. DodekaneSke otoke, ki imajo v veliki večini grško prebivalstvo, zahteva Grčija. Lansko leto je Velika Britanija uradno izrazila svojo naklonjenost tej ureditvi, prav takšno stališče so zavzele tudi Združene države. Toda Rusija se ne zanima toliko za narodnostno kot za strateško stran vprašanja. Dodoka-neškl otoki lahko igrajo ne majhno v.ogo pri nadzorstvu Dardanel. Ruska občutljivost, kar se Uče Dardanel, pa je prav dobro znana. Moskovski predlog gre za tem, da bi tudi tukaj uvedli ustroj zaupne u-prave, pri kateri bi bila soudelele-na tudi Rusija kot eden izmed 'lanov. Kar se tiče Julijske krajini, treba, da Zgubljali besede. Rt rneHtvena komisija štirih velesil ~daj v Londonu in pričakujejo, danes poročala o tem, kje n 'i. tekla meja z Jugoslavijo. Zun nji ministri niso obvezani sprej< njenega poročila, kakršno naj bi L"° čt°da, ker so pcslali komisi 7 verjelno, da ne bi upoštevali n, Bga poročila vsaj v bistven -očkah. *?. *° *tta vprašanja, ki so p: i r-• da bi namestnikl zunan; katerih naloga je b e a i predlog mirovne pogodi ™fgli sporazum, ker, kakor je IdalHu0 imeli moi7l°sti, da bi d l. Ni!, 0£? podeljenih jim nat •:lnistril0Vi nalo9°dajalci, zunaj la ju. KotVa S° v drugačnem po imajo mnoaedStaVniki svofih vl prilagodijo Yn 7* svobode, da popustijo drug drvll ^bno, da bn treh* u0emtu. Gotovo ITazuTZ-ie r nujnost rešitve tega * Prilog del°Val° k« ' aosepi sporazuma, ki „7 v, o postopku Gromiko Perzijsko naj ostane navzoč vprašanje do 6. maja na d nevnenm redu NEW YORK, 10. aprila. — Sinoči ob 22. uri sc je sestal Varnostni svet organizacije Združenih narodov. Voditelj sovjetskega odposlanstva Andrej Gromiko, ki se ni udeležil sej Sveta od trenotka, ko je ta začel razpravljati o perzijskem vprašanju, je bil včeraj ponovno navzoč. Manjkal je perzijski odposlanec Husein Ala. Odsoten je bil tudi ameriški zunanji minister Bymes. Poročevalec zunanjega ministrstva je v ponedeljek izjavil, da Bymesovi načrti niso povsem določeni in da bo odvisno od razvoja položaja v Varnostnem svetu, če se bo Byrnes udeležil njegovih nadaljnjih zasedanj. Na včerajšnji seji je Svet pretre- sal poročilo odbora za postopek. Gromiko je predlagal dvakrat na leto »periodične sestanke., ki jih predvideva statut organizacije ZN in ki izpolnjujejo redne sestanke Sveta. Varnostni syet. Je predlog odobril. Po razpravi o vprašanju, če bi bila nujno potrebna seja za preučitev »važnih »poročil, sovjetskega ln perzijskega, enako pa tudi poljskega odposlanca, so zasedanje Varnostnega sveta brez določitve datuma prihodnje seje odgodili. Predsednik dr. Kuo Tal Cl je sporočil, da je prejel tri sporočila, ni pa dal pojasnila o vsebini. Izjavil je samo, da obravnavata pismi sovjetskega ln perzijskega odposlanca vprašanje, ki je ie bilo uvrščeno v dnevni red, poljski odposlanec pa načenja neko novo vprašanje. Perzijski veleposlanik Ala je poslal pismo, v katerem nasprotuje predlogu sovjetskega odposlanca Gromika, po katerem bi morali perzijsko vprašanje odstaviti z dnevnega reda, , V pismu pravi Ala: «PreJel sem navodila, da izjavim, da je stališče perzijske vlade ostalo isto, kot smo ga izrazili na zasedanju Varnostnega sveta 4. aprila. Zelja moje vlade je, da ostane vprašanje, ki ga je načela Perzija pred Varnostnim svetom, na dnevnem redu, kot Je določeno v predlogu, izglasova-nem 4. aprila«. Velika Britanija in Združene države se upirajo predlogu sovjetskega odposlanca Gromika, da bi perzijsko vprašanje umaknili z dnevnega reda Varnostnega sveta. Ameriški zunanji minister Byrnes je v ponedeljek zvečer izjavil novinarjem, da ne vidi nobenega razloga, ki bi utemeljeval, da bi Varnostni svet pred 6. majem razpravljal o perzijskem vprašanju. Posebni «Reuterjcv» dopisnik pi_ še, da so v New Yorku mnenja, da ni’ nič slabega, če ostane to vprašanje do 6. maja na dnevnem re- du. Ce pa bodo sovjetske sile do tega dne na podlagi novega sporazuma s Perzijo zapustile perzijsko ozemlje, ga bodo morali umakniti. Ni verjetno, da bi Svet o Gromiko-vem predlogu razpravljal pred četrtkom, ker morajo po pravilih Sveta od dneva predložitve predloga do njegove preučitve preteči trije dnevi. m Iz teheranskih uradnih krogov so v ponedeljek sporočili, da so sovjetske sile začele izpraznjevati pcrri.jsko pokrajino Gilan, ki jo najbliija Sovjetski zvezi in ki se razteza vzdolž Jugozahodne obule Kaspiškcga morja. V ponedeljek ponoči so po vrnitvi iz Hamadana v severozahodni Perziji v Teheranu aretirali bivšega načelnika perzijskega glavnega stana generala Arfo. General Arfa je podpiral desničarsko stranko in ga je ministrski predsednik Sulta-neh pred približno sedmimi tedni razrešil dolžnosti. General je nato odpotoval v Hamadan. Tisk in levičarska stranka sta Arfo često »a. palala kot »reakcionarja.. Komentator moskovske radijske postaje Peter Orlov je opredelil sovjetsko perzijski sporazum «kot drugi važni korak do utrditve miru po vojni«. Dodal je, da pomeni spo. razum novo obdobje prijateljskih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Perzijo. «:V tem zadnjem času — je dodal — so nekateri hoteli ovirati dosego sporazuma med našima drž,avama; sovražniki sovjetsko-iranskega prijateljstva so napravili vse, da bi onemogočili pogajanja. Toda ta prizadevanja so se izjalovila in naša država je kljub namenom reakcionarnih krogov, ki#so hoteli prikazati politiko Sovjetske zveze kot nenaklonjeno, ponovno dokazala svoje plemenito zadržanje do malih narodov in trdno odločnost, ki zagotavlja pojmovanje do drugih drž^v in utrditev mednarodnega sodelovanja v korist miru in svetovne varnosti«. Odnosaji Madžarske s Sovjetsko mm Nagy v Moskvo BUDIMPEŠTA, 10. aprila. — Poročajo, da bo madžarski ministrski predsednik dr. Ferenc Nagy v nekaj dneh odpotoval v Moskvo. Spremljal ga bo zunanji minister. y ponedeljek so sporočili, da je madžarska vlada odobrila sovjet-sko-madžarskl petrolejski sporazum in sporazum o plovbi, ki ju predvideva sovjetsko-mndiarska trgovinska pogodba. ŽIVČNA VOJNA . NA KITAJSKEM Cungking. 10. aprila Živčna vojna med Kuomintan-gom in komunisti, ki so jo preteklega januarja omejili ln skušali v ljudskem političnem svetu, ki je imel namen zagotoviti politično ln vojaško enotnost Kitajske, ustvariti prijateljsko ozračje, a0 je spet vnela v velikem obsegu. Prejšnje gonja komunistov proti »fašistom v Kuomlntangu» je dosegla vrhunec z neposrednim napadom Yenanskega lista »Emancl-pation Duily» na generalnima Ca ngkajška. List označuje Cangkajška kot »hinavskega diktatorja in neznačajnega*. Uvodnik, ki Ima 6000 besed, pravi: »Severovzhodni narodi ne bodo Cangkajšku nikoli oprostili, da se je v brutalni vojni z uporabo tujega orožje bojeval proti svojim sonarodnjakom., »Po Cangkajškovem mnenju suverenost Kitajske no pripada kitajskemu narodu, marveč njemu in njegovi tolpi«. po informacijah iz madžarskih virov predvideva omenjena pogodba obsežno trgovinsko izmenjavo med obema državama; Sovjetska zveza bo pri večjih trgovinskih in industrijskih podjetjih na Madžarskem udeležena s 50%. Velika Britanija ■ in Združene države so protestirale pri Sovjetski zvezi, ker je podpisala trgovinsko pogodbo z državo, s katero so zavezniki v pričakovanju mirovne pogodbe teoretično še v vojnem stanju. Protest so predložili meseca oktobra t. j. pred odobritvijo trgovinske pogodbe (5 letno pogodbo so v Budimpešti odobrili decembra lanskega leta, v veljavo pa je stopila januarja letošnjega leta). Sovjetska zveza Je izjavila, da misli, da omenjena pogodba ne prejudicira britanskih koristi. «Reuterjev» dopisnik iz Budimpešte poroča, da so zasedanje parla. menta, ki je bilo določeno za včerajšnji dan, preložili na čas po Veliki noči. Razlogi .preložitve niso znani. Češkoslovaška poročevalska agencija CTK poroča, da so bila koncem preteklega tedna v Pragi tridnevna pogajanja o vprašanju reparacij, ki jih mora Madžarska Izročiti Češkoslovaški. Pogajanja so dala- zadovoljive uspehe. Japonska in Pearl Harbor Predvidevanja Winsiona Churchilla WASHINGTON, 10. aprila. — Včeraj so predložili kongresnemu odbora, ki se bavi s preiskavo o napadu na P earl Harbour z dne 7. decembra 1941, pismo Winstona Churchilla, v katerem je predsednika Roosevelta deset mesecev pred napadom na Pearl Harbonr svaril, da ^Japonska po svojem sedanjem položaju ne bo odlašala z vojno«. Churchill, čigar pismo nosi datum 15. februarja 1941, je izrazil zaskrbljenost, da »bi nas mogla Japonska spraviti v vojno, ali storiti kar koli, kar bi nas prisililo, da bi v prihodnjih tednih ali mesecih šli v vojno*. PARIŠKI SESTANEK ZONANJiH MINISTROV London, 10. aprila Zunanji ministri Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije se bodo 25. aprila sestali v Parizu. Ministri bodo skušali preiti mrtvo tečko, do katere so prišli pri sestavi mirovnih pogodb^; Italijo, Romunijo, Bolgari™ Madžarsko in Finsko, Politični dopisniki pripominjajo, da je zdaj zelo malo verjetno, da bi sklicali mirovno konferenco za 1. maj, četudi bi skušali zunanji ministri zamašiti vrzeli, ki še vedno obstajajo v načrtih pogodb, ki jih pripravljajo, njihovi namestniki, ker ne bo dovolj časa, da bi omogočili vladam vseh držav, Id se bodo udeležile konference, da bi preučile listine, ko bodo popolne. Francoska vlada, ki je šele včeraj sprejela ameriški predlog za sestnneh štirih zunanjih ministrov, je svetovala, naj bi na sestanku preučili zadržanje štirih velesil do Francove Španije. SOVJETI PREDLAGAJO UMIK VOHUNSKE OBTOŽBE VVashington, 10. aprila Vladni predstavniki so sinoči izjavili, da je Sovjetska zveza Združenim državam predlagala, naj umaknejo vohunsko obtožbo proti sovjetskemu podporočniku Nikolaju Rcdlnu, »ker ne morejo navesti dovolj Izčrpnih dokazov.. Pojasnjujejo, da so sovjetski predlog poslali ameriški vladi po redni diplomatski poti in da nima oblike neodložljive zahteve. Redina so aretirali 27. marca, ko se je hotel vkrcati v Portlandu na. pacifiški obali. Obtožili so ga, da je zbiral poročila v korist »neke tuje države., ki naj bi bila Sovjetska zveza- Redin je bil do konca leta 1942 v Saettle na pacifiški obali kot voditelj krajevnega urada sovjetske komisije za nakupe v Združenih državah. BYRNES ODGOVARJA VVashington, 10 aprila Na vprašanja, ki so jih stavili v ponedeljek na tiskovni konferenci ameriškemu zunanjemu ministru, je Byrnes odgovoril, da še niso prejeli odgovora Sovjetske zveze na ameriško noto o domnevni ostranitvi industrijskih naprav v Mandžuriji. Prejeli tudi niso odgovora Jugoslavije na zahtevo, da bi dovolila Američanom pričanje na razpravi proti Draži Mihajloviču. Na vprašanje, če Združene države podpirajo prelevitev grškega plebiscita In nadaljevanje regentstva, je Bymes odgovoril, da je to vprašanje, ki ga mora rešiti grška vlada. Dejal je tudi, da ameriško zunanjo ministrstvo od Veliko Britanije še ni prejelo besedila sporazuma o priznanju Transjordanije. Churchill dodaja: »Nekateri so mnenja, da v duhovnem razpoloženju, v kakršnem je trenotno Japonska, ne misli na to, da bi stopila v vojno z vašo ali mojo državo. Čeprav osebno mislim, da se to verjetno nc bo zgodilo, beseda vsekakor ni nikoli odveč. Kakršna koli stvar, ki bi na Japonskem utegnila povzročiti ne-mir -pred dvojno vojno, bi lahko to nevarnost odstranila. Ce bi bili napadeni samo mi, bi s tem nastale težko posledice.. ' Churchill je predvideval japonski napad na Singapur, Nizozemsko Vzhodno Indijo, Avstralijo ln Novi Zeland ter je dodal: »Predvsem sc bojim japonskih napadov na naše trgovinske poti v Indijskem in Tihem oceanu. Znašli se bomo v položaju, ki bo prekašal možnosti nase pomorske sile. To bi pomenilo konec naših vojaških ojačenj, ki jih mislimo lz Indije in Avstralije poslati na Srednji Vzhod.. Pet dpi kesneje Je Churchill poslal sporočilo, v katerem je dejal, da je dobil o Japonski najboljše vesti; dodal je: Zdi se, da je «strah pred Združenimi državami, odložil napad, ki se je zdel, da je tik pred vratmi.. Med ostalimi dokumenti, ki jih je predložil ameriški zunanji minister, je položajno poročilo načelnikov britanskega glavnega stana, m svetujejo, naj pošljejo ameriške pomorske sile v Singapur. Ameriški zunanji minister Je pojasnil, da je britanski minister Ha-rold Butler -pri Forelgn Officu dobil potrebne podatke, po katerih je japonski veleposlanik v Londonu 6. februarja prejel navodila, naj zmanjša stik z Veliko Britanijo ter naj bo vsak trenotek pripravljen za potovanje. To obvestilo, ki je prispelo v Združene države skupno z britansko poslanico, ima isto vsebino In pravi »da se kopičijo dokazi, da so se Japonci verjetno že odločili za prodiranje proti jugu*. Pet dni kesneje Je britanski veleposlanik lord Halifax s svojeročnim obvestilom sporočil tedanjemu ameriškemu zunanjemu mlnlstnj Cordel Hullu: «Londonske oblasti so trdno prepričane, da je treba napraviti takojšnje korake, da se prepreči Japoncem napad na Mala-ko. Ni potrebno poudarjati, kako velike nade je gojila moja vlada, da bo ameriška vlada v bližini bodočnosti začela z učinkovito akcijo. Plem-u sta bila priložena dva prepisa brzojavk Forelgn Officu, v katerih je stalo: »Edino, kar je treba storiti za preprecenje vojne in za pojasnenje Japonski je, da bi nadaljnji napad naletel ne samo na odpor Združenih držav marveč tudi Velike Britanije. Izjava, ki sta jo Združene države ln britanski Imperij podala Japonski, in s katero pojasnujeta, da bi kakršen koli napad na Nizozemsko Indijo ali britansko posest Japonsko nujno spravil v vojno z Združenimi državami ln britanskim imperijem, je Organ francoske socialistične stranke »Populalre., je v nedeljo objavil članek, v katerem Je napisal, da je anglo-francosko zavez-nlš-vo nekaj popolnoma naravnega in da Je čudno, da ga niso sklenili že prej. List dodaja, da je to zavezništvo potrebno. List »Humanltš. piše o Isti stvari: »Francozi nimajo anekslonističnlh namenov, nočejo pa samomora. Poleg svoje varnosti zahtevajo vojno odškodnino, ki Jima Jo dolgujeta Nemčija in Italija. Italijansko mornarico Je treba razdeliti med zmagovalce. Ce bo prišlo do pravilnega razumevanja naših potreb, bomo sklenili tudi zavezništvo, toda le ped enakimi pogoji*. V soboto je v LlUeu govoril francoski zunanji minister Bidault. V govoru je označil Nemčijo »kot vprašanje št. 1 preteklosti, sedanjosti ln bodočnosti Franclje*. Znova je podčrtal potrebo, da Porurje za vedno odcepijo od Nemčije. Naglasil pa je, da prebivalstvu Porurja — razen tistih, ki se bodo pokazali očitno sovražne — ne bodo branili, da ostanejo na svojih domovih ln tam v lastnem in,teresu delajo pod upravo, ki bo zagotovila pravične življenjske pogoje. O Porenju je Bidault dejal, da očividno sredstvo za dosego tega namena.. Poslanica zunanjega ministra zatrjuje, da bi ta predlog lahko po-vzračil z vidika Združenih dežav razne težkoče, in nadaljuje s sledečim: »Res zelo velike važnosti je, da napravi vlada Združenih držav neodložljivo vse potrebne korake, da neposredno pojasni stališče v pogledu japonske vlade.* želi Imeti Franclja nadzorstvo nad tem ozemljem, s katerega bi se lahko pojavili napadi. Francija bi ozemlje nadzorovala s pomočjo primernih vojaških sil, ki bi bile tam stalho nameščene ln ki* bi jih oskrbovala Francija skupaj z drugimi zavezniki. V Posarju bodo potrebne stalne francoske obmejne Čete. Posarski rudniki bodo morali postati francoska last; to področje bo treba vključiti v francoski gospodarski in denarni sistem. Bidault je govoril tudi o francoskih zavezništvih. Znova je potrdil zvestobo francoskega naroda do sporazuma s Sovjetsko zvezo. Izjavil je, da preostaja še sklenitev zavezništva z Veliko Britanijo, z državo, ki uživa splošno naklonjenost francoskega naroda. V soboto zvečer se je v Lyonu zaključil radikalni kongres. Ob tej priliki je predsednik Edouard Her-rlot izjavil, da je prvi smoter stranke obramba svobode in vseh svoboščin, vštevšl svobodo gospodarskega tekmovanja ln tiska. Ponovno Je napadal politiko podržavljanja ln načrtnega gospodarstva, ki jo vodi vlada; pri tem je naletel na popolno soglasje kongresa. Francija in zavezništvo z Veliko Britanijo Bidault o Porurju Porenju in Posarju PARIZ, JO. aprila. — Francoska vlada se je včeraj odločila, da bo nadaljevala anglo-francoske razgovore, ki naj bi pripravili teren za zavezništvo med Veliko Britanijo in Francijo. Po vladni seji so objavili sledeče poročilo: »Zunanji minister Bidault je poročal o sedanjem stanju nedavno pričetih anglofrancoskih razgovorov. Ministrski svet je soglasno odobril nadaljevanje teh razgovorov, ki naj se razširijo na vsa vprašanja med obema vladama na način, da se pripravi pot Za sklenitev zvezne pogodbe, ki oJgovarja željam obeh držav*. Povojna obnova vasi Kot naši ljudje, imajo tudi Britanci globoko ljubezen do zemlje in podeželskega življenja>. Vendar so v preteklosti včasi zanemarjali ugodnosti, ki jih je treba nuditi tistim, ki delajo in žive na deželi. Kesneje pa so se lotili tudi tega vprašanja. Vlada je leta 1942 poverila lordu Scottu nalogo, da izdela zadevne predloge. Po njegovem prelogu naj bi med drugim imela vsaka vas tudi svoje kulturno središče. Zamisel so ponekod ie izvedli. Slika kaže delavsko poslopje, ki ga je zgradil westburyjski poljedelski svet v VJiltshiru. V poslopju je Sola sa otroke in odrastle, klub, prireditvena dvorana, knjižnica, okrepčevalnica in postaja za prvo pomoč. DAMASKINOS ODKLONIL Atene, 10. aprila Regent nadškof Damasklnos je na prosjo kralja In vlade, naj bi začasno nadaljeval s svojim delom, odgovoril odklonilno. Regentova ostavka je stopila v veljavo danes opoldne. Ministrski predsednik Panaiotis Poulizas in zu. nanji minister Constantin Tsalda-ris sta se včeraj sestala s predstavniki osredftjega bloka Papandreu-jem, Kanellopoulosom in Venlzelo-som. Doslej niso dosegli še nobene odločitve. Ministrski predsednik se je odločil, da skliče danes plenarno sejo vlade, kjer bodo skušali najti ustavno rešitev vprašanja regentstva. ' • ' VOLIVNI UKREPI NA JAPONSKEM Tokio, 10. aprila Vrhovni zavezniški poveljnik na Japonskem general McArthur je izjavil, da ne bo dovoljeval obtožb, češ da bodo japonske volitve, ki so določene za danes, pod grožnjo ameriških bajonetov. Ukazal je zavezniškim vojaškim opazovalcem, naj pazijo na eventualne »prisilne metode*, kot na vmešavanje policije, na poskuse političnih strank, da bd pridobile glasove s podkupovanjem, bodisi z denarjem ali živili, ki jih je težko dobiti, na vmešavanje ob prihodu na volišče, na svobodo ln tajnost glasovanja in na goljufije pid štetju glasovnic, f > Poljsko priznanje republikancev in Franco NEW YORK, 16. aprila. — Poljski veleposlanik v New Yorku, Lange je v pismu, ki ga je poslal glavnemu tajniku organizacije Združenih narodov izjavil, da bo zahteval, da tajnik v prihodnjih dneh predloži Varnostnemu svetu vprašanje frankističrtega režima v Španiji. Prvi uradni odziv Španije na priznanje španske begunske republikanske vlade Josš Glrala s strani Poljsko predstavlja neka izjava madridske vlade, ki trdi, da Španija ni nikoli priznala tega. kar označuje kot »poljsko vlado, ki so Jo postavile sovjetske zasedbene sile*. Španija — pravi izjava — ne bo dovolila, da bi akcija te vlade lahko kalila tradicionalno naklonjenost, ki jo Španija goji do katoliško Poljske*. General Franco je v soboto izjavil, da napadi na njegov režim »najboljše prikazujejo dejstvo, da je Španija na poti napredka ln da je konenoveljavno premagala stoletja propadanja* ter da se je njegova naloga komaj pričela. Prinesti moramo — Je dejal pravico na deželo in v tovarne. Izkoreniniti moramo materialistično filozofijo, ki so jo prinesli lz tujih dežel. Londonski «Dally Herald* javlja, da so v Madridu aretirali več v šjih častnikov španskega glavnega stana. V kolikor je list izvedel od španske begunske vlade v Parizu, so častniki zaprti v političnem zaporu, ker so jih obtožili, da so sodelovali pri zaroti proti Francu. V ponedeljek so pariški španski republikanski krogi javili, da se bo 14. aprila, na obletnico ustanovitve španske republike, začelo v Parizu zasedanje španske republikanske posvetovalne »hupščtae (Junic). ■» “ * » • ’r"i •' ZDRUŽENE DRŽAVE IN ARGENTINA London, 10. aprila Združene države so v poslanici, ki Jo je objavilo zunanje ministrstvo, pojasnile »tališče do Argentine. Poslanica, ki so jo poslali vsem republikam južne Amerike, predlaga, naj bi odbor panameri-' oko zveze na predvidevani konferenci v Rio de Janeiro pripravil pogodbe o medsebojni pomoči. Ta konferenca--pravi poslani- ca — ne sme biti sklicana, dokler Peronova vlada v Argentini z dejstvi, ne pa saimo z obljubami ne dokaže, da je pripravljena odstraniti osni vpliv, ki je grazil med-amerlškemu »Istemu. Le v tem pri-mo.-u bodo Združene države pripravljene z Argentino podpisati pogodbo o vojaški pomoči. INDIJSKA NARODNA VOJSKA Novi Delhi, 10. aprila Vrhovni poveljnik Indije, general Claud Auchlnlek, je javil državnemu »vetu, da misli vlada Indije v najkrajšem času ustanoviti narodno vojsko, ki bo sestavljena le Iz Indijcev. Dodal je, da bi to Izvedli brez škode za visoko pripravljenost indijske vojske. IL Da sta ministrski predsednik ln parlament to tako izrecno in nedvoumno potrdila, je brez dvoma pripomoglo k delnemu pomirjenju stalno čuječega indijskega nezaupanja na predvečer pogajanj. Praktično že važnejši je drugi pogled sedanje angleške politike proti Indiji, ki ga je Attlee v svojem govoru naravnost presenetljivo jasno iznesel. Ne da bi naravnost izjavil, Je znal ministrski predsednik vendarle vzbuditi živahen vtis, da se je naklonjenost britanske vlade, odkar je prevzela oblast delavska stranka, pomembno nagnila v korist kongresne stranke in v škodo muslimanske lige. Attlee sicer ni zavzel neposrednega stališča do zahteve Jinnaha po samostajni moftrn-medanski državi — (Pakistan) ln po razdelitvi Indije. Toda skozi ves njegov govor se je vleklo kot vodilni motiv geslo o enotnosti Indije. .Se jasnejši pa je postal, ko je izjavil, da Anglija pri vsej obzirnosti na pravice in želje manjšin ali ene manjšine ne more dovoliti cveta proti napredku večine«. To je tem pomembnejše, ker se je doslej angleška |»litiika v Indiji na tradicionalen način bolj osla-njala na mohamedanske skupine, zaradi česar so ji hinduški politiki in drugi pristaši narodnega kongresa pogostoma očitali, da skuša zavreti izpolnitev indijskin želja po svobodi z izigravanjem verskih in narodnostnih nasprotij v Indiji. Laburistična stranka je sicer vedno stala bliže kongresu z njegovim močnim socialističnim krilom kot pa muslimanski ligi, na katero levičarski krogi gledajo kot na »reakcionarno«. Ni izključeno, da Je k tej novi usmeritvi britanske indijske politike pripomogel tudi relativni neuspeh lige pri vrsti pokrajinskih volitev (n. pr. v popolnoma mohamedanski severozahodni mejni pokrajini, v Asamuin v Sindu). To preusmeritev sta britanski vladi olajšali tudi še dve drugi okoliščini: prvič popolnoma nega- tivno in nekompromismo stališče muslimanske lige, ki se je pokazalo zadnje poletje ob priliki pogajanj za razširitev indijske vlade po zaupnih osebah obeh velikih strank; drugič s tem, da je v zadnjem času v kongresni stranki očitno dobila vodstvo umerjena skupina okoli Azada in Patela, ki je pripravljena na kompromis in da je začel celo radikalni kongresni voditelj Nehru vedno bolj poudarjati potrebo ožjega sodelovanja med Anglijo in svobodno Indijo. Nehru spada med tiste, ki že v naprej popolnoma odklanjajo vsak kompromis v obliki deminionske-ga položaja. Toda nedavno je v javni izjavi poudaril pripravljenost kongresa za sklenitev britansko-in-dijske zvezne pogodbe in znani angleški novinar H. N. Brailsford poroča v «Reynoldg News» iz Bom-baya, da Je Nehru v nekem razgovoru predlagal «tesno zvezo« obeh dežel ne samo v obliki vojaške zveze, marveč tudi zaradi ožjega gospodarskega sodelovanja. To je danes jako pomembno za odločitev britanske vlade, ker je postalo vprašanje obrambe Imperija za Anglijo pereče življenjsko vprašanje. Indija sama z angleškimi silami (celo v zvezi z indijsko najemniško vojsko) v pogledu o-brambe danes praktično ne pride v poštev. Se več: celo v današnjih okoliščinah j? vzdrževanje številnih angleških vojaških sil v Indiji za Anglijo težko breme, ki predstavlja v vojaškem preračunu politično nesvobodne Indije prej negativno kot pozitivno postavko. Samostojna z Anglijo povezana Indija pa bi nasprotno vedno (z industrijo Anglije in dominionov v ozadju) lahko postavila milijonsko armado, kar bi ravnotežje politične moči posebno na Srednjem Vzhodu prestavilo iročno v korist Anglije. Zamisel tesnega vojaškega prijateljstva med armado neodvisne Indije in britansko mornarico se je začela dozdevati indijskim politikom od konca vojne bolj in bolj privlačna. Zelo pomembno Je, da ob nriliki preračunske debate v lndi;-ski zakonodajni skupščini kongresna stranka prvič ni samo popolna, ma opustila svojih dosedanjih napadov proti vojnemu preračunu, temveč se je celo Izrecno zavzela za izgraditev močnega obrambnega ustroja. V zasebnih razgovorih naj bi člani vrhovnega organa kongresne stranke celo izrazili svojo pripravljenost, da bi sprejeli še nadaljnjo prisotnost britanskih čet v Indiji Dopisnik komunističnega «Dally Workerja» v Bombaju, ki je doslej v splošnem stal na strani kongresa, ve zdaj povedati, da je prišlo do takšnih (gotovo samo poizkusnih) razprav o bodoči koordinaci-' ji britanske in indijske obrambe med guvernerjem Bengala Caseyem in voditelji kongresne stranke že v mesecu decembru. j(Konec) •* t. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 10. aprila 1946 GOSPODARSTVO f F kultura Žitna konferenca v Londonu LONDON, 10. aprila. — Herbert Hocver, načelnik odbora za pobijanje pomanjkanja, ki ga je ustanovil predsednik Truman, je izjavil na konferenci za dobavo žita Evropi, da seda trikrat na dan lakota k mizam stotine milijonov evropskih družin. CECIL DAY LEWIS mm . Hoover je obrazložil svoje vtise o evropskih državah, ki jih je obiskal in predvideva »dobo oddiha* v svetovnem prehranjevalnem položaju po letošnji žetvi. Vendar bodo prihodnji meseci najusodnejši. Grenka Izkušnja vojne je vlila evropskim kmetom Cut zanikrno-sti, pridelujejo le živež za svoje družine. Tako se more le tretjina prebivalstva oskrbeti z najpotrebnejšim. Ne.jvečjo škodo tega pomanjkanja občutijo mesta in Industrijski predeli 18 ali 17 narodov, katerih prebivalstvo presega 70 milijonov oseb. Glavna hrana prebivalstva velikih mest so dandanes uradno določeni obroki, ki le pri nekaterih narodih dosegajo 1230 kalorij dnevno, medtem ko ne dobilva mestno prebivalstvo več kot 100 kalorij dnevno. Prehrana otrok Posledice lakota občutijo v prvi vrsti otroči. Umrljivost otrok je v nekaterih mestih višja od 20 odstotkov. Nobena organizacija ni bila dovolj učinkovita, da bi rešila sva. tov ni prehranjevalni položaj po koncu sovražnosti, Je dodal Hoover in zaključil: »Zadnja beseda pri zmagi so topovi, toda prva beseda v miru je hrana. Ce se Je svet organiziral za ohranitev miru,- se pri porabi žita za peko kruha in posebno kampanjo za zmanjšanje potrebe živeža ln ukrepe proti škodi, ki jo povzročajo podgane ln drug mrčes. Predlogi žitne konference Na zasedanju evropske žitne konference so sprejeli predloge, a katerimi vzpodbujajo evropske vlade k odobritvi poscbn.h določil za zagotovitev najveeje količine žita, ki jo potrebujejo ljudje. V glavnem priporočajo, da morajo vse vlade razviti intencivno propagando pri kmetih ln jih pozvati, da povedajo oddajo žita; kmete morajo energično opomniti, naj ne krmijo živine z žitom, ki Je namenjeno za človeško prehrano; vlade morajo preučiti možnost zmanjšanja potrošnje žitaric za živino. Drugi predlog naproša produktivne države, naj dajo na razpolago večje količine gnojil, semen ln poljedelskih strojev. Predhodno so na zasedanju sprejeli predloge evropskih vlad, naj še bolj zvišajo čiščenje žita In rži. Pri konferenci soudeleženi predstavniki 17 TRŽAŠKA K RO NIKA evropskih narodov poleg nekaj mednarodnih ustanov. Potreba po krompirju Gorica, 10. aprila Odsek za prehrano poveljstva 88. ameriške divizije s sedežem v Go- gotovo more organizirati tudi za I rlci. ob^vIJa, da bl bl' zc'° dovoljen, ce bl mogel kupiti kakršen Angleški pesnik in pisatelj C, D. tezvie je bil rojen leta 1904 na Irskem, vendar Sivi le od rane mladosti v Angliji. Med vojno je pisal uradne knjige za britansko informacijsko ministrstvo, zdaj pa je profesor na- univerzi v Cambridgeu. • • * V juliju mesecu bo v Londonu prvi povojni festival sodobne glasbe. Izbiro sporeda bo oskrbela mednarodna komisija, ki se bo sestala v maju. Vabijo' skladatelje, naj predložijo svoja dela mednarod. nemu združenju sodobne glasbe. Uspel nastop Setnprinlja v gledališču Fenlce Včeraj zvečer je v razprodanem gledališču Fenice gostoval znani pianist Alberto Sempdni. Najprej jo dovršeno zaigral Llsztovo madžarsko rapsodijo, nato pa je do dal še nekaj ameriških jazz komadov moderne glasbe. Druge točke programa Je spremljal zadovoljivo ritmični orkester pod vodstvom dl. rigenta Carila. Posebnega odobravanja so bilo deležne pevke Ca-pinore, ki so morale dodati svojemu programu še nekaj prsmi. Zelo so tudi ugajali ameriški komični trlo Randel-Mellnc-Holis, nadalje kitarist Di Ceglle, plesne točke končno Blanco ln Aldn Manglni, k! sta uspelo vezala posamezne medsebojne točke programa. Predstava jo bila v priredbi 7a Welfare Enterbainmentsa. Danes zvečer ob 20. url bodo predstavo ponovili. PREHRANA Za bolnike. Sepral sporoča, da lahko bolniki, ki Imajo dodatne živilske nakaznice za meso, dvigne, jo za drugo tretjino meseca aprila 1 škatlo konserviranlh rib proti cdrezku za 11-20. april. Cena Mackerel pllchard (525 gr) 29.50 lir; Salmor. (454 gr) 48.10 lir. JULIJSKA KRAJINA ohranitev življenja*. Britanski prispevek osvobojenim * narodom Sir Ben Smith, britanski minister za prehrano, je izjavil, da ja Velika Britanija od dneva zmage dala na razpolago Iz svojih zalog približno milijon ton živeža za osvo. bojene države in izrazil svoj* mnenje, da bo konec žitnemu po-makanju in bodo napolnili žitnice morda prej kot nekateri to domnevajo. Konferenca Je sprejela predloge, ki priporočajo največjo varčnost koli poljedelski pridelek, ki bl bil na razpolago po zadovoljitvi vseh potreb civilnega prebivalstva na pordočju «A». Znano je na primer, da se nekateri kmetje obotavljajo saditi krompir, v tojaznl, da bi zaradi preobilnega pridelka padle cene. 88. divizija potrebuje dnevno 40 stotov krompirja za prehrano svojih čet. To količino dobiva zdaj Iz Združenih držav, mogla pa bi to količino nabaviti na licu mesta, če bt se ob letini izkazalo, da krompir preostaja. IZ SLOVENIJE SPLOŠNA ODREBA ŠT. 44 Odredbe za povrnitev osebnih pravic Zidom TRST, 10. aprila — Zavezniška vojaška uprava je izdala splošno odredbo št 44 z datumom 11. februarja 1946, ki jo važna in velikega obsega ter uveljavlja Splošno odredbo št 3, ki je preklicala plemenske nacifašlstične zakone ter odredila povrnitev osebnih pravic Zidom in drugim osebam, ki so bil« prizadete po plemenskih zakonih ln ki bivajo na področju A Julijske krajine. Odredba št. 44 dovoljuj«, da V Ljubljani so priredili tek čez drn iy strn na 0 km dolgi progi. T«kmovanja_ so je udeležila vojska ln akademska mladina. Tekmovanje je bilo v Tivoliju in pod Rožnikom. Med vojaki Je zmagal poročnik Polovina Bojan, med akademiki Novak Janez, med akade-mdčakami pa Černič Staža. V tednu od 7. do 15. aprila bodo po vsej državi zbirali tekstilne odpadke. Pri tem zbiranju l-cdo poleg trgovinskega, industrijskega ministrstva, Državnega podjetja za promet z odpadki in rudarskega ter preskrbovalnega ministrstva sodelovale tudi vse mogoče organizacije kot n. pr. IOF, JA, ESZDN, AF7,, ZMS, RKS, IZOB itd. Komisija za ugotavljanje vojnega dobička na Ježici je razpravljala o vojnom dobičku naslednjih oseb: Babnik Franc, pos. ln gost Tomačevo (228.263 din); Breznik Franc, pos. Stožioe (din 171.810); Kunstelj Anton, Ježica (274.641 din); Pečnik Ivan ln Morija, gost., Stožioe (225.025 din); Porle Jože, čevljar. Tjrrieva (din 135.987). Državna ribogojnica v Bohinju, ki so jo ustanovili že pred 25. leti, skrbi za pospeševanje sladkovodnega rlbarstva. Ker je vojna ribji zorod močno uničila, so letošnjo zimo vložili v umetno valilnice 600.000 iker jezerske ln potočne postrvi. Novi zarod bo zruten prispevek k obnovi sladkovodnega ribjega zaroda. Iz zaklonišč vseučlliške, knjižnice in Narodnega muzeja v Ljubljani so prenesli vse umetnine v Narodno galerijo. Umetnin je bilo 80 zabojev. Vse te umetnine bodo morali sortirati, porazdeliti ev. po dvoranah Galerije, ki jih je okupator silno opustošil ln zanemaril. / »Slov. poročevalec* poziva prebivalstvo, naj zbira ln oddaja Jz-'praz.njen* škatlice od kreme za čevlje. Tovarne za kemične izdelke imajo z razdeljevanjem svojih proizvodov zaradi pomanjkanja škatlic za kremo velike težave. Zbrane ■škatlice'bodo oddali tovarni Saturnus, ki ji primanjkujejo surovine za izdelavo kovinskih škatlic. K zbiranju bodo pozvali vse množično mladinske organizacije. Branko Medič, glavni tajnik Zveze železničarjev in transportnih delavcev, ki je s 100.000 člani najmočnejša delavska zveza, Je na zvezlnem kongresu dejal, da Je glavna naloga železničarjev vzpo-siavltev trdne zveze med industrijo in kmetijstvom. Tajnik Je podal pregled obnove državnih železnic. Železničarje je pozval, naj strogo pazijo na vozni red, ki mora biti prometni zakon. Ugotovljeno je, da vlaki vozijo v veliki meri z zamudami ravno zaradi malomarnega opravljanja službe. Tako so n. pr. 2. marca znašale zamude vseh viškov v Jugoslaviji 807 ur. Dejal je, da morajo računati s tem, da bl po vzgledu Sovjetske zveze tudi žensko nadomestile moške v prometni službi. Tajnik Je poročal nadalje o tem, da Je treba uvesti akordno delo povsod, kjer koli je to mogoče. To velja tudi za železni carje. Dejal je, da' je zadevni odlok prometnega ministrstva važen poizkus, da bl uvedli čim več pravilnosti v ustroj nagrajevanja železniških uslužbencev, kar bo pri železniškem osebju povečalo delovno vnemo. Poleg tega je ostro grajal pomanjkanje delovne • discipline, ki Jo dokazujejo množicn. primeri tatvin na železnicah, velike zamude vlakov, dolgotrajno postajanje naloženih vsgonov na prstajah, pomanjkanje predpisanih bpremnih listin, vožnja nezadostno naloženih vagonov itd- »Ljudska pravica piše o napakah, bl Jih delajo pri delovnem tekmovanju. Med drugim ugotavlja, da delavski dopisniki objavljajo v dnevnem tisku s3movoljme, polepšane in pretirane podatke o doseženih uspehih med tekmovanjem, kar seveda kompromitira ln prefr-n’ra vso kampanjo tekmovanja in slabo vpliva na udeležence tekmovanja. Podobno so v nekaterih podjetjih vse tekmovanje usmerili samo na podaljšanje delovnega časa oz. v prostovoljno delo. Takšna omejitev tekmovanja j« škodljivo stopanje na stranpot, ker Je kc-ristno le v toliko, kolikor ne po-dražujs proizvodnje in v kolikor ne zmanjšuje Intenzivnosti dela pri običajnem delovnem časti, Vse odločbo upravnih oblasti, ki so bile izdane med okupacijo, so razveljavili. To velja zlasti za vsa obrtna pooblastila in dovolila. Med drugimi dovolili so razveljavili tudi vsa trošarinska, taksna in mo-nopolska dovolila. j , ((Ljudska pravica* z dne 6. eprila t. 1. je objavila naslodnji zanimivi članek: »Vsemu svetu jc znano, da prijateljstvo med slovanskimi narodi nima nič skupnega z reakcionarnim panslavizmom. 7.c v razgovoru z delegacijo meščanov Varšave je podčrtal v mesecu novembru leta 1944 Stalin, da zveza slovanskih narodov ne pomeni carskega veliko državniškega panslavizma —■ pač pa je to zveza enakopravnih slovanskih držav. Sovjetska zveza je le čuvar take zveze*. V Skaručni so nekemu premo- žnemu kmetu predpisali za oddajo 520 kg krompirja. Ko pa je prišla odkupna komisija, se je Izkazalo, da lahko odstopi 4000 kg krom-pirja. - / i V St- JoStu nad Vrhniko Je neki premožni kmet, ki je tudi odbornik krajevnega ljudskega odbora, vztrajal na tem, naj oddajo krom. pir samo revni kmetje, ker dobijo od države živilske nakaznice. Svojo zahtevo jo podkrepil z Izjavo, naj le dajo državi revnejši, saj dobivajo od nje živilsko nakaznice, premožnejši pa, k>l teh ne prejuiujp/ niso dolžni dati ničesar. popravi pristojni Javni uradnik vse dokumente, knjige, javr.a potrdila itd., ki vsebujejo potvorjene vpise ali Izjave, ki ne odgovarjajo resnici, ki so bili izvršeni z edinim namenom, da preprečijo učinke plemenskih zakonov. Osebe, ki so spremenile svoja Imena, lahko spet sprejmejo prvotna imena. Zakone, ki zaradi prepovedi, ki so jih vsebovali plemenski zakoni niso mogli biti vpisani, bo mogoče od izdaj naprej vknjižiti. Splošna odredba Št. 44 predvideva nadalje popolno vzpostavitev družinskih pravic, pravic študentov ln učiteljev ln po.ibvne vstope v akademije, ustffnove itd. Nadalje vsrbuje odredbe za odpuščene uradnike zaradi plemenskih zakonov ln za ponoven vpis v sezname svobodnih poklicev in umetnikov vseh tistih, k! so bili izbrisani iz plemenskih razlogov. Vsi tisti, k so »e udeležili natečajev za mcsla v javnih uradih in nišo bili imenovani zaradi plemenskih zakonov, bodo zdaj imeli pravico do takega imenovanja, če predložijo prošnjo v času šestih mesecev. Možje in Zone vojnih ujetnikov, internirancev ln' beguncev, določenih kategorij, bodo irineli pravico na podlagi Splošne odredbe do denarnih ugodnosti, ki jih predvideva člen 41 kr. zak. odred. št. 583. Končno predvidiva odredba, da no bodo kazAsko zasledovane tiste osebe, -Ki so Izvršile določene prestopke, ki jih predvideva kazenski zakonik z namenom, da bl se Izognile preganjanju iz plemenskih razlogov. Nadaljevanje razprave proti novinarju Fortiču Trst, 10. aprila Včeraj so nadaljevali pred všjlrr. sodiščem Zavezn ike vojaške uprave v Trstu javno razpravo proti 23 letnemu uredtilku Usta »Primorska borba* Dušanu Fortiču. Fortlč, ki je obtožen sokrivde pri ugrabitvi dr. Albina Smajda in neke druge neznane osebe, Je nadaljeval s pripovedovanjem o svojem delovanju v Trstu, na Opčinah in V Barkovljah v dneh 21., 22. In 23. februarja. Zasliševal ga je vršilec poslov javnega tožilca poročnik D. G. Jennings. Na popoldanski razpravi je obramba predstavila pet prič, ki so skušale potrditi Izjave obtoženca o krajih, kjer jc bil ta dne 21. ln 21. februarja. Popoldanska razprava se jo končala ob 18. url^ obramba je Imela svej obrambni govor danes dopoldne. Odredbi 8t. 99 in 108 Podpore brezposelnim DOKLADA SODNIKOM IN DRŽAVNIM ODVETNIKOM Trst, 10. aprila Zavezniška vojaška, uprava je izdala odredbo st. 103 z dne 2. aprila 1946, ki predvideva povijanje podpore brezposelnim na. področju A Julijske krajine. S 1. janyarja duši, nekdo ga davi ln vlači po tl tli. Prokop Je kričal In stekel po stopnicah, v hodniku rojstne hiše je, vidi posodo in omaro, kjer je bil shranjen kruh, napol odprta/ vrata v kuhinjo, kjer hrope in prosi oče, da ga ne bi ubili; nekdo tolče z njegovo glavo po podu; hoče pomagati očetu, toda nekakšna slepa, blazna sila ga žene, da tudi v hodniku naprej tečo v krogi' vedno hitreje in hitreje. Smeje se in jeclja, v kuhinji postaja oče. tovo vzdihovanje vedno bolj slabotno. Popolnoma nesposoben jo Prokop, da til 3topll iz vrtoglavega kroga. Vedno hitreje se vrti ln duši v blaznem smehu iz strahu. Nato se je zbudil ves premočen od potu ln zobje so mu^šklepetall. Tomaž je Btal ob glavi ln mu na razbeljeno celo polagal hladne obkladke. »To Je dobro, to je dobro*, je mrmral Prokop, »ne bom nikoli več spal*, Mirno je ležal in gledal Tomaža, kako sedi ob svetilki. 1 ».Tirka Tom«l», Je dejal sam pri sebi, ej, poglej no, še kolega Du-ir.s, Honza Buhta, Sudlk, SudA, Sudik, pa kdo še? Sudlk, Trlica, Trlica, Pesek, Jovanovič, Madr, Holoubek, tisti z naočniki, to je moj letnik na kemiji. Bog moj, kdo Pi Je tisti tam? Aha, to je Vedral, tf je umrl šestnajstega leta, za rjtm pa sedi Holoubek, Pacovski, Trlica, Soba, ves letnik. Tedaj je zaslišal: »Gospod Prokop bo kolok-vlral*. Zelo se je prestrašil. Za katedrom sedi profesor Wald In si s suho roko gladi brke, kakor vedno. »Po. vejte*, jpravi profesor Wald, kaj Vam je znano o eksplozivih*. «Eksp!ozivl, eksplozivi*, je ggftel Prokop nervozno, »njihova feksplo-z:vnost je odvisna od tega, da, da, da... da se naglo razvije velika količina plina, kateri, kateri se raz-v,je lz mnogo manjše količine eksplozivne tvarino... Prosim, to ni pravilpo*. »Kako to? vpraša strogo Wald. »Jaz, jaz sem našel alfo eksplozije- Eksplozija namreč nastane pri razpadanju atomov. Delci sitoma se razletijo... razletijo...*. «Nesmisel»f ga prekine pro- fesor. «Niknkih atomov nl|». «Sol So! So!» je vztrajal Frokop. «Pro3lm, Jaz, Jaz, jaz vam bom dokakal...*. s , »Likvidirana teorija*, mrmra “profesor. »Atomov sploh ni, so le gumetall, Ali veste, kaj je gume-tal?». Prokop je od strahu ve3 poten; taksne besede ni še nikoli slišal. Gumetal? »Ne vem*, Je šepnil prestrašeno. »No vidite*, je suho dejal Wald. «Pa sl še upate na kolokvij. Kaj im veste o krakntltu?*. Prokop je ostrmel. »Krnkatlt*, je šepnil. »To je... to Je popolnoma nov eksploziv; katerega... katerega doslej...*. »S čim se ga spravi v pogon? ICako ln zaradi česa eksplodira?*. »Zaradi Hertzovih valov*, je z olajšanjem dejal Prokop. »Odkod veste to?». ♦Zato, ker ml je nekoč eksplodiral. Zato... Zato, ker ni. bilo nlka. kega drugega impulza- .In zato,..*, »No?». »...njegova sln-sinteza... posrečila se ml je a pomočjo vlsokofrek. venčne oscilacije. Doslej še ni po- jasnjeno; toda misli151' da... da so bili nekakšni elektromagnetni valovi*. »Bill so. To veni. Zdaj pa napišite na tablo kemijsko formule krakatita*. Prokop Je vzel 1103 kreda ln napleni na tablo svojo formulo. «Prečitajte». prokop je formulo glasno Izgovoril. Nenadoma Je profesor Wald dejal s popolnoma izpremenjenh51 glasom: »Kako? Kako je to?». Prokop je ponovil formulo. »Tetragon?* je profesor nagi3 vprašal, »r- , koliko?*. »Dva*. »Kakšen je postopek?* jc vpr-3' sol glas lz čudne bližine. »Pesto-pek^ Kakšen je? Kako... kako delate krakatlt?*. Prokop je odprl oči. Ngd njih1 se je sklanjal Tomeš s svinčnikom In beležko v roki ln'brez diha gle' dal na njegova usta. »Kaj?* je mrmral Prokop n«' mirno. »Kaj želiš? Kako se pravi...?*. ’ »Nekaj s! sanjal*, Je dejal Tome« ;n skril beležko za hrbtom. «3P < človek, spi*. (Konec),