Evropo razburja problem, če se bo diktator Hitler podal v dolgotrajno in usodepolno borbo s sveto stolico London, 23. marca. Papež Pij je te dni odločno povedal diktatorju Hitlerju kako daleč sme Jti glede nemških katoličanov. Obenem mu je povedal, da če je mož, da mora spoštovati podpisane pogodbe. Diktator Hitler je sklical svoje zaupnike k tajnemu posvetovanju, ki naj odloči, kako naj se odgovori na papeževo poslanico katolikom v Nemčiji . Evropa je ponovno vznemirjena, ker se pričakuje, da Hitler ne bo odnehal, a tudi papež je v zelo ostrih besedah povedal svoje mnenje o Hitlerju. Odkar je Hitler prišel v Nemčiji na površje kot diktator, se je nahajal v skoro neprestanem sPoru s sveto stolico. Preganjanje katoličanov in njih organizacij je bilo v Nemčiji na dnevnem redu. Predvsem se je šlo za versko vzgojo nemške mladine. Nemčija je v letu 1938 podpisala s papežem pogodbo, v kateri oblju-buje, da rie bo nikdar nasprotovala katoliški verski vzgoji mladine, toda kar se tiče državljanske vzgoje, je to prepuščeno državi. Katoliška cerkev je tudi tedaj dovolila, da se je razpustila nemška katoliška politična stranka in je prepovedala duhovnikom vtikati se v politične razmere. Na drugi strani se je pa Hitler zavezal, da ne bo preganjal katoliških verskih društev in da bo država dovolila obstoj katoliških šol. Kljub temu je pa nazijska vlada v Nemčiji dosledno preganjala nemške športne in vzgoje-valne katoliške organizacije in to s takim nasiljem, da je bil sedaj papež prisiljen dvigniti slovesen glas proteste. Delavske novice Providence, R. I., 23. marca, štrajk odjemalcev v tem mestu napram mestnim trgovinam je trajal samo en dan. Lastniki trgovin so obljubili, da zvišajo Plače svojih uslužbencev in da Priznajo C. I. O. unijo. Anderson, Ind., 23. marca. Receiver Indiana železniške družbe je odklonil zahteve uslužbencev za zvišanje plač. 200 delavcev, ki so uslužbeni v elektrarni, je odšlo včeraj na štrajk. Chicago, 23. marca. Kakih 850 sedečih štrajkarjev pri Wilson-Jones Co. je včeraj mirno odšlo iz delavnice, potem ko je policija porušila zabarikadi-rana vrata in pozvala ljudi, da °didejo iz tovkrne, ali bodo pa aretirani. New York, 23. marca. West-ern Union Telegraph Co. je naznanila včeraj, da se je pobotala s svoj.imi uslužbenci glede plač. 30,000 uslužbencev kom-Panije bo dobilo letno za dva in Pol milijona dolarjev zvišane Plače. Je molil za denar in ga tudi dobil WillisvUle, III, 23. marca. August Campanella, 'ki je po poklicu natakar v gostilni in ki je bil še pred enim letom na relifu, je prosil Boga, da bi mu podelil $150,000. Molil je nepre-Uano. Campanella ima danes d ena r. Bil je eden glavnih dobiteljev pri konjskih dirkah, ki so se vršile na Irskem. Ko je Campanella začul novico, je hitel v cerkev in dve vri molil zahvalne molitve. Willard Storage Co. Med unijskimi delavci, ki so ZaPosleni pri Willard Storage battery Co. in med kompanijo •le prišlo do sporazuma. Kom-Panija je priznala unijo za ko-'ektivna pogajanja. Delavci dobijo nadurno plačo za dela ob sortah popoldne, cb nedeljah in Paznikih. Priznane so vse seni-°Htetne pravice. Sedem dni potnic s plačo v letu. Pri omejeni kompaniji je že dolga leta 2c'Poslenih mnogo naših ljudi. Kegljanje nocoj Članice podružnice 25 in 50 ki se želijo pridružiti ke-^janju, lahko začnejo nocoj v ^orwood kegljišču, 6125 St. ^lair Ave. Meiseca aprila se bo Vršila kegljaška tekma in treba Se je pripraviti. Kegljanje se Prične ob osmih, takoj po cer-*veni pobožnosti. Nova cesta Takoj po veliki noči začne država Ohio graditi nov del znane Lake ceste na zapadni strani Clevelanda. Delo bo vezalo $395,000 in je pod oseb-nini nadzorstvom našega inže-nirJa Mr. Louis Drašlerja. Mussolini je bil prisiljen zapustiti Afriko Paris, 23. marca. V francoskih krogih se zatrjuje, da je Mussolini tako nepričakovano prekinil svoj obisk v Afriki, ker je slišal o porazu laških čet na španski fronti. Mussolini se bo moral baje te dni odločiti ali naj v bodoče odtegne svojo pomoč generalu Francu ali pa ga podpre z bolj številnimi četami. V R^imu odločno zanikajo, da M bila. vrnitev Mussolinija v sploh kakšni zvezi s španskim položajem. Mussolini se je vrnil, pravijo v Rimu, da je navzoč pri Javnostih ob priliki praznovanja osemnajste obletnice ustanovitve fašistične stranke. —-o- John Babka umrl Včeraj je preminul dobro poznani voditelj Čehov v Cleve-landu, bivši kongresman iz 21. okraja, naš dobri prijatelj in svetovalec, John, J. Babka. Bil je prvi Slovan, ki je bil v državi Ohio izvoljen v kongres. Pogreb pokojnega se vrši v četr tek. Za nosilce krste pokojnega so določeni sledeči Common Pleas sodniki: Frank J. Lau-sche, Frank J. Merrick, Joy Seth Hurd, Samuel Silbert, Frederick Walther in mestni sodnik Artl. Pokojni je bil star šele 53 let. Bil je predsednik Češkega kulturnega vrta in velik prijatelj Slovencev. Naj mu bo ohranjen časten spomin! Avto nezgoda Na 185. cesti in Lake Shore Boulevard je prišlo do kolizije dveh avtomobilov. Pri tem je dobil rojak Frank Schmaltz, 21481 Nauman Ave. poškodbe, da je moral v bolnico. Kitajske bolhe . . . Honolulu,, Havajsko otočje, 2U. marca. Sem je dospel Tong šong Čang, Kitajec, ki vežba kitajske bolne "za nastop" v cirkusih. Mr. Čang je namenjen v Zedi-njene države. Toda ko so colninski uradniki zvhleli, da ima s seboj kitajske bolhe, no jih nemudoma zaplenili in s strupenimi plini po-dušili. Mr. čong je dospel sem na parniku "President Hoover." "če želi dr. čang imeti predstave v bolhami v Zedinjenih državah," so rekli colninski uradniki, tedaj bo moral rabiti ameriške bolhe. Kita jske bolhe širijo bolezni kot kugo in razne kožne izbruhe." Mr. Čang je silno žalosten, ker so mu bolhe zaplenili. Povedal je, da bi že dobil ameriške bolhe, toda ker zna govoriti samo kitajsko, bi ga ameriške bolhe najbrž ne razumele pri treniranju. . . ■-o-- Lewis in Chrysler se snide-ta danes v Detroitu Detroit, 23. marca. Governer-ju države Michigan ise je posrečilo pripraviti sestanek med Walter Chryislerjem, načelnii-kom Chrysler korporacije, in med John Lewisom, predsednikom C. I. O. organizacije. Sestanek se vrši v sredo v Lan-singu, glavnem mestu draave Michigan. V Chrysler tovarnah v Detroitu se nahaja že 16 dni kakih 6,000 sedečih štrajkarjev. V Lanifirig dospe tudi zvezni delavski posredovalec Joseph Dewey, ki je precej spretno vodi 1 pogajanja za spravo^ pri General Motors. Ob istem času je governer države Michigan, Frank Murphy indirektno namignil, da zna država s pomočjo vojaštva.izgnati sedeče štrajkar-je iz Chrysler tcvaren, kajti, je dejal governer: "avtoriteta države mora biti ohranjena." -o- Horace Jones umrl Te dni je umrl v Cantonu J. Horace Jones, ki je poznan stotinam starejših Slovencev v Cle-velandu, ko je vodil prvo banko ki smo jo imeli svoječasno v naselbini na 55. cesti in St. Clair Ave. Banka je bila tedaj poznana pod imenom Lake Shore Banking & Trust Co., in so vsi Slovenci poslovali z njo. Ta banka je dajala trgovcem in delavcem našega rodu prva posojila. Horace Jones je bil ravnatelj banke. Pozneje se je banka združila s Cleveland Trust banko. Mr. Jones je bil star 69 let, ko je umrl. Ogenj na Euclidu Danes zjutraj ob 1, uri je začelo goreti v poslopju na 10408 Euclid Ave. V hiši je prebivalo 114 oseb. Pri reševanju oseb iz gorečega poslopja je skočilo neko 13-letno dekle iz tretjega nadstropja 50 čevljev navzdol. Bila je takoj ubita. Poškodbe so dobile tudi štiri druge osebe. Ogenj je divjal več ur,, predno so ga spravili pod kontrolo, škoda znaša $30,000. Postavljači keglov Na sedeči štrajk so odšli postavljači keglov pri Doan Recreation Co. na E. 105th St. Fantiči zahtevajo, da smejo igrati karte v prostorih, kadar so prosti, da smejo keglati zastonj in minimalno plačo $8.00 na teden. Lastniki prostorov so se izjavili, da jim je nemogoče ugoditi tem zahtevam. Postava o urah in plačah potrebna za delavce Detroit; 23. marca. Rev. Charles Coughlin je zatrjeval v svojem govoru, da so poglavitni vzrcki avtomobilskih štrajkov v Michiganu v tem, ker je državna postavodaja preveč zanikerna, da bi naredila postave glede minimalnih delavskih ur in maksimalnih plač. "Bog je dal delavcu pravice, katerih pa država Michigan neče priznati," je rekel Rev. Coughlin. "Državna postavodaja države Michigan se nahaja tozadevno na sedečem štrajku. Državljani države Michigan bi morali potom peticij prisiliti postavodajo, da stori svojo dolžnost. In če državna postavodaja tega ne naredi, tedaj očitno vabi k diktatorstvu komuniste in fašiste. Sedeči štrajkarji v Chrysler tovarnah v Detroitu in drugod bi prvi trenutek zapustili tovarne in ne bi se prelila niti kapljica krvi, če bi državna postavodaja garantirala, da bo tekom 60 dni toliko naredila za delavca, kot je naredila za kapitalista." -o-- Dohodninski davek Zvezna vlada je dobila v marcu mesecu $18,061,651 od dohodninskega davka,kar je še enkrat toliko kot je znašal davek v' letu 1035. Omenjena svota predstavlja samo eno četrtino dohodninskega davka, ki ga bo plačal clevelandski distrikt. Bančni profiti Iz Washingtona poročajo, da so ameriške banke, ki so včlanjene pri Federal Deposit Insurance Corporation, naredile v letu 1936 čistega dobička v vsoti $76,000,000, dočim so imele iste banke še v letu 1935 ?gube $5,000,000. * 16 vasi in manjših mest je bilo včeraj popolnoma poplavljenih v Angliji. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^ SLOVENIAN MORNINCI IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEW8PAPEB __ NO. 69—PART I. CLEVELAND, OHTO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 24TI-I, 1937 LETO XL — VOL. XL. VELIKONOČNA ZAHVALA Cenjenim naročnikom podajamo današnjo velikonočno številko, ki obsega 20 strani lepega, koristnega in zdravega, največ originalnega čtiva, obenem pa podajajo naši slovenski trgovci svoja velikonočna voščila in priporočila svojim rojakom. Tako obsežne velikonočne številke nismo imeli že več let, za kar gre iskrena zahvala našim cenjenim naročnikom za njih lepe prispevke, a seveda tudi našim trgovcem, ki so se z obilnimi oglasi spomnili svojega časopisa, ki stoji vedno na strani za interese domačega trgovanja. Zavednim Slovencem ne bo potrebno še posebej povdarjati, da za praznike kupijo vse svoje potrebščine v naših domačih slovenskih trgovinah. Vsem skupaj, našim lojalnim naročnikom kot našim slovenskim trgovcem, iskrena velikonočna hvala. V skupnem sodelovanju bomo pomagali eden drugemu k večjemu napredku slovenskega živija v Clevelandu. Iskrena hvala! Unije so prepričane, da bodo ameriške sodnije priznale veljavnost sedečih štrajkov, ki se širijo zadnje čase v Ameriki New York, 23. marca. Dasi je javno mnenje po Ameriki v očitnem nasprotju s sedečimi štrajki, vsaj kolikor kažejo razna slamnata glasovanja, pa so linijski voditelji mnenja, da bodo ameriške sodnije priznale sedeče štrajke. Homer M ,a r t i n, predsednik ; unije avtnih delavcev, ki je vodil doslej največ sedečih štraj-I kov, jo prepričan, da bodo unije , /.magcnosne. "Kakor je dolgo vzelo ameriške sodnije, da sc priznale delavcem pravico do organiziranja, tako bo tudi vzelo nekaj časa, da1 priznajo sodnije delavcem pravico do sedečih štrajkov, je izjavil Martin. "Sedeči štrajk ni druzega kot nove in uspešno orožje pravice do štrajka. Lastninske pravice, ki se baje pri tem kršijo, odtehtajo delavske pravice, če bi delavci v Ameriki čakali na sodnije, d,a jim podeli kake pravice, tedaj bi še vsi v Ameriki danes živeli v sužnjosti. "Vendar," je končal Martin, "ameriške sodnije so danes pre-•ej naklonjene delavstvu, in ne o dolgo, ko bo postavno prizna-1 ur, pravica do sedečega štrajka." Generalnega štrajka v Detroitu ne bo. Chrysler komorama je imela vohune Detroit, 23. marca. Predsednik unije avtomobilskih delavcev je danes obtožil Chrysler korporacijo, da je zahrbtno poslovala proti unijskim delavdem in pošiljala za njimi vohune. V imenu kempanije je predsednik finančnega odseka korporacije Hutchinson odločno zanikal trditve predsednika avtne unije. Pretnja, da nastane v Detroitu generalni štrajk, je zginila, župan Gouzens -jti "posvetoval z unijskimi uradniki in jim izjavil, da policija ne bo preganjala sedečih štrajkarjev, če se sled--c nji mirno zadržijo. Medtem je pa mestna zbornica zavrnila prošnjo linijskih uradnikov za javni shod linijskega delavstva. Ko je župan slišal o tem, je izjavil, da nima ničesar proti mirnemu zborovanju, kajti tako zborovanje je po ustavi garantirano vsem državljanom. Zborovanje se je vršilo v torek večer. Udeležilo se ga je nekako 16Q.Q06• de^veev. Unija je s tem zborovanjem hotela pokazati svojo moč. Vse se je zvrši-lo v najlepšem redu. v 1 Francoski škandal Paris, 23. marca. Krasna Madeline La Ferriere, ki je streljala na francoskega diplomata grofa Chambruna, je povedala danes preiskovalnemu sodniku, da je streljala na grofa, ker je grof izdal njeno ljubezen do "mojega Benita." Z Benitom je ženska menila Benita Musfiolini-ja, laškega diktatorja. Grof Chambrun je bil svoječasno francoski poslanik v Italiji. Na vprašanje, zakaj se strelja na Chambruna, je ženska odgovorila: "Apelirala sem na osebno čast Chambruna, da obdrži mojo tajnost, in on je obljubil, da bo molčal. Pozneje sem pa zvedela, da me je izdal." Nadalje je izjavila, da se je mnogokrat mudila v Rimu, kjer je občevala z Mu-solinijem, toda od julija meseca lanskega leta je Musso-, lini ni hotel več videti, ko je zvedel, da je Madeline Le Ferrerie — vohunka. Da je vohunka je Mussolini ju izdal grof Chambrun. -o- Večja podpora General - Motors korporacija naznanja, da je dvignila podporo, ki jo dobijo njeni uslužbenci v slučaju ponesrečen j a v tovarnah. Podpora, ki znaša sedaj $10.00 na teden, bo znašala v bodoče $14.00 tedensko, ne da bi delavci kaj več prispevali v tozadevni fond. Poleg bolniške podpore je tudi sleherni delavec zavarovan za $2,000.00 smrtnine v slučaju smrtne poškodbe. Ases-ment za vse to znaša $1.23 na • mesec. Lansko leto je 16,800 ' uslužbencev pri General Motors ' prejelo enako podporo. » Oba bolna » Oba zvezna senatorja države Ohio, Robert J. Bulkley in Vic - Donahey se nahajata v bolniški • i postelji, toda se jima zttravje vrača. loupes je za veliko bojno mornarico. Pol milijarde dolarjev za nove bojne ladje Washington, 23. marca. Senatna zbornica kongresa je včeraj odobrila $522,847,850 za iz-; cVatke za ameriške bojno mornarico v prihodnjem fiskalnem letu. Od te svote se bo uporabilo $130,000,000 za gradnjo novih bojnih ladij. Senatna zbornica je tudi dovolila $29,000,000 za nove vo j a-' ške zrakoplove. 64 senatorjev je. glaucvalfc za večjo mornarico in j le 11 jih je bilo nasprotnih. ---n Poslanika zbornica je že prej odobrila omenjeno svoto, toda v načrtih senatne zbornice so ne-:atere manjše razlike, katere bo sedaj skupni odsek obeh zbornic skušal izravnati, nakar bo predsednik podpisal postavo. Opozicijo v senatni zbornici je vodil senator Frazier, ki je lajal, da čim več mirovnih po-■-cdb podpišemo, toliko bolj se borožujemo. Zedinjene države [ priporočajo mir a obenem se strogo pripravljajo za vojno, i___________ ■ "Paradiž" brez pive Helena, Montana, 23. marca. Okraj v severnem delu države Montane, ki se imenuje "Paradise," bo še v nadalje brez pive, brez kock, žganja■ in nemoralnih deklet. Tako je odločila najvišja sodnija države Montane. Ko je neka železniška družba pred mnogimi leti izboljšala ondotno zemljo, je prepovedala vsako pijačo in nemoralnoat, in ko so ljudje skušali sedaj to prepoved odpraviti, jih je najvišja sodnija zavrnila. -o- John Lewis bil baje v zvezi s komunisti? i Podpolkovnik Orvel Johnson je imel te dni v Clevelandu zanimiv govor, tekom katerega je trdil, da je bila Lewisova kampanja za organiziranje delavstva bajih izkopati in jim odpreti pot iz kamenitega groba nevernega človeškega srca. Pozabljen in zakopan je bil Krist, močno je bil zastražen po domišljavih stvareh, da ne bi razgibal in vznemirjal ljudstva ali se celo vmešaval v najbolj različna javna vprašanja človeškega življenja. K vstajanju nove dobe, ki naj bo narekovana in oblikovana po Kristovem duhu, pa stopa ravno pred kristijana velika dolžnost in odgovornost pri ustvarjanju lepših dni. Kar je duša človeškemu telesu, to so Kristjani v velikem svetu človeštva. Človeštvo pada in vstaja z dvigom in poje-manjem živega krščanstva. Nad vse vzvišeni Duh Kristov ne bo miroval v človeštvu, dokler ne bodo vsi življenski od-nošaji urejeni in prenovljeni. Nova bodočnost je odvisna od prebujenja in vladanja novega duha v posamezniku in v družbi. Zato bi morala postati bolj živa zavest, da smo ravno po velikonočnih skrivnostih učlenjeni v novi bogočloveški svet, ki nosi v sebi vse-prenavljajočo moč življenja. To novo življenje v Kristu, ki se je porodilo v nas, sili, da neutrudljivo delamo na obnovi vsega življenja. Ko bomo v letošnji Veliki noči zrli na velikonočno procesijo, se živo zavedajmo, da je moč novega življenja v nas in med nami. Treba nam je le z novim veseljem in. božjim optimizmom na delo, da prinesemo novo pomladno vstajenje v človeško družino. «!.••• ■ —..................-' 1 Kaj pravite! ---------------J V nekem mestu v Kaliforniji je barvar barval neko stanovanje. Delal si je kratek čas s tem, da je pri delu veselo prepeval. Imel je tako lep glas, da se je zbralo spodaj na ulici polno ljudi, ki sx) z zanimanjem poslušali. Prišel pa je barvarjev boss, ki mu je rekel, naj ali pusti delo, ali pa petje. Barvar je pustil — delo. * * * Kmet; iz .južne Srbije pride v Beograd, in sq ne more načuditi električnim lučim. "Bogami," reče, "tu imadu pa sunce na traku!" Tako mu je bilo to sunce na traku všeč, da je kupil žarnico in kos iice, pa nesel domov, da bo to sunce tudi v njegovi hiši »svetilo. Možak je bil najbrže razočaran, bi rekli. Moderen pogrebni zavod Želetov pogrebni zavod je splošno znan kot najboljše o-p remi j en in moderen slovenski pogrebni- zavod v Ameriki. Odkar je prenovil pročelje poslopja in del notranjščine, je pa sploh naj udobnejše urejen pogrebni zavod ,v Clevelandu. Poleg krasne kapele, katera je opremljena s prvovrstnimi or-glami (pipe organ), se nahajajo v zavodu trije parlorji, tako da zdaj lahko oskrbuje štiri pogrebe naenkrat v zavodu, s postrežbo poseibne sobe za vsakega. Poleg teh ima dve sprejemni sobi, ena z vhodom iz St. Clair j a, druga iz Addison Rd. Privatni urad se zdaj nahaja na vogalu in ima samostojen vhod iz St. Clair Ave. Pročelje je nekaj impozant-nega, izdelano iz neke nove zmesi stekla v harmoničnih barvah. Kapela .je prostorna za okrog 200 sedežev in zelo okusno opremljena, vsled česar se obiskovalci mrtvecev radi pomude na udobnih stolih ob zvokih orgel, katere igrajo izbrane prikladne skladbe, kar ustvarja primerno vzvišeno občutje; za spremembo pa se čuje tudi izbrane pesmi žalo-stinke potom posebnega zvočnega sistema, katerega si je nadavno nabavil v to svrho. V njegovem zavodu niso samo javni prostori čisti in sanitarni, temveč tudi delovna soba za embalmiranje (mrtvašnica), katera je opremljena z najmodernejšimi pripravami in instrumenti, kar dokazujejo izpričevala drž. nadzornikov, ki od časa do časa obiščejo in pregledajo pogrebni-ške prostore. Posebno ugodnost nudi tudi prostorno in čisti) dveriščfe, obdano s cvetličnim vrtom, katerega se lahko prislužijo obiskovalci za avtomobile, da jim istih ni treba puščati na cesti. V zalogi ima vedno mnogo raznovrstnih krst, katere so iz-ložene v posebni prostorni in istotako okusno urejeni izložbeni sobi. V velikih garažah pa se nahajajo avtomobili (limuzine) za pogrebe, poroke in slične svrhe, posebni avto za prevoz rož, ambulanca, ki je vedno pripravljena za poslugo in krasni mrliški avto (hears) najnovejšega izdelka. Ima tudi delavnico, ki je o-premljena z raznimi stroji in orodjem za izdelovanje in popravljanje lesenih ali kovina-stih priprav. Sploh ima vse zelo praktično urejeno, zato ni čuda, da je v stanju nuditi kli-entom najboljšo postrežbo. V Collinwoodu pa vzdržuje običajen pogrebni dom, ki je tudi jalco okusno urejen. Želetov pogrebni zavod je edini slovenski v Clevelandu, ki ima v poslugo kapelo, parlorje ali pa pogrebni dom brez trgovskega značaja. Vse to nudi na izbero klientom, ne da bi i kaj posebej računal za rabo prostorov. Josip Žele ni znan samo v tem, da je vedno prvi v izboljševanju in izpopolnjevanju svojega zavoda, temveč tudi vsled točne in vljudne postrežbe v vseh ozirih. Dasi ne oglaša posameznih voženj bolnikov v bolnice in iz bolnic, k zdravnikom in od zdravnikov, nam je znano, da je takih in1 sliČnih prevozov naredil na tisoče v zadnjih letih in to — BREZPLAČNO. Vedno je pripravljen pomagati rojakom z brezplačno ambulantno postrežbo. Žele je možak, ki ne veruje v mombastično reklamo, še manj v zavajalne oglase — rekordi njegove postrežbe so najboljši oglaševalec. S predelovanjem je zdaj gotov in je vedno pripravljen pokazati prostore vsakomur, ki si j h želi ogledati. Poročevalec. V nedeljo dvojna slavnost mladine v S. N.Domu V nedeljo 28. marca bo dan, ko bi morali priti vsi zavedni Slovenci na plan. V nedeljo, deloma že v soboto 27. marca zvečer se prične izredna slavnost mladine, ki pohaja v Slovensko in Umetniško šolo S. N. Doma na St. Clair Ave. — Oboji bodo pokazali občinstvu na svoje načine, kaj so se naučili v eni ali drugi šoli in kaj nam obetajo za prihodnjost. Pokazali nam bodo, da je Slovenska kot Umetniška šola uspeh prve vrste in da smo Slovenci v Clevelandu lahko ponosni na našo mladino, ki se — čeprav bi jih bilo lahko več — tako vestno zanimajo za umetnost in za izobrazbo vob-če. Direktoriju in Prosvetnemu klubu S. N. Doma se lahko čestita, da negujejo v S. N. Domu take šole, ki neoporečno povzdigujejo ponos in ugled ne samo Slovencev, pač pa vseh Jugoslovanov. Zato je slehernega zavednega Slovenca dolžnost, da pride v nedeljo v S. N. Dom, da se na lastne oči prepriča, da se izplača nekaj žrtvovati in da se izplača še nadalje gojiti take šole, kot jih ima pod svojo streho S. N. Dom na St. Clair Ave. Kot sem že omenil, se v soboto 27. marca, ob 7. uri zvečer otvori razstavo slik učencev umetniške šole SND v spodnji dvorani. Razstava bo odprta do 11 ure zvečer in nadaljuje se naslednji dan, to je v nedeljo. Vstopnina je prosta na razstavo. Pripravljen pa bo nabiralnik za prostovoljne darove za v podporo vzdrževanja šol S. N. DoniiiV Kdor bo hotel, bo lahko položil "mali dar, šolam SND na oltar," po svoji možnosti in čutu. Najglavne-je pri tem pa je, da gotovo pridete na razstavo in si ogledate najnovejša dela — slike, ki so bile dovršene izza lanske razstave po učencih Umetniške šole S. N. Doma, katero poučuje umetnik Gregorij H. Pru-sheck pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba SND. Razstava slik se nadaljuje v nedeljo od 2. ure popoldne naprej do polnoči. V nedeljo popoldne ob treh pa podajo učenci in bivši učenci Slovenske šele pod režijo Mari Ivanuševe krasno hi zelo zanimivo pravljično igro v petih dejanjih: "Princezka in pastirček," ki jo je spisal znani slovenski pisatelj Pavel Go-lia. V igri nastopi nad BO oseb: graščak ;s princezko, veterani s spremstvom; kočarica s sinom pastirčkom; botra Šuma z žabami, žajčki in medvedi, nazadnje pa nastopijo še goske. Igra je skozi in skozi prepletena z lepim petjem in bo gotovo vsem ugajala. Med drugim poje botra Žuma: "Lepo je življenje naše, lep, prelep .je beli svet. In za vse dovolj' je paše. Živi! In drugim daj živet!" Vse igre, katere je spisal pisatelj mladinskih iger, Pavel Golia, so ljubke in ustrezajo okusu mlajših in starejših ljudi. V preteklosti smo imeli priliko videti že najmanj dve njegovi igri in sicer je dramsko društvo Ivan Cankar vpri-zorilo prvič njegovo delo "Poslednje Peterčkove sanje o kralju Matjažu" pod režijo gospe Avguste Danilove, dne 28. decembra 1924, kar je ostalo marsikomu v spominu. Drugo mladinsko igro "Jurček," pa smo imeli priliko videti ob zadnjem božču v SND. Vstopnina v nedeljo k predstavi "Princezka in pastirček" je določena samo na 25c, da se na ta način omogoči vsem, — revnim in premožnejšim, vide- Na sliki vidite notranjost lepe Pauličeve gostilne in restavracije na 5238 St. Clair Ave. Za ba.ro so po vrsti: Rudy Paulich, sin družin e Paulich, Mr. John Paulich in njegova soproga Stefania Paulich, gospodarja prostorov, in Miss Stefania Paulich, hčerka. Paulichevi prijazno vabijo na poset, kadar ste žejni in lačni. ti nekaj lepega. Vstopnice so v predprodaji pri vseh zastopnikih društev, ki tvorijo Prosvetni klub S. N. Doma; dobe se pri tajniku S. N. Doma J. Tavčarju in pri podpisanem. Avditorij S. N. Doma mora biti v nedeljo zaseden popolnoma. — Praznujte velikonočne praznike v S. N. Domu z našo, še mnogo obetajoči mladino! Na svidenje! Erazem Gorshe, tajnik Prosvet. kluba SND. Desetletno proslavlje Čitalnice S. D. Doma Cleveland, Ohio. — V nedeljo 28. marca ste, bo '(proslavljalo v Slovenskem del. domu na 15335 Watreloo Rd., 10 -letno proslavo čitalnice tega Doma. Na programu bodo pevske točke "Jadrana" in drugih pevcev. Vadnalov muzikal-ni kvartet, Betty Jane Prosek, piano harmonika solo, Vinko Coff priredi živo sliko, John Stebla j pa zaključi program s kratko enodejanko. Po programu bo ples, kjer še bo sukalo staro in mlado po zvokih Ed. Barbičeve godbe. Pričetek bo ob sedmih zvečer. Vstopnina nizka, samo 30 centov. Slovensko občinstvo je vabljeno, da poseti to priredbo, ker gre za koristi kulturno -izobraževalne ustanove naših Collimvoodčanov. Čitalnica poseduje mnogo* knjig in časopisja, katero je na razpolago slovenskim čitateljem. Sedanji uradniki čitalnice so: Fr. Barbič, predsednik, Louis Ilovar, podpredsednik in zapisnikar, Anna Prime, tajnica -blagaj ničarka, Frank Petrich, knjižničar. Anna Prime je j a-, ko vestna uradnica čitalnice ter točno izvršuje svoje posle. Slovenci, pristopajte kot člani k čitalnici S. D. Doma! Clan čitalnice. Živ v krsti O Žgančku iz Bukovja je bilo zmerom dosti govorjenja. Mož je bil zgovoren ter je rabil prav svojevrstne besede, posebno tedaj, kadar je bil nadelan. To pa niso bili redki pojavi. Jaka, .ako so ga krstili, je večkrat na teden vozil "barko." Jakob Žganček je bil neko liko čevljarja. Krpal je stare cokle, zaslužek pa je puščal po grlu. Ko je kolovratil zvečer iz krčme, mu je bila pot navadno preozka in z nosom je večkrat poljubil kamen. Njegova pesem je bila: "šuštar biti, to je reven stan, stare cokle šivam, pa me nič ni sram." Pesmi je navadno sledilo glasno govorjenje. Sam s seboj i se je pogovarjal o tem, kar je čez dan doživel. Najrajši se je prepiral, pri čemer se je jezil: "Da bi ga česnil kakor ono ..." Kadar je utihnil, tedaj smo vedeli, da je zavozil pod mejo in obležal. Mi, kar nas je bilo navihancev, pa brž na delo. Tistega, kar se mu je zgodilo v njegovem trdnem spanju, seveda Žganček ni vedel. Toda ko se je prebudil, tedaj je bil privezan kje za kako drevesno korenino in če je malo, kakor ono, porobantil, mu je Bog gotovo odpustil. Vse bolj je onegavil, kadar smo mu zamašili ključavnico, da ni mogel ponoči v svojo kočo. "Kakor oho, da bi iih šen-taj!" se je razhudil, toda drugi dan smo bili spet prijatelji. Nečesa nam pa le ni mogel pozabiti. Tega, kar se mu jc zgodilo v neki temni jesenski noči, ko je bil spet "bolan," kakor je imenoval svojo telesno oslabelost. Našli smo ga pod mejo nedaleč 'od njegove koče. To nam je bila paglavcem spet lepa priložnost! "Kam bi z njim?" smo se vpraševali. "V korito ga denimo," se je domislil Bizjakov Polde v naše ■splošno zadovoljstvo. Sredi vasi ob studencu je stalo veliko leseno korito. Tu smo napajali živino. Tisti večer jc bilo korito prazno. Najprej smo odstranili žleb, da bi se ne prigodila kaka nesreča. Nato smo položili Žgan čka v korito in ga pokrili s širo-i:o desko, na katero smo zavalili kamen. Ko smo opravili, smo se skrili na bližnji kozolec. čez kaki dve uri se je Žganček prebudil. Začulo se je stokanje in ječanje. "Kje pa sem?" je začel onegaviti. "Kakor ono—zgoraj les in spodaj les—stena na obeh straneh—v sredi pa tema ..." Jaka je utihnil in nadaljeval po kratkem molku: "če bi bil umrl, kakor ono, bi mislil, da so me dejali v krsto. . . . Ker pa sem živ, kakor ono, pa se kaj takega ni moglo zgoditi ..." Začelo ga je resno skrbeti. "Onegavi prijatelji, pomagajte" je zaklical glasno. "Kakor ono, saj nisem mrtev. . . . Zmotili ste se, pa ste me zabili v krsto. . . . Živega me boste pokopali. ..." "O, joj, joj!" še je smilil samemu sebi. '"Kako lepo je na svetu, jaz pa v grobu! Ne bom več vinca pil, bom v črni zemlji gnil . . . Oh, kakšna tesnoba! Še obrniti se ne morem. Kar za-; dušilo me bo in naposled bom i moral, kakor ono, zares umre-j ti ..." Na kozolcu smo skoro pokali I od smeha. Jaka je moral neka; I slišati, kar mu je zbudilo upa- nje v življenje. Z vsemi silami se je uprl v desko in kamen je padel v blato. Žganček pa ven iz korita. Tedaj se .je zavedel. "Kakor ono, da bi jih pobesil!" je godrnjal vso pot do doma. Tega dogodka Jaka ni mogel pozabiti. Vselej, kadar ga j'.: kdo izpraševal, kako je bilo v krsti, se je togotil. -o- * Albanski kralj je odredil, da ženske ne smejo imeti več zakritih obrazov. -o-- Tc-le luštkane Hvalice ni-'■o kar tako v en dan. Vsaka jc vredna najmanj toliko v zlatu, kolikor tehta. To so takezvarie chinchillas, ki dajejo dragoceno kožuhovino za ženske suknje. 'Go j (t jih na farmi v Kaliforniji, komor so bile pripeljane iz države Chile. Če verjamete a!' pa m Oče se sprehaja s sinkotoni v Tivoli. Sreča ju gospod v fraku in cilindru, ki je bil dober znanec očetov. Oče ga veselo pozdravi: ' "I ti ljubi Bt>g, kje si se P'1 potikal toliko časa, da te nisem videl že sedem laških let?" Ko je prišel sinko domov, ves vesel pripoveduje mami: "Mama, danes sem pa videl ljubega Boga. V fraku in cilindru je bil in naš ata ga ni videl že sedem laških let." A "Ti, Francek, ali tvoj oče tudi žre dolarje?" "Dolarje da bi žrl, ka.i se ti meša?" M "Vidiš, moj oče jih pa, Mi1' ti mu ie davi rekla, da je od božiča požrl že petdeset dolarjev." ...........................+ I KRIŽEM PO JUTROVEM i Po a«mik«B l«Tlrnlku K. M»y» Soteščan: "Rad bi vedel," sem nadaljeval pogovor, "kaj je nekdanji skopljanski davkar iskal tod v Bu kjoju." "Za pot je vprašal," je odgovoril kjaja. "Kam je bil namenjen?" "V Sofalo." Sofala leži južno od Bu kjoja, toaši begunci pa so bili namenjeni na zapad. Kjaja je bil nepoboljšljiv lažnik in pa zaveznik teh zločincev, speljal bi me bil ^ad na napačno pot. Seveda mu nisem pokazal, da ^u ne verjamem in da sam bolje Vern, kam so ubežniki odjezdili. vPrašal sem ga: "Kajne, Manah el-Barša je Prišel iz Odrina?" "Da." "Torej je iz Odrina prijezdil mirno Samanke, čingerlija in Orta kjoja naravnost na zapad, kajne? Od Bu kjoja pa se je nenadoma obrnil na jug —? če je kil iz Odrina namenjen v Sofa-bi bil lahko potoval mimo Tat ar a, Ade, šahandže, Demoti-ke in Mandre proti jugu. čemu Je potoval v ovinku črez Bu kjoj i'1 čisto brez potrebe podaljšal potovanje za celih šestnajst jezdnih ur?" "Ne vem zakaj. Ga nisem Vprašal." "Jaz tudi ne vem. Kar razumeti ga ne morem." globlje se zabode Allahovo oko v dušo, do najbolj skritih misli. Nobena laž ne ostane skrita Al-lahovemu očesu. Misli vedno na božje oko, na oko vsevednega Allaha! Sicer se ti bo slabše godilo ko poganu. Kljub temu, da redno in točno opravljaš svoje molitve. šel bom sedaj. Allah naj vodi čuvstva tvojega srca in misli tvoje glave! Allah se teboj!" Globoko in spoštljivo se je priklonil in dejal: "Naj bodo blagoslovljena tvoja leta'!" In bekdi se mi je priklonil tako globoko da, se mu je obraz skoraj tal dotikal, in mi želel: "Visočanstvo, naj bo vaš ko-nes srečen'" "Skrivati se mora. Oblasti ga ne smejo videti. Prejeli bi ga. Morebiti je hotel policijo zamo-titi." "Mogoče." "Tudi ti ga iščeš? Pred sodnika bi ga rad spravil, kajne?" "Da." "Torej moraš za njim proti Sofali, kamor je odpotoval!" "Dobro, da si me na to opozoril! Ali stanujejo v smeri proti Sofali kaki tvoji znanci ali sorodniki ?" "Zakaj vprašaš?" "Morebiti bi potreboval njihove pomoči." "Nikogar ne poznam tam doli." Seveda je spet lagal. In njegov nočni čuvaj, ki je gotovo dobro poznal razmere in odnošaje svojega predstojnika, ni niti z očmi trenil. Ta človeka sta bila prepričana da sem visok gospod, morebiti poslan od samega odrinskega Walija — namestnika —, da po-iščem ubeglega nekdanjega dav-karja. Kljub temu sta me varala. Tujec sem bil, nobene pravi-Ce in oblasti nisem imel do teh ljudi, sam sem si moral pomagati. če'sem hotel prijeti nevarnega zločinca Barud el-Amazata in njegove tovariše. S silo bi ne opravil ničesar. Le zvijača mi Je utegnila pomagati. In zvijačo sem poskusil. Naredil sem se, kot da verjamem kjaji, vzel sem zapisnik iz žepa listal po njem, kot da nekaj iščem, zadovoljno pokimal, kot da sem našel pravo mesto, Pa dejal: "Da, res je! Kjaja bukjojski trdosrčen, brezobziren in kri vičen uradnik. In povrh še Pomaga beguncem pri begu, mesto da bi jih prijel. Treba ga bo_." Zavzet me je prekinil. "Trdosrčen?, Brezobziren? . . Krivičen? Jaz da bi bil tak, ef fendi? To ni mogoče! To ne velja o meni!" "O kom pa? Saj si vendar ti kjaja bukjojski, ali ne?" Nato sem pristavil: "Nimam časa danes, da bi se dalje pečla s teboj. Toda vedi, da najde vsaka krivica zasluženo kazen! Ali si že kdaj čul, kaj Pravi prerok o Allahovem očesu?" "Da ,emir," je pritrdil malo-dušno, "Ostrejše je ko nož, ki se ti zabode v srce in te Umori. Še Nagovoril me je v množini, mesto v ednini! Množina v nagovoru se daje v turškem jeziku e zelo visokim osebnostim. Ko sem odšel skozi vrata, sem čul kjajo, ki mi je pravkar šele želel blagoslovljena leta, kako je srdito mrmral: "Ingali min hon!" Po naše bi se reklo: — Poberi ie k vragu! Moji pobožni opomini niso torej prav nič zalegli. šef sem k tovarišem, zajahali smo in odjezdli iz Bu kjoja. Obrnili smo se na jug, čeprav sem vedel, da je Barud el-Ama-zat jezdil proti zapadu. Preva-riti sem hotel kjajo. Mislil bi laj, da mu res verjamem in da bom šel iskat njegove čedne brate v Sofalo. MAIJ OGLASI Za hribovjem južno od Bu tjoja, kjer nas niso več videli, pa smo krenili spet na zapad in prišli na pot, ki je peljala v vas Geern, poldrugo uro oddaljeno 3d Bu kjoja. šele tedaj sem opazil, da nam manjka eden izmed kawwasov. Poklical sem kawwasa bašija. "Koliko ljudi šteje četa, ki ji poveljuješ?" "Dva kawwa?a, effendi." "Jaz pa vidim samo enega." "Jaz tudi,", je odvrnil nedolžno. "Kje je pa drugi?" "Vrnil se je v Odrin." Tudi to je povedal tako ravnodušno, kot da gre čisto za sa--no po sebi umljivo stvar. "Zakaj se je vrnil?" "Ni mogel več jezditi." "Kako da ne?" "Dobil je morsko bolezen." "Morsko bolezen? Na konju?" "Da! Trpi na tej bolezni, prijela ga je pa ni mogel več dalje. Vrnil se je, da ne umre med potom." "Kako da ga je prijela ta bolezen?" "Ker je njegov konj preveč naglo dirjal." "Pa si dejal, da jezdite ko sam vrag." "Da, res je! "Da, res je, toda konj mora pri miru stati! če pa dirja, se ziblje in maje in guga, da je joj. Tako guganje prenese le želodec ruskega kozaka, naš pa ne. Tudi meni ni nič bolje. Moja čreva so izginila, ni jih več. — Zlezla so mi v konja, ne čutim jih več. Le šalvar še čutim, — hlače — prijel se me je na tistem mestu, kjer se mi je oddrg-nila moja stara, dobra koža. — Da sem jaz tisti, ki naj bi' vraga kaznoval, bi ga obsodil, da mora z vami v Melnik jezditi. Brez kože in brez kosti bi prijezdil v Melnik. In drugikrat bi se rajši pekel v najhujšem ognju dže-heen, ko pa da bi z vami jezdil." Tej bujno slikoviti orientalski žalostinki smo se sicer vsi smejali, pa možu je bila bridka resnica. Smilil se mi je. Njegov obraz je bil ves nesrečen in obupan. Čisto rad sem mu verjel ,da je že na kratkem potu iz Odrina izgubil kožo na tistih mestih, ki pri jezdenju najbolj trpijo. (Dalje prihodnjič) Spomin "Fant, ali veruješ v spomine, ki pomenijo nesrečo?" me je vprašal nekoč Jelene, stara mo-ravška korenina. "Ne vem, kako bi rekel," sem se izognil odgovoru. "Nekaj je na tem, pa naj bo že, kar hoče." Mož, ki ni bil praznoveren, mi je povedal nastopno ganljivo zgodbo: Včeraj je minilo 50 let, odkar sem bil na opravku v bližnjem mestu. Hodil sem peš, zakaj takrat se še nismo vozili z vlakom, žena me je prosila, naj se vrnem vsaj do večera. Otroci pa so sitnarili, naj jih vzamem s seboj, česar seveda nisem mogel storiti. Najbolj vsiljiva je bila moja triletna Minka. Spremila me je do kraja vasi ter se zagnala v silen jok, ko se je morala vrniti z materjo, ki jo je komaj odtrgala od mene. Vso pot me je spremljala neka temna slutnja. Ko sem dospel nazaj v bližino doma, se je že temnilo. Tam na ovinku pod vasjo me je iznenadilo tiho ječanje. "Ata!" je kriknilo nekaj tako obupno in pretresljivo, da me je bilo groza. "Minka, ali siti?" sem zakli-cal v temo. Glas je bil podoben glasu moje hčerke. Mislil sem, da mi gre naproti; morda je ušla od doma in jo je zdaj strah. Ustavil sem se in ponovno poklical. Nato sem krenil s poti in jo pričel iskati v smeri, odkoder sem čul ječanje. "Minka!" sem ponovil, a ni bilo odgovora. "Spomini Doma se je moralo nekaj pripetiti!" Ta misel mi je stisnila srce, da me je kar du-šilo. Neka čudna skrb me je gnala domov; rad bi bil tekel, pa nisem mogel. Noge so se mi tresle in šibile. Hiša je bila nenavadno razsvetljena. Slišal sem plaho govorjenje sosedov in jok moje žene. "Za božjo voljo, kaj pa imate?" sem jih nagovoril, do-spevši pred hišo. "Micka, Ivan je prišel," je nekdo sporočil v veži moji ženi, ne da bi bil odgovoril na vprašanje. "Povejte, kaj se je zgodilo," sem zahteval, a vse je molčalo. Tedaj je prihitela moja žena vsa objokana. Oklenila se me je okrog vratu ter se v bridkem joku naslonila na mojo ramo. "Oh, moja draga Minka!" To je bilo vse, kar je mogla spraviti iz sebe. "Kaj je z Minko? Govori vendar!" serrf bil skoro že nejevo ljen. Tedaj je nekdo odprl vrata v sobo. Na klopi pri peči je ležala Minka. Bila je mrtva. "Minka!" sem zdrsnil na kolena. "Zaspančkala si, pa sem mislil, da si mi prišla naproti. Saj sem te slišal, ko si me klicala. Poglej me, tvoj atek je tukaj in odpustke ti je prinesel, kakor si mu naročila." Toda Minka je spančkala in sanjala o "ančkelih," kakor je imenovala angelce v svoji otroški govorici. "O mraku smo jo našli v potoku," mi je povedala soseda. "Ves dan je govorila o tebi, zato so doma menili, da ti je šla naproti. Hotela je čez vodo, pa je omahnila na ozki brvi." Starec je končal svojo zgodbo in si obrisal solzo. "Vidiš, deklica je utonila prav tedaj, ko sem slišal spomin!" --o- EASTER SPECIALS Blue Valley Butter, lb. 39c Fresh Selected No. 1. Eggs, doz........24Vk ■California Shelled Walnuts, lb.........39c Extra Fancy Yellow Raisins, 2 lbs. ______19c Pure Honey, 1 lb Jar . .15c Aristos Flour 24j/2 lb. Sack.....$1.07 Occident Flour, 241/2 lb. Sack.....$1.25 We Have Fresh Fist Ata Low Price To-dav SPECH FOOD STORE 1100 E. 63d St. We Deliver Phone HE-4922 Zahvala Prav lepa hvala Mrs. Maver iz 61. ceste, ki je ob priliki mojega rojstnega dneva poslala tar ko lepe cvetlice. — Mrs. Koš-merl. Išče se zanesljivega rojaka, ki ima veselje za Real Estate in General Broker Business. Najboljši dohodki za bodočih 5 let. Tudi srednje starosti gospodična ali gospa ima prednost. Za nadalj-na pojasnila naj se zglasi v nedeljo od 1 do 5 popoldne na 3490 E. 93rd St. pri Union Ave. Mr. Jelarčič. (72) ZA VELIKO NOČ! Pri nas je vse v redu in pripravljene. Pridite v našo trgovino in vam zavijemo blago in teste zadovoljni odšli. Imamo cbleke vse mere, ne bo jih zmanjkalo. Vse mere, barve in cene. Posebno lepa in velika zaloga svilnatih oblek. Zakaj bi hodili v mesto, ko dobite pri nas cenejše. Ravnokar smo dobili tudi veliko izbe-ro slamnikov 2a žene in dekleta. Imamo tudi lepe bele obleke za otroke za obhajilo ali birmo, lepe tančice. Pri nas debite vse, kar potrebujete pri vaši družini, spodnja in vrhnja obleka. Pridite, zakaj bi se drenjali po mestu, ko dobite pri nas vse, kar rabite. Se vam toplo priporočamo za praznike, i Anzlovar's 6202 St. Clair Ave. (Mar. 24-26) Stanovanje obstoječe iz treh sob se da v najem. Kopališče in garaža. Odda lise tudi stanovanje obstoječe iz petih sob, kopališča. Garaža na razpolago. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. (71) Cenejše hiše od cenejših! Opozarjam kupce hiš na sledeče: Hiša 12 sob, za dve družini, v izvrstnem stanju bliz'u 74. ceste. Cena .$5800.00, takoj $1800.00. Hiša 10 sob za dve družini pri E. 140. cesti, cena $4000.00, takoj $500.00. Hiša 8 •ob, za eno družino, v Collinwoo-du blizu Grovewood Ave., cena $3200.00, takoj $1000.00. Dobro idoča grocerija in mesnica naprodaj. Električna ledenica, poceni rent. Cena samo $2400.00. Več podrobnosti vam drage volje da Mike Jalovec 6424 Spilker Ave. ENdicott 3039. (Mar. 19. 24.26). NAZNANILO^ Prijazno naznanjamo in se vljudno priporočamo cenjenim rojakom za nakup dobrega domačega vina, katerega prodajamo na drobno in debelo. Imamo samo prve vrste ohijsko vino. Pri nas dobite tudi vsakovrsten okusen domač prigrizek za velikonočne praznike. Oglasite se takoj, vam bomo pošteno postregli po zmernih cenah. Se priporočam. Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem. ANTON BAŠCA 1016 E. 61st St. V najem se da hiša, ki ima 11 sob, poleg jc tudi sedem garažev. Dohodki znašajo mesečno $140. Opremljene sobe. Odda se radi bolezni gospodarja. Za pojasnila pokličite HEnderson 7492. (69) Frigidaires 6 kubič. čevl. prostornine, malo rabljeni; prej $199.50, zdaj samo $89.50. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. (x) Delo dobi amerikaniziran Slovenec za prodajo dobre kave. Oglasite se na 2084 W. 25th St., med 9. in 12. uro dopoldne. (69) tmmmnmt»mtmmtmttn»»»»n«mt GRAND PEČI. popolna zaloga novih modelov. Cene od $44.50 naprej.— Norwood Appliance & Furniture Co., G104 St. Clair Ave., Tel.: Endicoti 3634. mammmtfflmtmmtnttmmmmmmt Odtisi prstov Policijski načelnik v bližnjem mestu Lorainu, Ohio, je naprosil šolski odbor, da zapo-ve, da se vzamejo odtisi prstov vseh 11,000 otrok v Lorainu, ki pohajajo v šolo. Svojo zahtevo je podprl z dejstvom, da so v New Londonu, Texas, kjer je zgorelo 450 otrok, mnoge mrtve otroke identificirali le-po odtisih prstov. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki tugi naznanjamo žalostno vest, da je v starosti 49 let v Bogu preminul naš brat Frank Pivk Pokojnik je bil doma iz vasi Žirovski vrh, fara Ziri na Notranjskem Preminul je dne 18. januarja t. 1. ter bil pokopan dne 22. januarja na sv. Pavla pokopališče. Bil je Clan društva Washington št. 32 JZZ. Iskrena hvala vsem onim, ki so položili cvetje ob krsti bla-gopekojnega ter onim, ki so darovali zia svete maše, dali avtomobile brezplačno na razpolago kot onim, ki so prišli pokojnega kropit so pri njem čuli ali so ga spremili na pokopališče k večnemu'počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam ali pokojniku dobrega storili. Dragi in nezabni brat. Legel si v grob, kjer Ti je nov in večni dom Odšel si od nas, ki po Tebi žalujemo tja, kjer nI sclz in gorja. Ob svežem grobu kličemo k Stvarniku, ki Ti je dal in vzel življenje: Počivaj v miru do angeljskega klica k vstajenju. Žalujoči ostali: HELENA KAUČIC, sestra, in MARIJA MLINAR, sestra v stari domovini. Cleveland, Ohio, 24. marca, 1937. Globoko žalostni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v Bogu za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče I • Tf v»v Louis Raucic Blagopokojni je bil rojen dne 15. junija leta 1887, vas Žirovski vrh, fara Žiri na Notranjskem. Preminul je po kratki in mučni bolezni dne 15. februarja ob 9. uri dopoldne ter bil pokopan iz h'sc žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. dne 19. februarja ob 9. uri dopoldne na sv. Pavla pokopališče. Pokojnik je bil član društva Washington št. 32 JZZ., društva Naprej št. 5 SNPJ, ter Samostojnega društva Ložka Dolina. Poleg močno žalujoče soproge in otrok zapušča tukaj in v stari domovini več bližnjih sorodnikov. Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili vence ob krsti blagopoko j-nega dobrega soproga in očeta. Naša najlepša zahvala naj1 velja sledečim: Družina John Bayuk, Mr. in Mrs. J. Vitez, družina Frank Stupica, družina Joe Mlinar, Mrs. Johanna Shepec, Mr. in Mrs. John Kavčič, Mr. in Mrs. Victor Marolt, družina Dermot-ta, Mr. in Mrs. O'Maits, Mr. Louis Urbas, družina Thomas Mlinar, družina Louis Oswald, Mr. in Mrs. ter družina Kern, Mr. in Mrs. J. Lattessa, Mrs. Mary Strasshoffer, Mr. in Mrs. P. Gotti, družina Anton Kosoglav, Samostojno društvo Ložka Dolina, društvo Naprej št. 5 SNPJ, društvo Washington št. 32 JZZ, Circle De Soy Club, Mr. in Mrs. Heimes, Employees of Cleveland Graphite Bronze Co., Employees of Block Co. Izraz naše globoke hvaležnosti naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Mr. Joseph Kosoglav, družina Anton Kosoglav, Mr. in Mrs. Smrdel, Mr. in Mrs. F. Rupnik, Mrs. Mary Vidmar, Mr. in Mrs. J. Česen, Mr. I jouis Urbas, Mr. in Mrs. J. Balish, Mrs. A. Rusnow, Mrs. Ivana Puncoh, Mrs. Mary Trobec, družina Rakar, Mr. Mathew Zakrajšek, Miss Frances Hein, Mrs. M. Šinkovec, Mr. Frank Race, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. in Mrs. Sadar, Mrs. J. Shepec, Mrs. J. Zupančič, Mr. in Mrs. B. Tumbry, Mr. John Cercek, Mr. in Mrs. J. Kavcic, Mr. Frank Slabšek, Mr. in Mrs. M. Muster, Mrs. J. Svete, Mr. in Mrs. Lach, družina Bencelich, Mr. in Mrs. Kalan, Mr. in Mrs. Zimmerman, Mrs. A. Skok, Mr. Frank Bovnich, Mr. in Mrs. Frank Jereb, Mr. in Mrs. R. Kay, Mr. in Mrs. Markuzic, Mr. in Mrs. J. Bajec, Mrs. Mary Picoj, Mr. in Mrs. M. Straus, Mr. in Mrs. Oblak, Mr. Anton Jurjavcic, Mrs. Anna Jatsko, Miss Jane Ambrosic, Miss Pauline Garynski, Mrs. A. Kopp., Mrs. R. Miller, Mrs. Katie Jurjavcic, Mr. Frank Anžlovar in Employees of C.G.B. Co. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali za prevoz spremljevalcev na pokopališče svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Naša zahvala naj velja sledečim: Mr. Bartol Tumbry, Mr. Victor Marolt, Mr. Louis Urbas, Mr. Edward Sadar, Mr. Valentin Bozich, Mr. Frank Race Sr., Mr. Frank Weeder, Mr. Walter .Turatovec, Mr. Louis Oswald, Mr. V. A. Muster, Mr. Anton Novak, Mr. Anton Pre-maro, Mrs. Pauline Gorynski, Mr. Novak, Mr. Jos. Bajec, Mr. Jos. Stimac, Mr. Stanley Stefancic, Mr. Edward Barbie, Mr. Anthony Sernel, Mr. P. Gotti, Mr. Leo Skupinski, Mr. A. Mlinar, Mr. C. Rakar, Mr. Frank Rupnik, Mr. Joe Beck, Samostojno društvo Ložka Dolina, društvo Washington št. 32 JZZ, društvo Naprej št. 5 SNPJ, Cleveland Graphite Bronze Co. Najlepšo zahvalo naj prejmejo družina J. Bayuk, družina Tumbry, družina M. Muster in družina Vitez za veliko in izdatno pomoč ob času največje žalosti v družini. Iskrena hvala častitemu Monsignoru V. Hribarju za opravljeno zadušnico ter cerkvene^ pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. Iskrena hvala vsem onim sorodnikom in prijateljem, ki so pokojnika obiskali v bolnici ter ga tolažili v njegovi muki in trpljenju. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so prišli pokojnika kropit, so pri njem čuli, nas tolažili kot tudi oni, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam ali blagopokojnemu dobrega storili. V tugi in jadu klečimo ob Tvojem grobu, ljubi soprog, dober in skrben oče, ter objokujemo bridko izgubo Tvojega ljubezni polnega srca. Spomlad se prebuja, narava zeleni toda na naša srca lega tuga in žalost, ko rosimo zemljo — Tvoj grob v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj našemu soprogu in očetu zaslužen mirni počitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: Helena Kaučič, soproga; Sophie por. Bayuk, Mary por. Prebevšek, in Josephine por. Latesso, hčere; Louis Jr., sin; William Bayuk, Louis Prebevšek, Lester Latessa, zetje; in Lester, vnuk. Cleveland, Ohio, 24. marca 1937. NAZNANILO IN ZAHVALA Izgubljeni sin Toda na dan pred veliko nočjo, ko se je jelo mračiti, je odprl jctničar celičina vrata in je dejal : "Poberite vse skupaj, ravnatelj čaka na vas ..." Pol ure kesneje so se Hariju odprla vrata jetnišnice. Ko radi snega oslepljen konj je obstal v migljajoči luči plinskih sve-tiljk. Nekaj ljudi se je ustavilo, ko so slišali, da so se odprla vrata. Trije, štirje otroci so prihiteli. Kakor tat se je Ilari splazil mimo njih na cesto. Ni vedel, kam bi mahnil, toda zdelo se mu je, kakor da bi vedeli vsi ljudje, da je to Hari, ki gre tod. Ilari, ki je pred nekaj leti umoril neko dekle. Da, tod korači on. mlad mož s sivo culico pod pazduho. Ni več videti mlad, nad trideset, okoli štirideset morda. Mar ni zaklical neki otroški glas za njegovim hrbtom čez cesto: "Ilari!" Toda ni se ozrl, le pospešil je korak. Nekaj korakov dalje se je ustrašil, ko je vide! nekoga prihajali. Za trenutek ga je prešinila misel, da bi bežal. Toda mož je mirno prihajal naproti ter vprašal: "Prijatelj, imate ogenj? Pozabil sem vžigalice.'-Zapuščeno in hvaležno ga je pogledal Ilari. Ne, nima jih, zelo mu je žal. Mož mu je še voščil lahko noč. H ari se je ustavil pred neko izložbo, si obrisal znoj s čela ter boječe pogledal na cesto. Ne, res je neumno misliti, da sc ljudje ozirajo za njim. Mirne hodijo, in otroci se igrajo n« pragu, ne da bi se brigali zanj. A zakaj gre po tej cesti? In kam namerja? Sedaj se ga je lotevala utrujenost in maloduš-no.sl. Spredaj ob lopi stoji nekaj deklic, ki jedo pečen krom pil'. Nasmejale so se mu ter ga vprašale, ali hoče ? "Ne, zahvalim,L" Zavil je v stransko ulico Godba iz plesne dvorane mu jt privršela nasproti. Tudi tja lk namerava. Slednjič je obsedel ob šekii. Slišal je šumenje vode, rožljanje verig pod strehami skladiščnih lop in ropotanje težkih zabojev. In zgoraj so bile že prve zvezde v brezmesfečni noči. Vse se mu je zdelo ko sanje, a niso bile sanje; Hari ni več jetnik, prost in varen sedi tukaj! Potem pa mu je bilo tako brezupno pri srcu, da se je za čel jokati. Mar so ti ljudje, ki se obra čajo za njim, boljši ko on? Pa tako je na svetu! Da, le naj s( zgražajo nad njim, kolikor hočejo, to mu nič ne de! On je izpuščen jetnik, vsi lahko ved( . . . tudi doma. A on ne vc, al bi Šel domov. Danes zvečer žt ne. In jutri? V velikem mestu je vendarle bolje. Zakaj se briga za ljudi? Nikomur ni, ki b kaj hotel od njega; tukaj je llari človek ko vsakdo in je izgubljen v množici in temi. Mahoma je opazil, da je prišel prav blizu svojega prejšnjega stanovanja. Da, tukaj je majhna prodajalna, kjer je kupoval tobak, in tam čez na oglu tista kavarna, odkoder je nekoč ponoči odvedel Pirojo. Tmgel-tangel škrobota iz odprtih vrat. Na oglu je postal ter se naslonil na zid. Odtod lahko vidi okno svoje nekdanje sobe. Tamkaj se je -zgodilo, v kotu med skrinjo in oknom, tamkaj je ležala. Tamkaj se je razbilo njegovo življenje. Poznal je čas velike sreče skupaj z Anito, nato pa prvi čas po otrokovem rojstvu. A nitka ... Če bi živela, bi bil llari drug človek ! Veter je žvižgal po cesti, nebo se je pooblačilo. A Hari je zrl gori na zaprto in temno okno. In tukaj stoji morilec, Hari, Pirojin prijatelj. Nenadoma se je ustavila pred njim neka deklica ter mu rekla laskavo: "Pojdeš z menoj, prijateljček?" Hari seje ustrašil ter jo pogledal, odkimal ter spet pogledal gori na okno. Toda deklica ga je dregnila ter ga še enkrat vprašala. Zdela se mu je še vsa otroška, šestnajst let, morda osemnajst. "Kdo te je poslal na cesto?' jo je vprašal. Porogljivo mu je dejala: "^ihče!" — Kakopak, kdo bi jo naj bil poslal na cesto! Potem je izginila za voglom. Sedaj pa Hari ni mogel več dalje. Vsedel se je k jezu. Veter je vel mokro in hladno nad vodo. Ilari se je znojil in zaeno tresel. Tukaj sedi ponoči na samotnem jezu. Proti jugu leži mesto v morju luči. Tukaj pa sedi Hari, Pirojin morilec. Spet ga je prevzela malodušnost. Brez cilja je njegovo življenje. Voda pa šumi tako čudovito ponižno, klokoče med bičko proti jezu. Drug ob drugega se drgne biček z jeklenim zvokom, kakor noži. če si bo Hari vzel življenje, bo skočil v vodo. Voda te sprejme brez udara in sunka. Tako mračna in zapuščena jo voda ponoči. Nihče ne bo vide!, ako Hari skoči v vodo. Potem ga ne bo več, voda bo njegovo truplo odplavila v morje, izgubljeno in neznano. Zre na svoj dom, starše in otroke, toda vidi jih ko potsave v megli. Brez ganotja more sedaj misliti nanje. In Bog? Bog mu ne bo zameril, saj govore o neskončnem božjem usmiljenju,! Da bi Bog ne imel usmiljenja z njim? Tako mora končati, tako se mora pokoriti za Pirojo, tako je pravično. Zakaj naj bi on ušel smrti in kazni? Tri velike korake, in v vodi bo! Sedaj je postal nedopovedljivo žalosten. Ni mu bilo milostno življenje, a vendar mu je hudo, če bo moral umreti. Sočutje nad samim seboj ga je prevzelo. Bog ve in ne bo ga kaznoval 7/d ta korak. Enkrat se je Hari uprl Bogu, sedaj ne več, toda ne more drugače. Že je hotel zalučati culico v vodo. Tega pa ni storil, ker ima v nji spominek od patra Andreja. S culico v roki bo skočil v vodo. Da, pater Andrej, zaradi vas je Ilariju hudo. Nihče na svetu ni imel tolikšnega zaupanja v lfarija. Tako hitro se prevrača upanje v strah in žalost. Že osem dni bi moral biti Ilari doma, a ga še ni. Zapustil je jetnišnico, toda nihče ne ve, kam se je obrnil. Hari je izginil. Drug drugega pogledujejo doma, toda nihče ne ve svetovati. Smrti ni tako težko prenašati, ko negotovosti. Če izgubiš otroka, se stre tvoje srce, toda solze so tvoja rešitev. Strah in negotovost o usodi svojega otroka je suha bridkost. Ta ti gloda srce. Včasih začne mati ihteti sredi dela. Mimogrede preže ljudje skozi odprta vrata, ali pa se na polju ozirajo za očetom. Nihče ne govori z njim o ten;, le z globokim sočutjem zro za njim, ko odhaja; ker oče je, ki gre tod, star in sključen. Toda oče ne obupa. Neki glas mu pravi: Pojdi mu naproti! Osemkrat je že šel na hrib, toda Hari ni prišel. Danes poj de devetič. Vzdolž pašnika je odšel do potoka. Voda je pljuskala tako pokojno in čisto ob breg. Na jelševem grmu je utrgal vejico ter jo zagnal v vodo. Plavala je . . . nato pa je obvisela na neki korenini, dokler je ni odtrgala veja ter vzela s seboj. Toda tišina tukaj straši. Po ozkem mo-stičku je šel mož čez potok ter dalje na hrib. Potem je pogledal na vas in polje, ki je ležalo pod njim, pogledal na nebo, ki se je visoko in neizmerno bočilo nad njim, in čutil je, ko je stal tukaj: star mož, ki tiho joče. Potegnil je čez svoje lase, redke in preden-časte, pogledal na svoje roke, blede in slabe, z modrimi, oteklimi žilami, gledal je svoje zgrbančene, obdelane dlani. Tako mu je bilo, ko da bi svoje življenje videl polzeti med prsti. Že je prišel čas,-ko se mora odreči. Borno posestvo je, kar je v življenju imel veselja. Vse drugo je bila skrb, gren-kost in bridkost. Toda sedaj spoznava del svoje krivde. Toliko sporov in strahu je moralo priti čezenj, preden je doumel napake svojega življenja. Nad svojimi otroci je bil, ne sredi med njimi . . . Ozrl se je ter videl, kako je tonilo sonce na drugi strani vasi. Veter je vel hladno. Ali naj odide? če odide sedaj, se ne vrne nikoli več, to je čutil. In ni odšel, Hari mora priti. Oče je bil zadnji, ki mu je odpustil, biti pa hoče prvi, ki ga bo sprejel. še nekajkratov je stopil po klancu navzgor, potem pa ni mogel več. če opaziš prve znake, misliš: danes je soparno, ali pot je strma, ali: včeraj sem se pretegnil. Pride spet in pogosteje, nekega dne pa spoznaš, da srce ne dela več. Iz grmičevja v dolini se je tiho poganjal mrak kvišku, z njim hladen pomladanski večer. A Harija ni. še enkrat bo pogledal, če prihaja Hari—potem bo odšel po hribu navzdol. Nenadoma so se zatresle njegove roke: "Hari," je zaihtel. S težavo se je vzpel ter omahnil Hariju nasproti. "Hari!" je rekel. "Oče!" je dejal Hari. In odšla .sta po hribu navzdol. --o- Cirkuški običaji gneči pri prodaji vstopnic menjava denarja kaj dobičkanos-na, ker so ljudje v naglici vedno dobivali premalo denarja nazaj. Pa to še ni vse. Lastniki cirkusov so prodajali gan-gam žeparjev ali žepnih tatov privilegij za njihovo "poslovanje" tekom vse sezone, in sicer je ta privilegij dobila ona ganga, ki je največ plačala zanj. Ni še preteklo bogve koliko let, ko mali cirkusi v Ameriki ne samo, da onim svojim ljudem, ki so prodajali vstopnice, niso za to delo nič plačali, pač pa so celo gospodarji cirkusov zahtevali od teh ljudi po $35 na teden za privilegij, da so smeli prodajati vstopnice. To pa zato, ker je bila v veliki Midland Dairy SLOVENSKA MLEKARNA 682 E. 162d St. PETROVČIČ SINOVI BLIŽAJO SE VELIKONOČNI PRAZNIKI... Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo prejeli novo zalogo vsakovrstnih MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV V zalogi imamo posebno široke union izdelka čevlje za moške in ženske, vsake velikosti in mere, po nizkih cenah. Vsa ženska, moška in otroška obleka, spodnje perilo, kakor tudi veliko izbero spomladanskih klobukov za moške in ženske, sc dobi pri nas. Poskusite in prepričajte se o dobri kvaliteti našega blaga, nizkih cenah in točni ter prvovrstni postrežbi. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem. ANTON OGRIN 15333 Waterloo Road V Slovenskem Delavskem Domu Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi EUCLID DAIRY Louis Starman lastnik Največja in moderno urejena slovenska mlekarna. Cenjenim slovenskim in hrvatskim gospodinjam sc toplo priporočamo. 515 E. 200th St. KEnmore 0515 Član Progresivne trgovske zveze Cenjenemu občinstvu naznanj amo, da se v prihodnjih dneh preselimo v nove, večje in moderno opremljene prostore na 6612-14 st. clair ave. kjer nam bo omogočeno dati v resnici prvovrstno postrežbo in izbiro blaga svojim starim in novim odjemalcem. PazSte na oglase v Ameriški Domovini! Popolna razprodaja vse zaloge ve vrši sedaj v starih prostorih po veliko znižanih cenah. Pridite in oglejte si, vam ne bo žal. Oblak Furniture Co. I LOUIS OBLAK, lastnik i 6303 Glass Ave. HEnderson 297S i Vesele velikonočne praznike želim vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in rojakom. Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj sanitarnih v Clevelandu. Naši odjemalci so vsi zadovoljni z našo postrežbo. Priporočamo se še vsem onim, kateri še niso naši odjemalci, da postanejo in se prepričajo o naši izvrstni postrežbi. Vesele velikonočne praznike želim vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem | in znancem. n . m * m u * Ali mislite na lo: DA naša lekarna je edina slovenska lekarna v collin-woodski in Euclid okolici? I)A v naši lekarni pod strogo kontrolo dolgoletne izkušnje izvršujemo vse zdravniške recepte? DA v naši lekarni prodajamo najboljša in priznano dobra zdravila proti revmatizmu, glavobolu in vsem želodčnim nerednostim? DA se v naši lekarni pogovorite v maternem jeziku tako, da vi nas in mi vas razumemo? DA pri nas dobite boljšo ceno in boljšo postrežbo, kakor drugod? DA pri nas dobite najboljšo mehko pijačo in doma produciran SLADOLED? DA pri nas dobite za uporabo zdravil pravilne in točne nasvete ter vse kar je v zvezi z našo stroko in poklicem? V vsakem slučaju obrnite se na nas in mi vam bomo drage volje na uslugo. mmii drug 15702 Waterloo Rd. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem. Vesele velikonočne praznike želimo vsem Slovencem in Hrvatom Se toplo priporočamo za naročila za obleke in površnike. Brazis Bros. Inc. 6905-07 Superior Ave. J. A. Brazis, Manager Podružnica na 404 E. 156th St. A. Kastelic, Manager Odprto vsak večer do 8., v soboto do 9. POZOR! Pazite na izložbeno okno. Imamo veliko zalogo krasnih košaric od 25c do { $5, zajčkov, pirhov in igrač. E Vesele velikonočne praznike želimo r vsem skupaj. BLATNIK'S 6304 St. Clair Ave. (zraven St. Clair kopališča) ki ni večji od tesne izbe. Stara sta. Okoli njiju so veliki otroci, vnuki in v n uč ice. Smehljajoč se erledata kri svoje krvi, ki opaja bogato vestfalsko zemljo. Njune misli hite uhajajo v domovino. Vrnila bi se. O, nekoč se vrneta in spet doživita cvetno nedeljo. Tam doma >e kaki Man-•i in Martinčku pred županovo krčme, zasmejeta tako iz srca, kakor so se njima smejali stari očanci. Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. * ROSA PONSELLE Od 12. do 17. aprila bo gostovala v Clevelandu Metropolitan operna družba iz New Y-arka. Vstopnice so že v predprodaji v poslopju Union Trust banlce na 'J. ce-tti in Euclid Ave. Med svetovno znanimi in priznanimi pevci in pevkami nastopi tudi slovita Rosa Pon-selle, ki jo vidite tukaj na sliki. Eno in dvovrstne, plave, rujave, sive rumene, pisane, plaids, črtaste. Vse mere za vse modele Tukaj je vaša prilika, da boste fino oblečeni v velikonočni paradi za manj denarja, ko ste ga še kdaj prej potrošili za obleko. Slovenska cvetna nedelja Na cvetno nedeljo leta 1880. se je na vasi pojavil tuj človek. 1'rišel je zarana in krenil z lah-kim, a samozavestnim korakom naravnost v županovo krčmo. Sedel je v najtesnejši kot blizu velike peči in se začel zvedavo razgledovati po možeh in fantih, ki so stali ali sedeli in se mirno pomenkovali. Ko je bil tujec stopil v sobo in jih pozdravil v nemškem jeziku, so se presenečeno ozrli, za trenutek vsi potihnili ter mu nato, tudi v nemškem jeziku, prijazno odzdravi li- Na videz se potem niso več zmenili zanj. Toda, če je le kdo mogel, ga je skrivaj, z ne preveč prijaznim in vprašujočim pogledom naglo ošinil in takoj spet govoril dalje. Prav za prav so vsi vedeli, kdo je in čemu je prišel, dasi ga ni nihče poznal, že način, kako jih je zvedavo opazoval, kakor bi jih bil meril, jim je dal razumeti, da je spet eden izmed tistih nemških lovcev, ki stika za zdravimi, krepkimi fanti in možmi, da jih z goro obljub zvabi tja nekam daleč na nemški sever, v neko Vestfalijo, kjer sta premog in železo kar pri vrhu, pa celo srebro in zlato in baker, da je tam, le knapov nič. In prav na cvetno nedeljo ga je moral zlodej prinesti! so mislili fantje in možje, ki so jim bile misli še malo poprej vesele, brezskrbne, oči živahne, besede vedre, zdaj pa so se jim od trenutka bolj mračili obrazi, že so ugibali, koga spelje Nemec iz domače vasi. Gorše nemara poj-de, ker je na bobnu. Morda poj-de kar z obema sinoma. Vsi trije so pravi hrusti, a kaj naj počnejo doma brez zemlje! "Za doma res kmalu ne bo več koščka zemlje!" je zamodro-val šimen. Vsi so ga pogledali. Nihče mu ni odgovoril. Saj je ^udi ta že prestal boben. Hlapec prav gotovo ne ostane. Prepo-nosen je. Knap bo. Na njegovem posestvu se pa šopiri tuja spaka, ki ne zna poštene domače besede pametno izpregovoriti. Tako-lq so mislili vsak zase in v presledkih glasno modrovali. Prišel je župan in prisedel k tujcu. Kmalu sta se živahno raz-govarjala. Ko sta končala, je župan pristopil k možem in jim mračno dejal: "Kajne, bera bo velika Dozdaj se jih je že nekaj nad sto odločilo, da pojdejo kopat na nemško Šimen, ti tudi, kajne!" ".če so mi prodali grunt, zakaj pa ne bi smel še sebe sam proda-i!" je zarenčal Šimen. "Po veliki noči pojdemo. Hoch Kajser Franz Josef!" je ujedljivo vzkliknil in zlobno pogledal tujca v kotu. No , tujcu je bilo malo do tega, da bi mu kakorkoli odgovarjal. Moral je držati svoj plen. Možje so pa Šimna s pogledi krotili, naj se vendar ne spozabi, da ne pojde v arest namesto na Nemško. * Solnce je sijalo z vso svojo mlado pomladno močjo na prijazno vasico, ki je bila vsa v belem in rožnatem cvetju. Mimo krčme so prihajale prve gruče otrok z butarami. Možje so postajali pred krčmo, da bi videli, kdo bo imel največjo. Za nekaj časa so pozabili zloveščega tujca in boben in vso siromaščino. Obrazi s d se jim zjasnili in nekaj krepkih šaljivk jim je kmalu izzvalo vesel smeh. Po cesti se je razvila prava procesija butar, krasno pisan dolg gozden trak, ki se je nihaje pomikal proti farni cerkvi Malčki so noseč butarice žalostno ali pa tudi zavistno gledali na velike butare, ki so se kar šibi-le pod težo jabolk in pomaranč. Tu pa tam je tega ali onega prav pošteno zanašalo sem in tja, ker je bila butara vsaj dvakrat večja od njega. Pa ni obupaval. Ponosno je racal težko prestavljajoč svoji nožici dalje pod težkim, pisanim bremenom, ki naj hišo in živino obvaruje strele in bo-'ezni. Možje so se že prav od srca nasmejali in po največji butari prisodili največjo čast osemletnemu Klemenovemu Jurčku, ki je hodil sredi butaric s korakom orjaka, težko sopeč in malce sklonjen ped velikim nestvo-rom, ki je bil podoben mladi smreki, na njej pa jabolko pri jabolku. Z vrha, ki ga je kronal košat grmiček brinja, so se pa vili pisani trakovi zdolž butare, se opletali okoli nje, se zaganjali Jurčku v obraz ali pa vihrali i kakor pravcato cerkveno bande-|vo. Jurčka je vse občudovalo. Tako ponosno je šel kakor oča Urh, trški pek, kadar je nesel nebo. že res, da se je Jurček pošteno opotekal in se, o joj, zdaj pa zdaj zaman lovil, da bi ostal z butaro v ravnotežju. Na vsem lepem, in to prav pred županovo krčmo, tako rekoč pred vsemi farani, sta se on in butara, kakor sta bila dolga in široka, sredi ceste zvrnila v prah Jurček je sprva od presenečenja kar pozabil zajokati. Nadenj se je sklonil cel gozd butar, butaric in oličnih vejic. Mladež je zavri-skala in zaplesala okoli siroma-čka. In Jurček je zajokal, da se šimen ni mogel več premagovati. Pobral je Jurčka iz prahu, pobral še butaro in krenil ž njim proti cerkvi, otroci* pa za njim divje vriščeč. "Jurček je jurček! Jurček je jurček!" Ali možje so se le zmotili. Na koncu vasi se je nekaj zamajalo in izginilo. Pomencali so si oči in spet zastrmeli. Spet se je na koncu vasi nekaj zamajalo, prišlo bliže in spet izginilo, čez nekaj časa so ugledali velikansko butaro, kar celih pet metrov visoko, košato, pisano, z dolgimi svetlimi trakovi obdano in z jabolki in s pomarančami obloženo. Nosila jo je kovačeva devetletna Manca v prazničnem belem oblačilu. Ampak, za božjo voljo, kakšno je bilo to praznično oblačilce! Povaljano, prašno, zmečkano, tu pa tam natrgano, toda nad vso to obupno podobo je sijal tako nežno blažen, srečen obraz, tako ponosno trmast pogled, da so se možje kar kmalu nehali krohotati in soglasno priznali, da ima kovačeva mala Manca največjo in najlepšo butaro. Le Martinčku, ki je bil že fant od fare, čeprav še ni imel za seboj štirinajstih cvetnih nedelj, ni hotelo v glavo, da ga je morala prav kovačeva Manca, ta pun-'ara, posekati z največjo butaro, saj je bila njegova tudi velika. Kadarkoli je Mančina butara le malo zanihala, je bil Martinček takoj zraven nje, se je rahlo, v znamenje nekake kljubovalne zaščite s komolcem dotek-nil in Maničina butara je napravil;' mogočen lok, obrisala tega in onega nežno z brinjem, potem se je pa s ceste zakadilo, kakor bi bil zdrvel voz mimo. Možje pred županovo krčmo so od sile resno kimali in vzklikali: "Manca, drži se! Le drži se, Manca!" Zdajci je Martinček v strahu vzkliknil: "Manca! Manca! Butara spet pada!" Toda Manco je Martinčkov vzklik še bolj vlekel v cestni prah kakor butara samo, ki se je v krasnem loku nagnila in treščila na cesto, da so odletela z nje jabolka. Manca je pa žalostno zajokala. Možje in fantje so se smejali. Tedaj je Martinčka iz-nenada minilo vse veselje. Stisnil je Manci svoj o'butaro v roko. Zvonilo je že. A Manca Mar-tinčkove butare ni marala. Pobrala je svojo in šla ž njo, vsa solzna in prašna dalje. Skozi okno županove krčme je pa bulil tujec v veselje cvetne nedelje in z očmi lovil duše za nemško deželo. Potekla so leta. Deset cvetnih nedelj je le že lep spomin. Manca jih ima za seboj devetnajst, Martinček tri in dvajset. A Martinčka prav za prav ni več. Zdaj je Martin zdrav, zagorel, krepak fant, ki več ne nosi butare. Tudi Manca ne. Manca ima rdeče obrobljene veke. Joče. Malo spi. Martin, ta nekdanji nagajivi Martinček, je mrk. Le ponoči je časih slišati njegov vrisk. A vse redkeje. Martin odhaja. Manca joče. Rada ga ima. Tako rada, da bi šla ž njim tja v nemško deželo, I kjer pravijo, solnce skoraj nikoli ne sije. Toda Martin je ne more vzeti s seboj. Obljublja ji, ('.; pošlje denar. Za njim naj pride. Saj je šla Trlepova Metku tudi za Janezom. Drug za drugim gredo, vsak s svojo težko butaro brez jabolk in pomaranč. Zemlja da premalo kruha. Nemški valpet bije ob boben. Zdaj tu zdaj tam. Martin je šel na Nemško. S šopkom rožmarina in nageljnov je skozi okno vagona še z nekaj tovariši poslednjič zavriskal v: domačo vas. Manca je vrisk slišala. Saj je veljal njej in domači zemlji. In Martin se je odpeljal s slovensko cvetno nedeljo v srcu daleč v tujino. In s spominom na Manco. * Tiste cvetne nedelje pred davnimi leti, ko sta dva otroka nesla veliki in težki butari v cerkev k blagoslovu, trenutka, ko je Manci, solzni in ponosni, dal svojo butaro, ni mogel pozabiti. V globokih rovih se je med lomljenjem črnega kamna ob svitu medlih rudniških svetilk spominjal cvetne nedelje in Maničine butare. Včasih je za trenutek obstal in se zamislil. Pustil je doma Manco brez dobre duše, ki bi jo imela, rada in ji pomagala v hudih dneh. že dve cvetni nedelji je preživel v tuji zemlji — obe cvetni nedelji globoko pod zemljo v težkem zadušljivem polmraku, med eksplozijami, med sikajočivni krampi, med znojni- mi, golimi telesi, brez solnca, brez pomladi. Potem ji je pisal, poslal denar, da se mu vrne cvetna nedelja, dih domače zemlje, vsa ljubezen do vrtov tam okoli sosedne hiše', ki mu je že uhajala daleč v globino otopelosti. Spet je zavriskal kakor nekoč, se zasmejal, slovenski knap med Poljaki, Rusi, Čehi, Italijani, Nemci, Hrvati, Srbi na vestfalski zemlji. Manca je prišla. S slovensko cvetno nedeljo v srcu. Z upanjem slovenskega ratar- ja, da ga nebo ne zapusti. * Zdaj ju vidim tam daleč pred rudnikom na majhnem vrtičku, PUBLIC CLOTHES6301 3 ST*CLAIR AVL vogal E. 63d St. 1.11 Nasproti St. Clair Ave. kopališču VELIKONOČNI POZDRAVU VOŠČILA VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Opustimo trgovino kmalu Oblecite se za'veliko noč za manjši denar kot kdaj prej. Prilika, da si prihranite $5, $10 in celo $15 na oblekah in površnikih. Naša 11-letna navzočnost v tej okolici govori sama zase o poštenem trgovanju, dobrem blagu in dobrimi odnošaji z ljudmi, ki so bili naši prijatelj:. Obleke! Površniki! Pol ali cel pas modeli, polo, raglans, balmacans, guard modeli. Vseh barv in modelov. Prošlo leto so uradniki Cuyahoga okraja potrošili preko $25,000,000 iz davkov in drugih dohodkov; clevelandske šole so porabile okrog $20,000,000; clevelandska mestna '"Imini:-iir-acija je potrošila $U,000,000 od davkov in drugih prejemkov; predmestja in druge' grupe v okraju so potrošile nadaljne milijone. F akt je, da se je po Ohio nabralo r raznih davkih prošlo leto, in tudi potrošil o, ogromno vsoto $4,00,000,000, vrhu, tega je nabrala še zvezna vlada okrog $200,000,000. Vse to so morali doprinesti ubogi davko-pUr'p,rali, katerim se nalaga višje in višje b reme, ki jih zraven pritiska še draginja in ijisjhcn zaslužek. in mrtvo. "Zakaj ne odnehaš?" ga je vprašala špelca in mu hotela zbili ragljo iz roke. "Zato, ker najglasneje in najdalje ragljam in bom zato dobil dinar od mojstra," je odvrnil otrok. Zdaj šele je postalo obe sram in tro sta smuknili vsaka svojo pot. Pravijo, da ju je tisto raglja-nje ozdravilo. PODPIRAJTE SLOVENSKI! TRGOVCEI VOŠČIM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM MOJIM DRAGIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM John Zulich 18115 Neff Rd. Tel. KEnmore 4221 Prodajalec zemljišč in hiš že nad 25 let Zastopnik vsakovrstne zavarovalnine proti požaru in nezgodam. Zavarujem tudi blago v trgovinah, avtomobile ter šipe pri trgovskih poslopjih. Za vse to se rojakom priporočam in jamčim točno postrežbo. URADNI BIRO ZA AVTNE LICENCE pri Voelker Motor Co. 6225 St. Clair Ave James Kenny, Deputy Registrar Odprto od 9. zj. do 9. zv. Avtomobilske 1937 lkenčne plate 1937 dobite pri) The Cleveland' Spring Service Co. 50 15 SUPERIOR AVE. MICHAEL BEL ANIC H Nič čakanja Takojšnja postrežba URADNI BIRO JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK ŽELITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Michael Telich zastopnik SUN LIFE ASSURANCE zavarovalne družbe želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Zahvaljujeta se vsem odjemalcem za v preteklosti in se priporočata za bodoče. 1040 Terminal Tower CHerry 7877 95 Naša naloga je prodajati dobro in zanesljivo blago ffi j||in dati dobro postrežbo. Pohištvo lahko kupite na lahka S6 9f mesečna odplačila in imate 24 mesecev časa za plačevati W JS na neplačano vsoto. B QJ f ' A B I Norwood Appliance & Furniture Co. | p SUSNIK-BOHINC, lastnika |g % 6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634 B 0] W KUPITE SEDAJ viso vašo potrebno obleko za žene, može Sn otroke, predno se cone zvišajo. Sedaj so Š2 cene nizke'. Blago izvrstno. OBLEKE ZA DEČKE kratke in dolge hlače $3.95 $4.95 $6.95 |§L FULL FASHION, SERVICE in ^Kfcv CHIFFON NOGAVICE lepe, nove barve 59^ 79^ Imamo tudi veliko zalogo blaga na jarde, delovno obleko, klobuke, kape, srajce, spodnjo obleko in razne druge potrebščine john rožanc 15721 Waterloo Rd. Vsem prijateljem in odjemalcem želimo vesele velikonočne praznike MATT KUTCHER RESTAVRANT 3804 St. Clair Ave. Žganje, 6% pivo, vino in izvrstna jedila. Se toplo priporočam in želim vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem. GEORGE kovačič 6312 St. Clair Ave. (v Hrvatskem narodnem domu) JUGOSLOVANSKA BRIVNICA Želi vesele velikonočne praznike vsem prijateljem znancem in obiskovalcem! nabočite si prosti vzorec Triner's Hitter Wine Go. 544 3. Wells St.. Chicago, III. Pošljite mi brezplačni vzorec. Ime ....................... Naslov ..................... Mnogokrat "j odpravi neprebavnost i in zaprtnico \ V vseh lekarnah Christos voskrjes Praznik bratstva v sovjetski Rusiji Ruska cerkev praznuje veliko noč kot svoj največji praznik. Kdor je ta praznik samo enkrat v Rusiji doživel, tega je brez dvoma prevzel globok pomen tega praznika v ruski cerkvi. V vrsti simbolov se človek spominja, da srno vsi bratje in da velja tudi najmanjšemu med ljudmi velika ljubezen Odreše-nikova, Vstajenje. Bratovskega poljuba, s katerim se v Rusiji velikonočne dni pozdravljajo, ne sme nihče odkloniti in velikonočna miza je pripravljena za vsakega, ki stopi v hišo. Po dolgem težkem postu si pripravijo posebna jedila, ki jih poprej puste v cerkvi blagosloviti. Ničesar se nekdaj niso Rusi bolj veselili v celi dolgi zimi, kakor velikonočnega praznika, ki jim ni pomen j al le pričetka pomladi, ampak je predvsem vsakemu členu cerkvenega občestva znova klical v zavest povezanost, s katero so v krščanstvu združeni Stvarnik, stvari in človeštvo. In danes—? Danes je velika noč postala v Rusiji vir nesreče, stiske in skrbi. Sovjetski vladi so nekdanji prazniki dobrodošla prilika za brezbožniško propagando, s katero preplavi deželo. Že nekaj tednov pred veliko nočjo so na vseh vogalih nabiti veliki plakati proti veri. Kamor pridete, v katerikoli lokal, vam kriče nasproti ogromni plakati, ki se ne straše pred ničemer, kar naj označuje miselnost popolnoma propalih ljudi. Z nepopisno umazanostjo se blati Cerkev, duhovščina, Bog, verniki in sveto pismo. Učinek bi v Rusiji seveda ne bil posebno velik, ker so ljudje proti vsemu podobnemu že davno otopeli in bi jih sploh komaj opazili, ako ne bi vedno znova spodaj stal poziv k izdajstvu nad bližnjim. Vedno znova in na vse načine se povra-ča zahteva: Tovariši, dobro pazite, kje in kako preživi vaš bližnji praznike,! Vse praznične dni ukazuje država delo. Delavci in nameščenci pa "prostovoljno" sklenejo, da že prej nekaj tednov delajo čez uro, zato da morejo okrog velike noči obiskovati brezbožne predstave in prireditve. Največjo važnost igrajo brezbožne gledališke predstave, ki so v velikonočnih praznikih po vsej državi na programu. Navadno se boljševiki poslužujejo umazane pornografije, ki jo prodajajo kot "duhovno hrano" proti "strupu vere." Prera-čunjeno je vse na najnižje instinkte, da se vzbudi sovraštvo do vere, Cerkve in družine. Nobena pocestnost ni dovolj umazana, da se je ne bi prikrojilo za fantazijo sovjetske mladine. Zasmehovalni prizori se igrajo v mestnih gledališčih, po vseh šolah, vojašnicah, po tovarnah in vseh državnih ustanovah, ki so opremljene z gledališkimi dvoranami. Pri tem so igralci navadno oblečeni v obleke, ki so jih izropali iz cerkva in samostanov. Rabijo bogoslužne predmete, da se z njimi zasmehuje vera in Cerkev. Kdor teh predstav ne obiskuje in vseeno hoče imeti dela, je v vefliki nevarnosti, da bo pod kako smešno pretvezo v kratkem frčal na cesto. Kot nalašč v državnih prodajalnah v teh dneh izdajo izredno velike množine alkohola in žganja vseh vrst. Mesto praznika bratstva je velika noč postala v Rusiji čas vsesplošnega bo-gokletstva, pijančevanja in pretepov, ki naj pomagajo ljudem zamoriti spomin na krščansko veliko noč. Kdo obiskuje cerkev? Obiskovati cerkve je sila nevarna reč. Zato se ne smemo j čuditi, ako v njih predvsem opazimo stare mamice. Mladina ne poseča cerkev, ker je i ». * vzgojena v popolnoma brezver-skem duhu in ji do 18. leta tudi nihče verskega pouka deliti ne sme. Družinski očetje in matere, ki hočejo obdržati delo in preživiti svojo družino, morajo brez izjeme h komunističnim brezbožnim prireditvam. Toda kdo ve, kaj se dogaja v njihovih ubogih, pohojenih srcih! Bridkosti, ki jo v komunističnemu suženjstvu preživlja ruski narod, ni mogoče popisati z no- j beno besedo. Za to ni mogoče dobiti izrazov. In vendar bo tudi za ruski narod prišel dan, ko bo svobodno in odkrito mogel reči: "Christos voskrjes! Vo istinje voskrjes!" — "Kristus je vstal! V resnici je vstal!" Tako se glasi medsebojni pozdrav, ki mti sledi velikonočni poljub. -o- Živi raglji Raglje so različne. Ribničani prodajajo majhne raglje za otroke, ki z njimi ropotajo po ulicah, straše o veliki noči Boga, in begajo občutljive ljudi, da si maše ušesa. Druge, večje raglje se oglase zadnje dni pred veliko nočjo iz zvonikov in oznanjajo, da so zvonovi poromali v Rim. Nazadnje imamo še žive raglje, ki so najglasnejše in raglja-jo kar vse leto v delavnikih in v praznikih. In to so klepetulje, ženske, ki stoje pred hišami ali po praznih ulicah kar po več ur, pridno obirajo svojega bližnjega in zapravljajo dragoceni čas. In dve taki ragljici sta bili v laši vasi. Prva je bila cerkt nikova hči, Trelčeva Katrica, druga njena prijateljica Miklo-va Špela. Zaman se je cerkov nik Miha trudil, da bi svojo hčer odvadil njene bolezni. Prav tako je moral mož Miklo ve Špele, pošteni čevljar Tine, mnogo potrpeti zaradi svoje zgovorne ženice, ki je prej opravila svoje posle klepetanja in šele potem drugo in je zato pri delu zmerom zaostajala. In prav tako je bilo na veliki petek. Cerkovnik je imel mnogo de-a v cerkvi in zato je Katrici še posebej naročil, naj bo pridna in naj pazi na otroke, saj je bila ona najstarejša in edina varuhinja, odkar mu je umrla pred leti žena. čevljar pa je svojo špelco poslal v trgovino po dreto. In tako sta se obe srečali in začeli ragljati na žive in mrtve. Iz zvonika ju je spremljala pra- va raglja in ju svarila, da čas poteka, a kaj jima je bilo mar! Pa je cerkovnikov Cirilček, ki ga je sestra prepustila drugim mlajšim otrokom, zašel v gnojnico za hišo in bi kmalu utonil, če ne bi prav tedaj prišel mimo gnojnice mojster Mikel gledat, kje je njegova mlada klepetava boljša polovica. In Mikel je potegnil Cirilčka za lase iz gnojnice, ga otresel in nesel v hit^o, kjer ga je sam umil in preoblekel ter ves čas renta- : čil nad obema klepetuljama, prepričan, da spet skupaj reg-ljata. Ko se je vrnil cerkovnik in 1 našel čevljarja, ki je pravkar preoblekel njegovega malega, se je silno razsrdil: "Danes jima lahko zagode-va! Pojdiva! še je čas!" je vzkliknil in stekel proti cerkvi, kjer so otroci še vedno udrihali za cerkvijo po praznih sodih in zabojih ter z ragljami v rokah strašili Boga. In nabrala sta otrok, kar celo kupico, ter jim ukazala, da m rajo poiskati obe ragljici. Vsi ti otroci so imeli v rokah raglje in mojster drete jim je dejal: "Ko najdete klepetuljici, morate takoj obe obstopiti ter molče pričeti ragljati na vso moč. Kdor bo bolje ragljal, dobi kar dinar, a ostali po pol dinarja." Otroci so bili s predlogom zadovoljni in veselo so se napotili iskat obe klepetulji. Mojster in cerkovnik sta počasi korakala za njimi in opre-zala z očmi, kje bosta zagledala zgovorni par. "Ju že imam!" je dejal cerkovnik in pokazal v ozko zaga to, kjer sta stali ženski in govorili. "Zdaj pa pojdite počasi drug za drugim, ju obkolite in začni te!" je ukazal cerkovnik in otroci so že odkorakali. Moža ka pa sta stopila v bližnjo vežo, da bi opazovala prizor. Mladež je zakorakala ir kmalu je obstopila klepetulji, ki se nista dali motiti in sta kar naprej govorili. Tedaj so se oglasile raglje, hrupno in raskavo je zadrdralo deset lesenih jezikov ter se vmešalo v njun pogovor. Obstali sta in že sta hoteli planiti nad otroke, ki se pa niso posebno bali in so še hitreje vrteli raglje. Tedaj je špelca segla med nje. Zleteli so, a najmanjšega je ujela in ga zgrabila za ušesa. Otrok je 'še bolj hitel vrteti svojo raglja in se dreti na žive MRS. JOSEPHINE STRNAD in M 1315 E. 53d St. ENdicott 9331 RESTAVRACIJA in BEER PARLOR Voščita vsem prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike. Priporočamo se za obisk naših lepih prostorov. \ Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želita vel=elo alelujp mr. & mrs, frank vesel 791-93 E. 185th St. GROCERIJA in MESNICA Pristne domače šunke in želodci. Specijalno dobro sveže meso in vsa grocerija. * VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO PODPISANI VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER IMEJITELJEM NAŠIH POLIC THE LIFE INSURANCE (0. OF VIRGINIA A. R. KUSHLAN R, F. GREGORICH AL ZIVODER zastopniki PRODAJA SEDEŽEV ODPRTA SEDAJ * Vstopnice za posamezne predstave METROPOLITAN OPERE Co. iz N. Y. Edward Johnson, Gen. Mngr., Edward Ziegler, Ass'nt Gen. Mgr. Od 12.-17. aprila v Public Auditorium CLEVELAND, OHIO Kepertoir: LECOQ D'OR T2NDA^ LOHENGRIN P,E6TE£p£,°LpA ipons; Doe, Votipka, Pinssa, Massue, Fl'sgstsd, Brenzoll. Melchior, Huehn, Cordon, Papi, sledi Lint, Cehanovsky, Do Abravanel _ CAVALLER1A RUSTICANA mrnVT/Mir " PETEK VEČER Ponaette, Petina, Jagel, Morelli, Papi MIGNON 16 APRILA TRISTAN & ISOLDE Swarthout, Antoine, Crooks, Pinza, Bada, TOREK 13. APRILA _Cordon, Pelletier, Balet._ Flagstad, Branzell, Melchior, Huehn, ^ » r»TVH?"Vr SOBOTO POP List, Cehanovsky. D'Angelo Bodansky CARMEN 17 APRILA' FAUST M asprpei?a Ponselle, Burke, Votipka, Olheim, Maison," Jcpson, Olheim, Votipka, Crooks', SonneT* "Ueh"' ' T?,f?'An««10-Kngelman, Pinza' Pellotier. Ballet. -Engelman, Papi. Ballet. AIDA ISceatPrRTLe£ IL TROVATORE Rethberg, Castagna. Votipka, Jagcl, SOBOTO VECER 17. APRILA Baromeo, Morelli, Paltrinieri, Pan izza, Rethberg, Castagna, Votipka, Carron, Ballet, Morelli, Baromeo, Bada, Papi. Tiketi ?1, S2, $3, $4, $5, $6 (nič davka) pri MM TRUST BANKI V grl. spod. prostorih—E. 9th in Euclid URAD ODPRT OD 9. ZJ. DO 5:30 POPOLDNE Dnevno, izvzemši nedelje (Rabil se bo izključno Knabe klavir) SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VAS0 HRANO TEMEE'S ELIXIR OF BITTER WIME JL Tekma za ženina Smodinova in Cvajnarjeva hiša sta si bili že od nekdaj navzkriž. Odkar pa je stari Smo-l'in izročil posestvo sinu, ki je !'il tedaj prekoračil že štirideseto leto, se je spor med obema sosedoma še povečal, in sicer iz gole "evoščijivosti. Pri Cvajnarju so namreč že dolgo vrsto let redili bika. Da l>i mladi Smoclin n5 zaostajal za sosedom, si je še 011 omislil bi,ka prave pinfcgavske pasme. Zaradi tega se je naprotstvo med sosedoma še poostrilo. To pa še posebno zato, ker sta Smodinova in Cvajnarjeva hiša stali tako, da sta bili dvorišči obrnjeni drugo proti drugemu. Miru ni bilo in ga ni bilo. Tega si je najbolj želela Smo-ilinova Manca, sestra mladega Sniodina, že skoraj odcvelo dekle. Toda kljub svoji odcvelosti Manca še ni izgubila nade na možitev, zlasti še zato, ker je imela izgovorjeno lepo doto. To ji bo moral brat izplačati, kadar !Jo zahtevala. Zaradi večnih prepirov s sosedom ni bilo nobenega snubca k Hiši. Vsaj Manca je tako mislila, ker je zadnji predpust spet minil brez ženina. Trdno je upala, da ji bo po veliki noči sreča mila. Treba se bo le pobrigati na veliko soboto po procesiji, zakaj dekle, ki z velikonočnim blagoslovom na glavi gredcč iz cerkve prvo prestopi domači prag, se tisto leto gotovo omoži. Precej jih je v vasi, ki bi rade dale slovo samskemu stanu, zato bo tekma gotovo huda. A Mance ne skrbi, urna je in spretna za deset mlajših. Jerbas glavi ti nese kakor le kaj in še držati ga ji ni treba. Ko ji je bilo šestnajst let, je Prvikrat nesla žegen v- cerkev, Potem pa vsako veliko noč. A do danes se ji še ni posrečilo,-da bi bila prva doma. Letos pa mora na vsak način doječi prvenstvo ali, kakor pra-vijc učeni ljudje, rekord, pa če tudi malo poslepari. O, Manca ve za vse bližnice, ki drže od farne cerkve proti Vasi. Na eno izmed njih zavije in rekord bo dosežen. S takimi lepimi načrti v glavi je Manca komaj čakala velike noči. A kaj, ko pa je na svetu sreča tako opoteča. Po procesiji na veliko soboto popoldne je bilo lu-i (ari običajno blagoslavljali je Velike nočnih jestvin. S polnimi lei basi na glavi, pokritimi s čipkastimi prti, so hitela dekleta v Cerkev. Pred cerkvijo so preža- li nanje ministranti z velikimi košarami. Vsaka prinašalka se je morala odkupiti s pirhom, pomarančo ali kakšnim dinarjem, preden je smela k blagoslovu. Mračilo se je že, ko je bil blagoslov končan. I11 tedaj se je začela dirka — tekma za ženina. Vsekrižem so drvela dekleta i'/-cerkve, vsaka je imela pred očmi samo to, da bi bila prva doma. Smodinova Manca ni spustila izpred oči Cvajnarjeve dekle, ki je letos nesla k blagoslovu. Takoj po končanem opravilu v cerkvi je zdrvela mimo nje in se urno odzibala na stransko pot proti bližnici. Skoraj vsa dekleta je prehitela, zavila na bližnico in dirjala naprej po stezi mimo kozolcev, ki so stali tam kar zapored, že so se prikazale iza ovinka prve vaške hiše, še nekaj minut, in Man-KtV • bo doma. Ozrla se je nazaj. Še nobenega dekleta ni bilo videti. Pač, daleč zadaj sta hiteli clve in cin-cali z jerbasoma. No, teh se Manca ne ustraši. Tako gotovo ,e kakor amen v očenašu: rekord bo letos njen! Manca bi bila od veselja najrajši zapela, če bi ne bilo toliko ijal, zakaj že je hitela mimo prvih. hiš. Pravkar je hotela zaviti na cmače dvorišče, ko je pribe-zljal iza plota Cvajnarjev bik. Manca je odskočila, se spotaknila in v tistem trenutku ji jc padel jerbas z vsemi dobrotami z glave na tla. "Ježeš Marija!" je zavpila Manca in, se prijela za glavo. Na krik je pritekla mlada imodinka. "Moj kolač, moja gnjat in pir-li — vse zdrobljeno, vse zmečkano" je vzdihovala in metala c e v jerbas. Cvajnarjeva dekla in druga iekleta, ki ;so. tačas dohitela daneo* so se hudomušno muzala, a Manca jo je od jeze vsa rdeča ubrala naravnost v svojo umnato. Pa vendar se je te smole dr--alo tudi nekoliko sreče. Prileten fant, gospodar iz sosednje vasi, ki je bil prignal kravo }< Cvajnarju, jo je moral po sitnem dogodku odvesti k Smodin-ku, ker Cvajnarjevi na noben način niso mogli bika spraviti v hlev. Ko se je malo pomiidil v kuhinji, sta izpregovorila z Manco neka j besed, in to je zadostovalo, da jo .je fant prihodnjo nedeljo zasnubil. In tako je Smodnikova Manci' kljub izgubljenemu rekordu vendar dobila ženina. Od tega časa se pa tudi Cvaj- narjevi in Smodinovi niso več gledali tako postrani in do prihodnje velike noči si bodo nemara že iskreni prijatelji. Vinko Bitenc. --o- Pes je ganil gospodarja V prvi polovk'i minulega stoletja je razsajala po deželi huda lakota. Zaradi slabih letin ni bilo živeža, in še to, kar so ljudje pridelali, ni imelo pravega teka. Trdni kmetje, ki so imeli denar ali zaloge žita, so že še shajali; mnogim siromakom pa je manjkalo celo živalske hrane. Tak siromak je bil tudi mož, ki se je nekega dneva ustavil v Javorju pred Vidmarjcvo hišo. Hrbet mu je bil upognjen in ve;-' se je tresel od slabosti, ker že več dni ni okusil tople hram Plaho se je oziral okrog sebe, zakaj Vidmar je ozmerjal vsakega berača ter ga odslovil brez milo,dara. Pred hlevom je zarožljala veriga. Domači pes sultan jc planil od lesenega korita; zavohal je tujega človeka, toda ko je zagledal sključenega prosja-ka, je stisnil rep med noge in zlezel v hišico pod stopnice. Korito je bilo napolnjeno s krompirjem. Lačnemu siromaku se je oglasil želodec. Z drsa-jočimi koraki se je bližal hlevu, da bi se nasitil z ostanki iz pas jega korita. Tedaj se je pojavil na dvorišču Vidmar. "Potepuh, kaj delaš tukaj?" se je razkoračil. "Ali ne vidiš psa, ki te bo popa-del?" "Vaš pes je krotak ko .jag-nje," je odgovoril tujec in po biral krompir iz korita. "Čakaj, capin, boš že videl! Sultan, ali ga ne boš? Primi ga!" je ščuval psa na siromaka. Toda žival se ni zmenila. "A, takšen čuvaj'-sif mu je I nameril s palico. "Reži!" je za-i kričal na berača. "Sicer ga spu-' stim z verige." "Meni ne bo storil ničesar zalega," je rekel ubožec in mirno užival ostanke. Vidmar je prijel za verigo. Toda pes se mu je začel dobri-kali, kakor bi ga hotel prositi, naj se usmili siromaka. "čudno!" Skopuh je zmajeval z rameni. Njegovo trdo srce se je začelo mehčati. "Sultan je bil doslej ves divji, kadar je stopila na dvorišče kaka tuja oseba. Zdaj pa trpi, da mu jemlje hrano iz korita." "Kdo pa si?" se je naposled i bregnil ob neznanca. "Siromak sem—takšen, da se me je celo pes usmilil ..." "A ko je res, kar praviš, pojdi z menoj v hišo," mu je rekel sočutno. "Pri nas še ne stradamo." Posadil ga je za mizo ter 11111 postregel z mlekom in s kru-1 om. "Zdaj mi ne reci, da sem slabši od psa," se je ponesel. "Rad bi pa le vedel, odkod si prišel in kako si zagovoril psa, da te ni popadel." Siromak se je bridko nasmehnil. "Pes je boljši kakor mar-sikak človek in ne sovraži domačina ..." Vidmarja je zadel ta očitek. Spomnil se je svojega bratranca, ki ga je pred mnogimi leti spodil oil hiše. "Morda pa ve kaj o njem," mu je rojilo po glavi. "Kakor je videti, nisi daleč od tukaj," ga je hotel spoznati. "Nisem," mu je pritrdil. "V Javorju mi je tekla zibelka ..." "Pa nisi ti . . ." si je domislil, a ni mogel izreči do kraja. "Tvoj bratranec," mu je pomagal izgovoriti. Vidmarju se je utrnila solza. "Tine, odpusti!" mu je segel v 1 oke. "Vem, da sem ti storil krivico. Zato pa ostani pri meni in uživaj moje imetje." Z veseljem je sprejel siromak njegovo ponudbo. Kam pa naj gre zdaj na stara leta,! Tako je Previdnost uporabila brezumno žival, da je genila trdosrčnega gospodarja. LOUIS OBLAK TRGOVINA 3 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebfičlne za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978 V SPOMIN prve obletnice smrti naše nepozabne blage mamice Ana Oberstar ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 21. marca 1936 in bila položena k večnemu počitku na Kal vari j o pokopališče dne 24. marca 193G. Luto dni je že minilo, ljuba naša mamica, , kar odšla od naal za vedno, kar Te krije jamica. Mirno sni vaj v grobu tihem, v kraju večnega miru, prosi, cia enkrat združili bomo tam se pri Bogu. Žalujoči ostali: ANA KOSEC, JOSEPH OBERSTAR, FRANCESBAVDEK, sin in hčeri. Cleveland, O., 24. marca 1937. ANTON MERVAR & SON 6921 St. Clair Ave. Cleveland, O. Ki vesele velikonočne praznike vam želijo slovenski čevljarji in se toplo priporočajo: J9S. GRBEC, 6026 St. Clair Ave. FR.URANKAR, 7226 St. (lair Ave. FR. LONGAR, 6630 St. Clair Ave. RUDY KOZAM, 6530 SI. (lair Ave. JOS. SERCEL, 6214 Sf, (lair Ave, JOHN TUSHAR, 1102 E. 63d St. Velika jezerska razstava, ki .sv; odpre v Clevelandu 2$. maja in ki bo trajala 101 dan,, bo veliko večja in lepša kot lunidca. Tukaj v idile del te razstave z raznimi iiiduslrijskh mi poslopji, in "svetom radija." Vesele velikonočne praznike želim vsem mo-» f jim odjemalcem in prijateljem. Zahvaljujem se za j naklonjenost in se vam tudi v nadalje priporočam. Zagotavljam vam, da bo ste dobili pri meni popolno vrednost za vaš denar. Letos sem zopet začel izdelovati nov model, nemško uglašeno harmoniko, t<( je brez trompete pri "basih, kakor vidite n'a sliki. Pri meni dobite tudi prave italijansko piano harmonike za najnižjo ceno in tudi učitelja vam preskrbim. Se vam priporočam, da pridete pogledat nove harmonike ali pa pišite po brezplačni cenik. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ROJAKOM Jos. Zele in Sinovi 6502 St. Clair Ave. ENdicott 0583 Collinwoodski urad: 452 E. 152d St. KEnmore3ll3 Najmodernejše urejen slovenski pogrebni zavod. Naša postrežba vam je noc in dan na razpolago. Oglejte si naše prostore, ki res odgovarjajo vsem modernim zahtevani. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA Joseph Perme The Hew Fashion slovenski Dry Cleaning krojač Joseph Kovač 15515 Waterloo Road Spomladanski in poletni vzorci. Obleke in površniki od $20.00 naprej. Posamezne hlače $3.75 naprej. Trpežna obleka, domače delo po najmodernejših krojih. Vesele velikonočne praznike vsem klijentom, prijateljem in znancem želi LOUIS PIKE SLOVENSKI ZASTOPNIK CANNING & HARMON Inc. 14401 Euclid Ave. DODGE PLYMOUTH DODGE TRUCKS Če hočete Imeti zanesljiv avtomobil in biti dobro postrežem, obrnite se na zastopnika, ki govori vaš jezik. Pomagajte svojemu rojaku in on bo vam. 16015 Midland Ave. Tel. POtomac 0086 Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem želi i ANTONIJA BARAGA SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 15322 Waterloo Rd, Najboljši legalni likerji, pristna ohijska vina in fino pivo. Domača kuhinja z najboljšim prigrizkom. Vesele velikonočne praznike vsem gostom, prijateljem in znancem želi JOSEPH WALLAND SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 15507 Saranac Rd. Najboljši likerji, pristna vina in fino pivo. Domača in okusna jedila. Toplo se priporoča za obilen p ose t. Vesele velikonočne praznike želi vsem skupaj ANGIE'S CAFE 6702 St. Clair Ave. ANGELA PEČJAK, lastnica Se toplo priporoča za fino 6% pivo, fino in prigrizek. Veselo alelujo vsem gostom in prijateljem želita JOHN in FRANCES POLC 16605 Waterloo Rd. Najboljši likerji in pivo, izborna postrežba v jedilih in mehkih pijačah. J. O. CURWOOD: Lov na ženo ROMAN TAYLER POGODBA ■. * • ■ I'. .' 6. Izvajanje javne kontrole OPOMBA: To je šesti in zadnji članek od serije, ki kažejo kaj je Tayler pogodba in kako posluje. Delovanje uprave je bilo kazano v pred-stoječih člankih, kar je zapopadeno v ordinanci, obsegajoči Taylerjev načrt. Delovanje mesta je omejeno z ordinan-co, da se nadzira vse zadeve, tikajoče se postrežbe, vključno vsoto glavnice, ki se investira v dani postrežbi. To nadzorstvo se porazgubi j a v mestni zbornici, ki. ji pomaga "tehnični svetovalec" v osebi cestnega železniškega komisarja. * * * Sodnik Tayler je izrazil nekaj jako določnih idej o načinu po katerem se bojo morale ravnati vse stranke, prizadete po Tayler j evem načrtu. Svaril je posameznega odbornika pred poskustvom dobiti posebno ugodnost za svoje volivce z ozirom na vožnje in postrežbo na stroške vse naselbine. "Zbornica dolguje tej naselbini," je rekel, "kot sama sebi, da vzame v poštev vsako pritožbo potrpežljivo in konzervativno, ki se nanaša na transportacijo 'n uravnavo uličnih vozov ter kakovost in veličino postrežbe, da se da zadoščenje vsakemu prizadetemu." O komisarju ulične železnice je rekel: "On mora stati v posebnem stališču svetovalca zbornici, ter mora stati jako blizu v fizičnem in razumnem sorodstvu z upravo ulične železnice. "Na njem zavisi," je rekel sodnik Tayler dalje, "da med raznimi elementi in raznimi konstituenti ter raznimi člani zbornice pove resnico in to tako jasno ter v tako jasnem jeziku, da če gre zbornica preko njegove razsodbe, da naselbina ve, kako je zbornica zavrgla njegovo razsodbo ter da bo v stanu reči, če je on ali zbornica v pravem." * * * Vedoč vpliva časopisja na mestne uradnike glede kontrole zadev ulične železnice, je sodnik rekel: "Časopisje naj hi se pred vsem izognilo senzacionelnih vesti raznih, v resnici brezpomembnih stvari, ki se dogodijo v zvezi z podjetjem ulične železnice, ter bi moralo ustvariti zdrav, ne pa razburljiv sentiment." * * * Sodnik Tayler je verjel, kot verjamemo mi, da je bil njegov načrt, napravljen na pravičnosti, tako dovršen kot more biti pač človeško delo. Vendar pa je predvidel, da bo njegov uspeh odvisen od onih, ki ga bodo upravljali ter je zbral v enem paragrafu idejo o sposobnostih, potrebnih od raznih delov administracije:) Zato pravim, da mora imeti komisar ulične železnice pogum, podjetnost, potrpljenje in takt; javnost in časopisje naj bi imeli potrpljenje in simpatijo ter voljo pomoči; vodstvo naj bi bilo dovzetno in podjetno, da vrši javno dolžnost in če- oni, ki so v zvezi s to situacijo, store svojo dolžnost, bomo za vedno ustvarili v javnem mnenju prave principe, na katerih ta naselbina stoji. THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY Toda ko je korakal po mračni, vijugasti stezi, ki : je vodila gori na Miettsko pla- : noto, se mu je čedalje od loč- : neje razodevala resničnost. To : je bilo nekaj, kar ga ni samo begalo, ampak ga je tudi pre- , sunjalo do dna srca. Kakor ; vselej, je tudi to pot naj prvo i izprevidel smešnost situacije. On, John Aldous, je bil tako : rekoč izbrisal samega sebe pred vsemi ostalimi možmi — in zakaj? Zaradi ženske! Šel je tako daleč, da ji je ponudil v žrtev svoje najznamenitejše delo. Odkrito je povedal Jani, da ga baš sedaj bolj zanima kakor njegova knjiga. Spet si je ponovil, da se ni vdal, ampak da je bil popolnoma premagan. Zaradi dvojice ljubkih oči, ki so mirno zrle nanj, je bil zbrisal z listov svojega življenja vse, kar je oznanjal celo desetletje, neizvzemši zakonov, katere si je bil dal. A ko je iz dalje uzrl Ottov prostorni šotor, je zalotil samega sebe, da se smehlja, da hitreje sope in da se oglaša v njegovih prsih nova pesem. Obstal je, da si nabaše in zapali pipico, preden stopi Mrs. Ottovi pred oči. Zavijaje se v kar naj gostejši oblak dima, ji je razložil, da je malone prisilil Jano, naj ostane v njegovi koči ter z njim poje jerebici. Zvedel je, da vlak v Tete Jaune ne more oditi prej nego jutri, in ko mu je dala Mrs. Ottova hlebec svežega kruha in lonček domače mezge kot prispevek za njuno večerjo, se je vrnil h koči, izkušaje žvižgati po svoji stari brezskrbni navadi. Vprašanje, ki si ga je že od kraja zadal glede Jane, je sedaj še bolj neodvračljivo stopalo predenj. Zaupal se ji je bil, da skoro ni vedel kdaj in kako. Pred njenimi očmi in njeno sodbo je na stežaj razgrnil strani, ki jih je skrival toliko let. Kar naravnost ji je priznal, da ga je prišla izpre-menit — dopolnit tisto, čemur je dal on šele pol oblike. To priznanje je bilo kar nerazumljivo v svoji smelosti in vendar je mislil, da ga je razumela do dna. Še več: čitala je o njem. Čitala je njegove knjige. Poznala je Johna Aldou-sa — človeka. Toda kaj je vedel on o njej mimo tega, da ji je ime Jana Grayeva in da jo je horda, valeč se V te kraje, zanesla v njegovo življenje prav tako čudežno, kakor bi mu utegnila burja prinesti košček puha z labodovih prs? Odkod je prišla? In zakaj je potovala^ v Tete Jaune, končna točka železniške proge, bivališče več tisoč ljudi surove sile mišic, ljudi, vdajajočih se vsem moškim strastem. To je bil nemogoč kraj za mlado in zalo žensko, posebno ker ni imela nikakega spremstva. Da je Jana poznala koga izmed inžen-j^vjev ali podjetnikov ali da je imela vsaj priporočilno pismo do njih, bi set kotički Aldouso-vih ust ne bi bili nabrali v tako globoke gube. A misli teh ljudi — inženjerjčV in podjetnikov — so šle v isto smer kakor nagnjenja horde; takoj bodo vedeli, kaj pomeni osamljena ženska, ki pride brez spremstva v Tete Jaune. Take ženske so se zlivale s hordo. Tudi Jana je potovala tjakaj s hordo. Aldous je bil tako zatopljeni v svoje misli, da je čisto tiho prišel do vrat. Šele Janin glas ga je vzdramil. Sladko in rahlo je pela odlomek napeva, ki ga še ni slišal dotlej. Ko je stopil med vrata, se je zdrznila kakor, v zadregi. — Nato ga je z nasmeškom pogledala; njene oči so bile videti v tem trenutku še temnejše in njih sinjina še bolj čudovita. Privezala si je bila brisačo namesto predpasnika in je lupila krompir. "Opravičite se prej ko morete," ga je pozdravila. "Med tem, ko vas ni bilo doma, sem imela tukaj gosta." "Oplakovala sem krompir, ko se ozrem proti vratom ter ( o pa:'.'m, da je vhod okrašen z , najbolj divjimi in najbolj rja-stimi brki, kar sem jih videla . v svojem življenju. Toliko, da . mu niso oči skočile iz jam, ko me je uzrl. Odskočil je kakor kunec in — in — tamle je v . naglici nekaj izgubil." Z očmi prekipevajočimi od . veselosti, je Jana pokimala l proti vratom. Na pragu je t ležal ogromen |kos razžvečene-. ga tobaka. "Stevens!" se je zasmejal » Aldous. "Nu, Bog pomagaj; . ako se vas. jet tako zgrozil, da • 'je izpustil takle žvekljaj, te- > daj ste ga morali res pošteno .'prestrašiti!" To rekši je brcnil • Stevensov izgubljeni imetek s t koncem čevlja čez prag in se > je obrnil k Jani, kažoč ji sveži . kruh in mezgo. "Tole vam po-. šilja Mi-s. Ottova," je dejal. "In, vlak se odpelje šele jutri." i Ko ni odgovorila ničesar, si t je primaknil stol, sedel tesno k njej in nabodel s konico svo-;|jega lovskega noža enega ali -jdva krompirja, ki sta bila še t na mizi. s "Ako poj dete tja, poj dem z - vami," je rekel. r Pričakoval je, da napravi ta ■ napoved nanjo kak vtis. Ko - pa je naglo vstala s svojo pon-,'vo krompirja, pustivši enega nataknjenega na ostrini njegovega noža, je ujel le odsev oča- j rujočega nasmeška. n i j "Menda si res še domišlja- i: te, da nisem zmožna sama gle- I dati nase v tej strašni Tete j Jaune?" je vprašala sklanjajo d 'se preko mize. "Jelite da?" z | "Nikakor ne. Vi bi povsod s ljumeli gledati nase ,Ladygray," 1 II ji je odgovoril. "Pač pa sem n trdno uverjen, da bo mene o manj vznemirjalo, ako bom f> imel gotovost, da vas ne bo £ nihče žalil, nego bi razburjalo t vas, če bi morali trpeti žalitve. V Tete Jaune je vse polno n Quadov," je dodal. d Usmev ji je izginil z obličja, o ko se je ozrla nanj. Njene si- / nje oči so bile polne tesnobne -napetosti. "Skoro bi bila pozabila na tega človeka," je zašepetala. "Mar bi se hoteli še enkrat boriti zame?" "Tisočkrat." Rdečica na njenem obličju je potemnela. "Nekoč sem čitala nekaj o vas, John Aldous, ' in zdaj mi je to neprestano na 1 umu," je dejala. "Bilo je po vaši vrnitvi iz Tibeta. Pisali so, da vas imata dve nagnenji ''docela v oblasti — vaš prezir 'ido žensk in želja po prigodah; 5 da je za vas nemogoče, da ne " bi našli na ženskah napak, in ' da bi šli na konec sveta, če bi se vam tam obetal kak razburljiv doživljaj. Ali ni mor-" da baš vaša strast do prigod " tisti vzrok, ki vas nagibi je, da hočete iti z menoj v Tete Jau-' ne?" "Čedalje bolj se mi vidi, da " bo to največja prigoda vsega | 1 mojega življenja, je odgovoril 'in v njegovem mirnem glasu je ":bilo nekaj takega, da ji je be-'seda zastala. Vzdignil se je in 1 'stopil pred njo. "Velika prigo-j {da je prav za prav že tu," jej ,'nadaljeval. "Čutim, da je. —i r Še davi bi bil stavil življenje,' z'da je ni sile, ki bi me mogla | -'pripraviti do tega, kar vara-a priznam zdajle drage volje.| a Smejal sem se temu, kar je' d'svet mislil o meni. Vse to je r.bilo zame velikanska komedi-j v*lja. Stotine stolpcev, ki so jih j ogorčene ženske objavile zo-tl'per mene po časopisih, so me ajstrašno zabavale. Vse so vpra-e ševale venomer isto: 'Zakaj ne s-'pišete o dobrih lastnostih žejna, zakaj vedno le o slabih?' il Odgovoril jim nisem nikoli. — ;'Pač pa odgovorim danes vam. a Vzrok, da sem iskal vedno le slabih lastnosti žensk, ni bil v; o tem, da bi jih bil preziral. To il slabost in ničevno nebogljenost s človeškega bitja sem le zato e tako brezobzirno zasledoval v ii svojih knjigah, ker sem zme->-'rom mislil, da je žena edino, v 1.'čemer se je Bog približal po-"'polnosti svojega stvarstva. — si Mislil sem, da bi morale biti i ' o popolne. In ker ženske krat-komalo nimajo popolnosti, ki li sem jo domneval v njih, sem ,e izvajal iz tega kar moči suhe |in trde zaključke. Bil sem beži dak in sem se boril tam, kjer1 bi bil moral graditi. To, da a vam to priznam, je dokaz, da o ste me privedli do največje i- prigode, ki me je kdaj sreča-a la na mojih potih." i Rdečica njenega obličja se je strnila v dve lisi. Počasi in nekaj tuje so ji padale besede iz ust. ','Mislim, da vas razumem," je rekla. "Morda sem bila tudi jaz v kakem pogledu obra-zoborka — ko sem polagala svoje misli v to, kar sem čitala." Globoko je vzdihnila, nato mu je pogledala naravnost v obraz in nadaljevala, kakor bi govorila v sanjah: "Velika prigoda za vas. Da. . . Nemara pa tudi za oba." Roke je imela trdno sklenjene; na prsih. Nekaj v njeni podobi, ko je stala tam s hrbtom obrnjena proti mizi, je zvabilo Aldousa, da je stopil k njej in vprašal: 1 "Povejte mi, Ladygray, za- 1 kaj potujete v Tete Jaune?" c Odgovorila mu je — tako h čudno, kakor da govore usta j sama zase: 5 "Pozvedovat grem — po svo- t jem možu." VI- 1 Molče in s sklonjeno glavo * je Aldous obstal pred njo, ko ( je izrekla te besede. Rahel šum pred kočo ga je zdramil le to- f liko, da se je ozrl proti vratom. 1 Potovala je v Tete Jaune, da ( bi pozvedovala po svojem mo- j žu. Tega se ne bi bil nadejal. 1 Za trenutek, ko je pogledal 1 ven proti gozdom, mu je utoni- { la misel v čudni zmedi. Nekajkrat mu je dala razumeti, da nima ne moža, ne očeta, ne brata, ki bi jo čakal tam, kjer je konec železniške proge. In zdaj ji je mirno palo z ustnic to priznanje! Tisto, kar je prej slišal, je bil eden izmed Ottovih mezgov, ki je šel na vodo. Spet se je obrnil k njej. Jana je še vedno stala s hrbtom proti mizi. Segla je z roko v nedrije ter izvlekla dolg debel ovoj. Ko ga je odprla, je Aldous videl, da so v njem bankovci. Poiskala je med njimi košček papirja ter mu ga podala. "Evo — to vam bo vsaj deloma pojasnilo," je dejala. Ril je obledel in ogoljen, po datumu že dve leti star izstri-žek iz novin. Skrbno je bil izrezan iz nekega angleškega časopisa — kratko poročilo o tragični smrti Mortimera Fitz -Hugha, sina ugledne devon-shirske rodbine, ki je bil izgubil življenje na lovskem izletu v pustinjah Britske Kolumbije. (Dalje .prihodnjič) --o- Pridobivajte člane za S. D. Zvezo Vsak se rad lepo obleče za *OeUKp noč! J.« !IW£e 1. PORTIS KLOBUKI v vseh popularnih barvah. 2. MANHATTAN SRAJCE beli broadcloth, tudi navadni in pisani vzorci. Mere od 1 4 do 1 8J/2. 3. SUPERBA KRAVATE Raznovrstne za izbero. ________ Za fante 1. NOVE SPOMLADNE OBLEKE 2 hlače dokolenke, 2 kratke 1 dolge, 2 dolge. Eno in dvovrstne, blue serge, Ševijoti in lepe volnene, plave, rujave, sive. 2. KLOBUKI IN KAPE vse barve, da sličijo vaši obleki. 3. KAYNEE SRAJCE Youth in Junior bele, dusty tones, krasni vzorci, Kaynee Eton obleke, mere 4 do 10. ___________- FRANK BDbAJ 6205 ST. CLAIR AVE. moške potrebščine SERVIRAJTE Mislite, da postanejo imenit-, ni možje samo tisti, ki so gospo-j skega rodu? Ne. Da vas poučijo kako lahko iz skromnega' fantiča zrase slaven mož, vam homo opisali življenje nekaterih slovečih veljakov, katerih imena so se zadnja leta vsak dan čitala v časopisitih. Kar začnimo : I. živel je nekoč siromašen mladenič. Rodil se je v ubožni škotski ribiški družini. Prav nič ga ni veselilo, da bi tudi sam postal ribič. Izšolati se je hotel. Da bi si prihranil nekaj denarjev za šolo, je začel prodajati krompir. Sleherno jutro je ponesel krompir na trg, pa tudi še popoldne ga je raznašal okrog po hišah. Zvečer pa je obiskoval večerno šolo. Mnogokrat se je učil pozno v noč. Naposled je napravil izkušnjo, da bi lahko postal učitelj. Trgovanje s kr 'ompirjem in večerno šolanje —oboje ga je zelo razbistrilo. Ali ko se je takole kot mladenič oziral naokrog po domovini, je videl, da njegova domovina do treh četrtin pripada bogatim iordom in grofom. To se mu ni videlo pravično. Zaradi tega se je namesto učiteljstvu posvetil Politiki. Začel je zahajati med narod, zlasti med ribiče in delavce. Govoril jim je, kaj vse ni Prav v njegovi domovini in ka-ko ie treba storiti, da bodo vsi imeli zadosti kruha. Izvolili so ga za narodnega poslanca in leta 1906 je prvič prišel v poslansko zbornico v Londonu. Bil vam je to nenavadno lep, mlad mož. Iz njegovih oči pod visokim čelom je sijala odločnost, pa tudi dobrohotnost. Med poslanci se je kmalu izkazal kot dober govornik. Leta so minevala. Dne 4. avgusta leta 1914 se'je v londonski zbornici razpravljalo o tem, ali naj Anglija vstopi v svetovno vojno. [V"si so bili za to. En sam mož je nasprotoval. Govoril je o strahotah vojne in je samemu angleškemu zunanjemu ministru Greyu svareče zaklical: "Lahko se kdaj še za Vas najdejo kakšna vešala v londonskem parku!" V dvorani je zavladala grobna tišina, Zakaj drzni poslanec je zunanjemu ministru zagrozil s smrtjo, ker hoče domovino pahniti v Pekel vojne. Vsem je postalo jasno, da preprosti ribiški sin ni samo lep in zgovoren, marveč da je tudi izredno pogumnega značaja. Leta so minevala, svetovna vojna je minila. Nekdanji mladi mož je zašel v leta ali dosegel je tudi najvišji položaj, ki ga kdo more imeti na Angleškem. Postal je ministrski predsednik in je vladal do nedavnega, zdaj pa skrajno utrujen uživa zasluženo pokojnino. Njegovo ime je Ramsay MacDonald. II. Živel je takole neki ubožni mladenič. Bil je sin vaškega si romaka v Auverdni na Franco skem. In tam so doma sami tak šni ljudje, da je vsa pokrajina znana po vsem svetu zaradi do-vtipnosti in bistrosti svojih pre- bivalcev. P'antic ni bil na pogled nič kaj lep, njegovi črni lasje so se kodrali, polt je bila rjavkasto temna, kakor da je bil fantičev prednik kakšen zamorec. Toda kakor lepota ni vse, tako tudi temu fantiču ni bilo ničesar očitati, ker je bil silno nadarjen. Že od otroških let je bil izredno priden in prikupen. Ker so bili starši hudo siromašni, so drugi poskrbeli, da je nadarjeni fantič šel v šole v mesto in da je slednjič dovršil tudi vseučilišče. Seveda je podpora bila tako majhna, da je bedni študent kakor mnogo drugih stradal, dokler ni opravil izpita za državnega tožilca. Zdaj pa je vedel ceniti dobroto, ki so mu jo po svojih skromnih močeh izkazovali rojaki. Trde izkušnje v študentovskem življenju so ga napravile odpornega in prizadevnega, kmalu je postal župan blizu Pariza. V njegovi občini je bilo mnogo delasvtva in siromakov in ker se je zelo brigal zlasti za ubožne, so ga izvolili za narodnega poslanca. To je bilo leta 1914, ko je bil štel šele 31 let. Po svetovni vojni je bil ponovno izvoljen in je leta 1925 prvič postal minister za delo. To ministrstvo je vodil z velikimi uspehi. Dve leti nato je bil izvoljen za senatorja. Njegov pokrovitelj, ministrski predsednik Briand ga je slednjič vzel v svojo vlado kot ministra za pravosodje. Leta 1930 je znova bil minister za delo in tedaj je napravil zakon, s katerim je za-?otovil delavcem in ubožcem podporo vse države. Leta 1931 je dosegel domala najvišjo čast, čast ministrskega predsednika. Tako je postal ves svet nanj pozoren. Po smrti jugoslovanskega kralja Aleksandra, ko je bila na francoskem imenovana nova vlada, je on postal zunanji minister in se je zelo proslavil s svojim modrim ravnanjem. Šele nedavno je odstopil. Toda to je mož, o katerem tudi takrat, kadar ni na vladi, vedno kaj čuje-mo. Je eden izmed vodilnih politikov na svetu. Imenuje se Pierre Laval. III. Živel je nekoč siromašen mladenič. V francoskem mestu Nantesu ob morju se je rodil. Njegov oče je bil siromašen gostilničar. Ko je v gostilni igral orkester in so plesali mornarji in razposajena dekleta, je fantek ležal v posteljici na samih cunjah. Ko pa je doraščal, je navzlic slabim zgledom bil zelo priden v šoli, šel je tudi na univerzo in postal advokat. Toda zaradi lahkomiselnega življenja so ga začeli zasramovati. Tedaj je ves jezen pobegnil v Pariz. Začel je zbirati delavstvo, hujskal je proti bogatinom in proti vladi, postal je poslanec in je potem v parlamentu postal najhujši v besedah, ki je vrgel marsikaterega ministra. Naposled se je pa zgodilo, da je sam postal minister . . . In zdaj se je do stržena preobrnil. Delal je čisto drugače kakor je prej oznanjal. Dvigal se je vedno više. Nihče v Franciji ni bil tolikokrat minister in ministrski predsednik kakor on. Po malem se je staral, naposled je bil res že star. Toda njegova moč ni opešala. Že v svetovni vojni se je zelo vnemal zato, da bi na vsem svetu zavladal mir in da bi se dosegla sprava med narodi. Toda takrat so ga nasprotniki vrgli, da ni bil več mi- Živel nekoč je siromašen mladenič . . . nister. Ko pa se je vojna končala, se je spet pojavil in je postal apostol miru, ki je delal samo na tem, da bi vsa Evropa postala zveza prijateljskih držav, kakor je to v Severni Ameriki. Kadar je on govoril pred Ligo narodov v Ženevi, ga je poslušal ves svet. Po tolikih uspehih in slaven, kakor je bil, je hotel stopiti še na najvišjo stopnjo: hotel je postati predsednik francoske republike. Ali tu mu je izpodrsnilo, njemu, ki je bil šestnajstkrat minister in ministrski predsednik. Nekje na samotnem kraju na deželi je skromen grob, v katerem počiva Aristide Briand. IV. Živel je nekoč siromašen mladenič. Svojega očeta sploh ni poznal, ker mu je prezgodaj umrl. Njegov očim je bil čevljar, a zaslužil je tako malo, da fantič do svojega desetega leta ni vedel, kakšnega okusa je me- so. časih mu je mati skrivaj skuhala jajce, a dobil ga je samo polovico, in že ob taki priložnosti jo je vselej vprašal: "Mama, kakšen praznik pa je danes?" Njegov očim je bil zelo veren in pobožen mož. Vsi vaščani so ga spoštovali in tudi fantič se je od njega učil verovanja v večno pravico in v boljše čase. Fantje rasel, učil seje sam in jo postal tako razumen in odločen, da ho ga siromašni kmetje izvolili za svojega zastopnika, ki se je prepiral z bogatini veleposestniki; lordi, za njihove pravice. Slednjič so ga izvolili tudi za narodnega poslanca. Ko je šel v London v parlament, so se mu posmehovali, ker je resnično nosil raztrgane hlače. Toda kmalu je zaslovel po svoji knjigi "Boljši časi." Proti mogočnim in bogatim ljudem je odločno nastopal in tako je kmalu zaslovel kot gromovit govornik za pravico. Postal je tudi minister in velik voditelj naroda. Nekoč so ga hoteli ponižati in so ga spravili celo na obtožno klop, toda zagovarjal se je tako odločno, da je naravnost z obtožne klopi bil poklican v vlado. V svetovni vojni je bil angleški ministrski predsednik. Kdorkoli se dandanes bavi s politiko ali čita dnevnike, pozna njegovo ime, zakaj mož tudi mnogo piše v liste. Imenuje se David Lloyd George. V. Bil je nekoč siromašen mladenič. V majhnem kraju Pre-dapiju v Italiji je bil njegov oče kovač. Seveda se je oče zelo vnemal za politiko in je bil občinski odbornik. Svojega sina je dal izučiti za učitelja. Fant je doštudiral in ko je postal učitelj, je bila njegova plača tako majhna, da z njo ni mogel živeti. Pa tudi v politiko se je preveč mešal. Bil je hud socialni & 9? M 95 & 95 9] & 9i M M 95 M 91 £ 95 95 Ji 91 A ■M 9> M 95 .0) A 9! & 95 M 95 d 95 M 95 95 & 9! & 95 & 91 95 & 95 ^ 95 9! & $ Pošljite v bližnjo slaščičarno, kjer prodajajo RACETOV SLADOLED in zelo boste ustregli svojim domačim. Lahko pošljete ponj tudi v našo izdelovalnico sladoleda. Večjo količino vam pripeljemo tudi na dom, če nas pokličete. Priporočamo se posameznikom, društvom in klubom. Točna postrežba, zmerne cene in fina roba. Naj bo velikonočno kosilo res pravi party! Po okusnem kosilu se ničesar bolj ne prileže, starim in mladim, kot krožnik RACETOVEGA SLADOLEDA :«mmm»m:«mtw»m:m::jmmm: Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem, prijateljem in demokrat. Takoj v prvih počitnicah je zatorej zapustil svojo domovino Italijo. Odpravil se je v Švico, kjer se je potikal okrog. Prosjačil je za hrano, spal je pod mostovi, tu in tam zaslužil kakšen denarčič kot zidar, ali pa mu je padel v roke kakšen drug priložnosten zaslužek. Vsak večer pa je šel v knjižnice in v ženevsko vseučilišče, kjer se je učil raznih jezikov, zlasti ruščine, nemščine, angleščine in francoščine. Ker je začel nastopati kot govornik in hujskal proti oblastem, so ga Švicarji proglasili za ničvrednega anarhista in so ga pognali nazaj čez mejo. V Italiji je spet postal učitelj. Pa mu žilca ni dala miru in je znova šel na tuje. In spet so ga vrnili domov. Zdaj je moral v Libijo, kjer se je Italija spopadla s Turki. Ko je vojna minila, je mladi mož začel pisati in je postal glavni urednik delavskega dnevnika "Avanti" (Naprej). Tri leta je vodil in urejeval ta list. V tem pa je nastala svetovna vojna in mož je spet moral na fronto. Ko se je vrnil z strelskih jarkov, je postal navdušen narodnjak. Osnoval je svoje liste in svojo stranko, začel je zbirati okrog sebe mladeniče, ki so si nadeli črne srajce in se proglasili za fašiste. Ti so ga imenovali za svojega vodjo, kar se po laško reče duce (izgovori duče). V nekaj letih je nekdanji socialist in poznejši narodnjak zavladal vsemu narodu in je danes državnik, čigar ime je v dobrem ali slabem znano po vsem svetu. Seveda ste tudi vi že uganili, da je to Benito Mussolini. VI. Živel je nekoč siromašen j mladenič. Rodil se je bil kot sin j neznatnega turškega carinika v 'Solunu. Ker je carinik sam sla- r bo živel že od mladih nog, je srčno želel, da bi se vsaj njegov j nadarjeni sin povzpel nekam č više. Zlaati je želel svojega si- j j na videti v uniformi. Dal ga je i zatorej v vojaško šolo, in potem \ 'je pač gotovo s posebnim vese- i 1 Ijem razmišljal in se nadejal, \ ! kako imenitno bo to, kadar bo c njegov sin postal vsaj—major, i ^oda sin je pokazal toliko spo- s l^obnosti že v šoli, da tudi učite- l i lji niso dvomili, da bo dosegel j še kaj več kakor stopnjo major- j | ja, samo če bo ohranjen,pri živ- 1 | ljenju in zdravju. Vojaško šolo j i je zapustil kot najboljši gojc- i nec in je takoj bil sprejet v voj- 1 no akademijo. Ko pa je postal j oficir, so ga takoj dodelili tur- £ škemu generalnemu štabu. 1 Kmalu mu je bila dana prill- 1 ka, da pokaže svojo hrabrost in i nadarjenost vojskovodje. Izka- j zal se je v borbah proti Grkom ; in proti Italijanom. Ko je nastala svetovna vojna, ga je vr- 1 hovni poglavar turške vojske i Mahmud šefket paša takoj ime- : noval za šefa generalnega šta-: ba. Kmalu nato je postal ar- : mijski general, ki je svojo ar- < : mado vodil tako spretno, da je : ona edina od celotne turške voj- ; ; ske ostala v svetovni vojni ne- premagana. V svetovni vojni ' ; seje tudi začel baviti s politiko. Ko so Turki izgnali sultana, je 1 postal njihov voditelj. In njemu je po vojni spet uspelo silo-! vito potolči Grke in Italijane. Tako je svojemu narodu in dr-jžavi rešil neodvisnost. Pre-' obrazil je vso svojo domovino v " prosvetljeno državo in storil to-i liko novega in dobrega, da ga znancem. Race's Dairy & Ice Čmn FRANK RACE ML,, lastnik 1028 E. 61st St. HEnderson 1786 je narod proglasil za svojega osvoboditelja. Dal mu je priimek Ghazi, kar je najvišje in naVedkejše odlikovanje pri Turkih. Ta mož je predsednik turške republike, diktator Mustafa Kemal paša. VII. živel je nekoč zelo siromašen mladenič. Bil je sin vaškega kovača v slovaškem kraju Hodo-ninu. V svojih mladih letih se pač ni zavedal, da rojenice prav marsikateremu kovaškemu sinu rade naklonijo takšno usodo, da postanejo pozneje v življenju ugledni voditelji naroda. Menil je pač v svoji ubo-ščini, da je rojen za pastirja kakor njegovi mladostni tovariši. Dosegel je že šestnajsto leto, ko je prvič obul škornje. Ali s 16. letom je imel že mnogo znanja v glavi, zakaj pridno se je bi! zmerom učil na paši. Učil se je in se sam izučil tako daleč, da je lahko postal vaški učitelj. Ko si je prihranil nekaj denar-cev, se .je odpravil na Dur.aj, od tam pa še v Leipzig v Nemčiji. Na visoki šoli je postal doktor filologije in njegovo ime je kmalu zaslovelo. Postal je eden izmed najbolj učenih mož na svetu in ga tudi še danes spoštujejo kot največjega zgodovinarja in filozofa. Ker mu je narod bil najbolj pri srcu in ga je skrbela njegova usoda, se je lotil tudi politike in je postal narodni poslanec. Pobijal je vsako laž, zlasti še tam, kjer so nekateri hoteli z lažjo in sleparstvom koristiti svojemu narodu. Enako je odločno nastopil proti vsakemu zatiranju in je zlasti odločno nastopal z govorjeno in tiskano besedo, ko so Habsburžani zatirali Hrvate in mnoge izmed njih spravljali pred sodišče zaradi veleizdaje. Bil je že visoko v letih, ko se je vnel svetovni požar. Posrečilo se mu je pobegniti iz Avstrije v Švico, kjer je začel neumorno delati za svoj narod čehoslo-vaški. Prepotoval je Francijo in Anglijo in se naposled odpravil v Rusijo. Povsod je govoril, da mora njegov narod dobiti samostojno državo. Slovani v Av-stroogrski morajo postati svobodni ! Navduševal je svoje rojake, da so osnovali lastne legije, s katerimi so se borili proti Nemčiji in Avstriji. Naposled je dosegel, kar je želel: Ceho-slovaški narod je dobil svojo lastno veliko republiko in dosegli smo svobodo tudi mi Jugo-sloveni. A oni, ki se je za to najbolj trudil, je postal prvi voditelj in predsednik republike. Lani v marcu je dopolnil osem-inosemdeset let. Ob tej priliki je spet ves čehoslovaški narod navdušeno dokazal pred vsem svetom, kako drag mu je njegov voditelj. Zaradi starosti in bolehnosti se je pred leti umaknil na svoj grad. Do smrti ostane častni predsednik čehoslovaške republike, a nesmrten ostane med narodom, ki ga ljubeznivo imenuje tatiček Tomaž Masaryk. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^ SLOVENIAN MORNINO IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER NO. 69—PART II. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 24TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. DA BOSTE POSEBNO PRIJETNO PRAZNOVALI LETOŠNJO VELIKO NOČ RACETOVLiHliiml RALPH (EBRON SLOVENSKA MESNICA 4030 St. Clair Ave. Vsake vrste prekajeno suho meso, klobase, šunke, kakor tudi najboljše sveže meso. VESELO ALELUJO VSEM ODJEMALCEM! (LOVER DAIRY SLOVENSKA MLEKARIJA JOSEPH MEGLICH, lastnik 1003 E. 64th St. ENdicott 4228 Vedno sveže mleko in vsi drugi mlekarski izdelki. Vesele velikonočne praznike zehm vsem odjemalcem. ANTON NOVAK SLOVENSKA PEK ARIJ A 6218 St. Clair Ave. Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup dobre domače pecive, kot: POTICE, PIŠKOTE in VSAKE VRSTE KEKSE Voščim vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem. ^Vad*}rtnarjex)a zgodba ANTON SVETE Želim vsem odjemalcem in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Grocerija, candy, cigare, cigarete, sladoled. IZVRSTNO PIVO Se priporočam za obilen poset. Točna postrežba! Imam fine doma posušene klobase. Pripeljem tudi na dom, ako naročite. 1184 E. 60th St. HEnderson 4813 JOS. F. DOLINAR TINNING and ROOFING 6925 St. Clair Ave. HEnderson 4736 i M COMPLETE SHEET METAL WORKS Kadar rabite popravila na strehah ali žlebovih ali Qf • drugod, zglasite se pri nas. & VESELO ALELUJO VSEM SKUPAJ! & V rastlinjaku grofov N. je jila razprodaja cvetja. Prišlo je malo kupcev: jaz, moj sosed graščak in mladi gozdni trgovec. Medtem ko so odnašali hlapci zdaj našo nakupljeno, sijajno lepoto in jo natovorili na vozove, smo posedali ob vhodu v rastlinjak in se pomenkovali o različnih malenkostih. Izredno prijetno je sedeti toplega aprilskega jutra na vrtu, poslušati ptiče in gledati, kako rože uživajo sonce. Nakladanje cvetk je vodil vrtnar Mihajil Karlovič osebno. To je bil častitljiv starec z reje-nim, obritim obrazom in v telovniku s kožuhovino podloženim—suknjo je slekel. čeprav je ves čas molčal, je prisluškoval našemu razgovoru v pričakovanju, da bomo mogoče povedali karkoli novega. Vrtnar je bil razumen, jako dober, spoštovan mož. Ljudje so ga kot tujca—bogve zakaj—imeli za Nemca, čeprav je bil Šved po očetu in Rus po materi ter je hodil v pravoslavno cerkev. Govoril je ruščino, švedščino in nemščino. Veliko je čital v teh jezikih. Nihče mu ni mogel storiti večjega veselja, kakor oni, ki mu je posodil novo knjigo ali se z njim pomenil, na primer v Ibsenu. Imel je napake, a prav nedolžne. Tako si je nadel naslov nadvrtnarja, čeprav mu ni bil podrejen noben vrtnar. Vedno je imel izredno važen in nadut obraz. Ni prenesel nobenega ugovora in je rad videl, da so ga resno in pazno poslušali. "Poglejte, no, tegale fanta, prav posebno vam ga priporočam, to je prava sodrga," je rekel moj sosed in pokazal hlapca z zagorelim ciganskim obrazom, kise je vozil mimo s sodom za vodo. "Or>i teden je stal v mestu pred sodniki radi roparskega napada in so ga oprostili. Dognali so, da greša uma. A poglejte njegov gobec—zdrav je kakor riba v vodi! Sploh pa pre-često oprostijo zločince, ker vse tolmačijo z bolehnostjo in razburjenjem. A te oprostilne sodbe so vendarle očitna popustljivost in prizanesljivost; ne bodo obrodile ničesar dobrega. Izpridijo ljudstvo. Vsi so nedovzet-nejši za občutek pravičnosti, ker so se navadili, da je pregreha nekaznovana. Po mojem mnenju bomo mogli označiti to dobo s Shakespearjevimi besedami : 'še čednost mora v našem razuzdanem, hudobnem času prositi izprijenost odpuščanja.' " "Res, prav res je tako," je pritrdil trgovec. "Zdaj imamo neprimerno več umorov in požigov, ker sodišča tako oproščajo. Le vprašajte na kmetih,!" Vrtnar Miha,jI Karlovič se je ozrl na nas in rekel: "Kar se pa mene tiče, gospod, vedno navdušeno pozdravljam oprostilne razsodbev Če rečejo sodniki: 'Ni kriv,' se nič ne bojim za nravstvenost in pravico, temveč vprav veselje občutim. Celo takrat, ko mi govori vest, da so zagrešili porotniki napako z oprostitvijo zločinca, pa kljub temu proslavljam zmago. Le pomislite, gospodje : če se zanašajo sodniki in porotniki na človeka bolj kakor na varljive znake, stvarne dokaze, krivde in besed; mar ni ta vera v človeka že dragocenejša ko vse drugo? Slične vere so zmožni le oni maloštevilni posamezniki, ki razumejo in doživljajo Kristusa!" "Dobra misel!" sem rekel jaz. "A to ni nobena nova misel! Spominjam se celo, da sem nekoč, pred več leti, slišal o tem legendo. To je jako ljubka legenda," je rekel vrtnar in se nasmehnil. "Pripovedovala mi jo je rajna babica, mati mojega očeta, izvrstna, stara ženica. Pripovedovala je po švedsko, a po rusko to ne bi donelo tako ubrano in klasično." Toda mi smo ga prosili, naj pripoveduje in se ne zmeni za okornost ruskega jezika. Vrtnar je bil jako zadovoljen. Počasi si je prižgal kratko pipo, jezno pogledal delavce in začel : "V neko majhno mesto se je naselil prileten, osamljen in grd gospod, Tomson ali Wilson po imenu; saj je to vseeno, ime nima nobenega pomena. Imel je plemenit poklic: zdravil je ljudi. Vedno je bil mrk, redkobeseden in je govoril samo, če je bilo potrebno pri strokovnih opravkih. Nikamor ni hodil na obisk, omejil je sleherno znanost na molčeč pozdrav pri srečanju in živel je samotarsko in skromno. Pripomniti je, da je bil znanstvenik, in v onih časih niso bili znanstveniki slični navadnim meščanom. Noč in dan so premišljevali, čitali knjige in zdravili bolnike. Vse drugo so smatrali za nizkotne malenkosti ter niso utegnili po nepotrebnem klepetati. Meščani so to prav dobro razumeli in so pazili, da ne bi nadlegovali zdravnika z obiski in praznimi razgovori. Bili so zelo veseli, da jim je Bog po dolgem času naklonil zdravljenja veščega moža. Bili so ponosni, da biva v njih mestu tako pomemben mož. 'On pozna vse,' so govoriti o njem. A tega je bilo premalo. Treba je bilo še dostaviti: 'On ljubi vse!' V prsih tega znanstvenika je utripalo čudovito, angelsko srce. Meščani so mu kljub vsemu vendar bili popolnoma tuji, pa jih je imel rad kakor lastne otroke in je za njih celo žrtvoval življenje. Bil je jetičen in je pokašljeval. A ko so ga klicali k bolniku, je pozabil na svojo bolezen in se ni zmenil za napoVe. čeprav ga je mučila naduha, se je vzpenjal v hribe, če so bili še tako visoki. Nikoli ni sprejemal denarja. — In— čudna reč—ko mu je umiral bolnik, je korakal s sorodniki vred za krsto in se je jokal. Kmalu je bil tako zelo potreben kraju, da so se čudili meščani, kako so mogli poprej prebiti brez tega človeka. Njih hvaležnost je bila brezmejna. Odrasli in otroci, dobri in hudobni, pošteni in sleparji, krat-komalo: vsi so ga spoštovali in cenili. V mestecu in okolici ni bilo nobenega človeka, ki bi bil prizadejal zdravniku kako neprijetnost; še več, kaj takega mu niti ni šlo v glavo. Ko je zapuščal zdravnik stanovanje, ni nikoli zaprl vrat in oken, ker je bil trdno prepričan, da ni nobenega tatu, ki bi se ga upal oškodovati.. Kot zdravniku mu je večkrat nalagala dolžnost pešhojo po celi cesti čez gozde in hribe, kjer se je potikalo ne-število sestradanih potepuhov, a nikoli se ni bal. Ko se je nekoč ponoči vračal od bolnika, so ga v gozdu napadli razbojniki. A čim so ga spoznali, so se pred njim spoštljivo odkrili in ga vprašali, ali ni lačen. Ko jim je rekel, da je sit, so mu dali plašč ter ga spremili prav do mesta. Bili so srečni, da so imeli priliko, da so vsaj na ta način izkazali hvaležnost velikodušnemu človeku. No, in tako, seveda, še mnogo sličnega. Babica je pripovedovala, da so zdravnika poznali in so se ga razveselil celo konji, krave in psi. In tega moža, čigar svetost bi ga dozdevno morala varovati sleherne nesreče, in ko so mu bili naklonjeni celo razbojniki in besneži, so našli nekega lepega jutra umorjenega. Okrvavljen, s prebito lobanjo je ležal v neki globeli, in njegov bledi obraz je izražal začudenje. Da, ne groza, temveč začudenje je ostalo v njegovih "rippremič-(Dalje na 5. strani) Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave. Slovenska točilnica legalnih najboljših likerjev, najboljše pivo ter okusen prigrizek. Se toplo priporočam za obilen obisk. MIKE PIKŠ 1383-85 E. 53d St. ENdicott 2058 Se toplo priporočam gospodinjam za nakup vsakovrstnega mesa, kot šunk, klobas, želodcev, dalje finih orehov, rozin in vseh drugih potrebščin. VESELO ALELUJO VSEM,! LUDWIG GUSTINCIC GROCERIJA in MESNICA 6128 Glass Ave. Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa ter fine sveže grocerije po zmerni ceni. Želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE .želim vsem kegljašem in prijateljem. Se toplo priporočam. (LAIR-DOAN ALLEYS JOE POZELNIK, lastnik Kegljišče, restavrant in pivo. 10322 St. Clair Ave. IFAJDIGA IN F. KLANCAR THE PENNZOIL STATION E. 43d St. and St. Clair Ave. Telefon ENdicott 9181 FRANK KLEMENCIC 1051 Addison Rd. BARVAR in DEKORATOR želi vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča. WILLOW FARMS DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA ROSE URBANČIČ, lastnica MLEKO - SIR - SMETANA - VEDNO NAJBOLJŠE Želim vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, in se priporočam še zanaprej. 1172 Norwood Rd. ENdicott 3457 RUDY BOŽEGLAV 1125 E. 60th St. !v: priporoča cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike; prodajamo na debelo in na drobno. Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem. THEY'LL NEVER CATCH ME- I'M WEARING sRED GOOSE SHOES EASTER the best-dressed youngster will be wearing >> RED GOOSE SHOES M the snappiest, dressiest, ,»- most pleasing styles we've ever shown. . Make your selec-jSv tion now while ;'"v\ stocks are ] complete. ŽELIMO VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! FRANK BUTALA 6410 St. Clair Ave. — < — jar, SLOVENSKA PEKARIJA ~v Slovenskem Narodnem Domu 6413 St. Clair Ave. Za velikonočne praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo in kruh v slovenski pekarni. Se toplo priporočava Slovencem in Hrvatom. ŽELIVA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! TIRES — TUBES — BATTERIES Se toplo priporočam in želim vsem vesele velikonočne praznike. Popravljamo tudi avtomobile in baterije. MIKE POKLAR l_____ Mladim Slovencem za tJeliko noč VELIKONOČNA Kdor danes bo za obloženo mizo sedel in gnjat in pirhe in potice jedel, naj spomni se na reveže brez doma, ki brez števila jih po svetu roma. Krojaček in žvenkljajoci cekini POMLADI NA ČAST Saj ne zvone zvonovi praznično le zate, velika noč ni samo za bogate, to je veselja dan za vse ljudi, kar na tej zemlji jih živi. Zato naj ti ne bo ta praznik— dan trebuha, ko veš, da jih premnogo strada kruha. Kar moreš, drugim daj iz dobre volje, Pa boš obhajal praznik res najbolje. MIŠKINA VELIKONOČNA ŠALA Miška Tenkopiska je zvita na vso moč : jajce je pobarvala ' za veliko noč. Muc Mrnjav priplazi se. "Zdaj te pa imam!" zareži se, skoči tja: "To bo dober ham,!" Toda kaj je to, ojoj? "Miška" se zdrobi, jajčni rumenjak grdo muca poškropi . . . PODKEV PRINAŠA SREČO Gospod Piškur gre na sprehod Zamišljeno hlača Po beli cesti v mestni log in gleda, gleda v tla. Kraj ceste slepec star stoji. Brž vrže podkev—smuk! namesto milodara mu v nastavljeni klobuk. Kaj slepi siromak stori? Naočnike navzgor Pomakne, jezno zarenči: "Kaj misliš, da sem nor?" In vrže podkev na vso moč Piškurju v glavo rdečo . . . ■Hu, naj mu zdaj še reče kdo, da podkev nosi srečo! Velikonočna pravljica Nekoč je živel krojaček, ki je bil reven kot beračeva malha. Imel je ženo in dva otroka, ki sta imela zdrave zobe in imeniten tek, bila sta pa večkrat lačna kot sita. Krojaček je premišljeval noč in dan, kako in kje bi dobil več dela in več zaslužka. Pa se je zvonec nad hišnimi vrati le redkokdaj oglasil in naznanil, da nekdo prihaja. In še tedaj je navadno prišla samo kakšna revna vaščanka prosit, naj ji zakrpa moževe hlače. Uglednih bogatih ljudi pa ni bilo od nikoder ... Tako je krojaček z žalostjo v srcu pričakoval velike noči. Na stari češnji pod oknom njegove bajte je žgolel ptič. Vsepovsod je poganjalo mlado zelenje in cvetje iz zemlje. Sonce je sijalo svetlo in toplo. Ljudem so od radosti žarele oči. Krojačkove oči pa so ostale temne in žalostne. Zamišljeno je sedel pri mizi in strmel v tla. Tedaj so se odprla vrata in v sobo sta smuknila njegova dva otroka, Janko in Metka. "Očka," je zvonko zaklicala Metka, "jutri je velika noč. Joj, ko bi ti vedel, koliko pirhov in potic imajo pri sosedovih! Ali jih bomo mi kaj imeli?" "Otroka moja," je tiho odgovoril krojaček, "meni se vse tako zdi, da še belega kruha ne bomo imeli dovolj, če se ne zgodi čudež." Janko in Metka sta potrto sklonila glavi in sedla v kot. Tam sta tiho sedela do večera in po glavi so jima rojile črne , misli. Nista in nista mogla razumeti, zakaj imajo na svetu nekateri ljudje Vvsega dovolj, drugi pa ničesar. Ko se je zmračilo, je kroja-šek prižgal namizno svetilko in -.velel otrokoma: "Zdaj pa spat!" Janko in Metka sta zlezla v posteljo in kmalu trdno zaspala. Krojaček pa je spet sedel za mizo in se zatopil v bridke misli. Nenadoma ga je zdramil iz zamišljenosti komaj slišen glas zvonca nad hišnimi vrati. "Le kdo prihaja tako pozno?" se je začudil. Tedaj je nekdo prav narahlo potrkal na vrata izbe. "Naprej.!" je zaklica} krojaček in poln pričakovanja strmel v vrata. Vrata so se odprla in v izbo je stopil droben možiček z dolgo brado in rdečo čepico. Krojaček se je uščipnil v lica, kajti bil je prepričan, da sanja Možiček pa se je prijazno nasmehnil in izpregovoril: "Dober večer, stric krojaček! Jaz sem palček poskakalček. Kako se vam kaj godi?" "Slabo, slabo," je potožil krojaček. "Slabše se pač ne more goditi nikomur." Palček je skočil na stol, po-tipal krojačkov telovnik in pohvalno dejal: "Kar čedno je narejen. Ste ga sami napravili?" "Seveda, seveda!" je pritrdil krojaček. Palčkova pohvala mu je bila zelo všeč. "Poslušajte, očka šivankar," je nadaljeval palček. "Imam delo za vas in sicer zelo nujno delo. Na veliko noč priredimo palčki v gozdu veliko svečanost. Za to potrebujemo do jutri dvesto hlačk in prav toliko telovnikov. Blago sem prinesel s seboj." Rekši je palček stopil k du-rim, jih odprl in v sobo sta stopila še dva druga palčka z velikim zavitkom blaga na rami. "Rdeče blago je za telovnike, modro pa za hlačke," je pove- dal palček, "če bo delo do jutri zjutraj končano, dobite za vsake hlačke in telovnik cekin." "Bom poskusil v božjem imenu," je odgovoril krojaček. Pobožal je blago, ga dvignil k luči in menil: "Dobro blago, lepo blago!" Ko pa se je spet ozrl po palčku in njegovih dveh tovarišev, ni bilo nikogar več v izbi. Neo-pažena so izginili. Krojaček je skočil h kuhinjskim vratom in zaklical: "Žena, pojdi hitro sem!" Žena je pritekla v izbo, presenečeno udarila ob dlani in vzkliknila: "Joj, kako lepo blago! Kje si ga pa dobil in kaj boš z njim?" "Molči in sedi!" je s skrivnostnim obrazom ukazal krojaček. Potem je skočil na mizo, začel s škarjami rezati pisano blago—všc,! všs!—in metati posamezne dele ženi v naročje. Žena je takoj razumela, kaj hoče. Hitro je vteknila nit v ši-vanko in začela šivati. Ko so prvi sončni žarki zjutraj pokukali v božji svet, je bilo delo končano. Na krojačevi mizi je ležalo dvesto tako lepih in srčkanih hlačk in telovnikov za palčke, da si lepših in srčkanej-ših ne morete misliti. Kmalu nato je že zazvonil hišni zvonec in v izbo je pri-skakljal palček. "Ali je delo končano?" je pobaral. "Seveda, seveda," je hitro pritrdila krojačeva žena in ponosno pokazala na mizo: "Poglejte!" "Dobro, dobro," je zadovoljno dejal palček. "Pošteno delo mora biti tudi pošteno plačano." Rekši je vrgel na mizo vrečico, iz katere so se vsuli sami svetli, še čisto novi cekini in veselo zacingljali: žvenk! žvenk! Potem si je naprtil culo s hlačkami in telovniki na ramo, se prijazno poslovil in odšel. Kako srečno in veselo so v krojačkovi hiši ta dan praznovali veliko noč, si lahko mislite. -o- METKA IN MUC Muc je pohrustal meso, ki ga je mama skuhala za kosilo. Namesto mesa je morala potem postaviti na mizo ocvrta jajca. To pa Metki ni bilo prav nič všeč, ker jajc ni marala. Ko je družina sedela pri mizi, je mama dejala: "No, Metka, ali danes ne misliš moliti?" "Ne," je odločno odgovorila Metka. "Muc naj moli, saj je tudi meso on pohrustal!" --o- METKA IMA ŽEHTO Kakor zvončki—tonka, tinka— guglje v vetrcu veselo se perilo snežno belo, ki ga pere naša Minka. V vnemi ji kar rdijo lica. Leni brat štorklja po hiši, nič ne vidi, nič ne sliši naša pridna ga perica. Joj, še njena punčka sama danes v postelji poseda; žalostno iz kota gleda in prav tiho kliče: "Mama!" Metka krega jo: "Pokora! Kaj ne veš, da teta Jera je dejala: 'Do večera vse oprano biti mora'? !" --o- "Poglej no, mama, kako žalostno se drži onale krava! To je gotovo tista krava, ki daje kislo mleko." Sredi mlake žabe so se zbrale in na čast pomladi zvonko zaregljale pesem krasno, pesem glasno, da se do neba razlega: rega, rega, kvak, kvak, rega. Pevovodja žabjek takt jim s palčko daje s takšno vnemo—en, dva, en dva! —, da ves svet se maje. "Lepa si pomlad zelena," poje zbor tako lepo, da še meni od ganotja solzno je oko. Zlat prstan v pirhu NALOGA ZA MLADE RISARJE Kako iz treh jajcev napravite srčkanega zajčka, vam nazorno kažejo tri risbe. Najprej narišite po vzorcu prve risbe tri jajca drugega vrh drugega. Potem narišite zraveh ušesa, gobček in tačke, kakor vidite na drugi risbi. Nazadnje pa po vzorcu tretje risbe izpopolnite zajčka še z očmi, brka-mi, spodnjo tačko ter repom— in slika je končana. Poskusite, boste videli, kako je to lahko! Naša babica je imela med svojimi dragocenostmi tudi lepo okrašeno staro skrinjico, v kateri je ležal na mehkem žametu zlat prstan s petimi kakor sonce lesketajočimi se dragulji. Ta prstan je babica hranila kot punčico svojega očesa. To je bil njen najljubši spomin na mladost. V zvezi s tem prstanom nam je babica večkrat pripovedovala zanimivo zgodbico. Kadar nam je bilo dolgčas, smo jo vedno znova zaprosili, naj nam jo pove. In ona nam je od srca rada ustregla. Takale je bila ta zgodbica: Ko je bila babica še čisto majhna, se je seznanila z nekim starim gospodom, ki je bil v vojni ranjen, potem pa je tiho živel v svoji lepi, gosposki hiši kraj vasi. Živel je čisto sam in se le redko kdaj prikazal med ljudi. Otroke pa je imel zelo rad. Spomladi jim je dovolil, da so trgali rože v njegovem vrtu, poleti pa so se lahko do mile volje nazobali sladkih vrtnih jagod. In kadar je šel na sprehod, je imel vedno polne žepe fig in sladkorčkov, ki jih je delil med otroke. VELIKONOČNO RAJANJE "Nak, to pa že ne velja!" si je mislil dečko, "čemu mi bo papirnat piruh?!" In je tebi nič, meni nič šel mimo in kmalu našel sredi cvetja in zelenja lepo poslikan piruh. Hitro ga je pobral in radostno zaklical: "Ga že imam!" Takoj za njim je pritekla na vrt neka deklica. Tudi ta je nalašč prezrla piruh iz kartona in iskalo dalje. Res je tudi ona kmalu našla drug lepši in pravi piruh sredi pisanih gredic in se ga na vso moč razveselila. Bil je ves 7. zlatom in srebrom poslikan. Medtem je prvi deček svojim prijateljem in prijateljicam gotovo zaupno razodel, da leži na mizi piruh iz kartona, kajti nihče se ga ni dotaknil. Vsi so šli mimo njega, kakor da ga ne vidijo . . . Ko so že vsi našli vsak svoj piruh, je prišla na vrsto še Metka. Ona pa se ni znala zatajevati. Ko je zagledala na vrtni mizi piruh iz kartona, se je sicer razžalostila, a vendar je brez obotavljanja stopila tja in rekla : "Tega sem zagledala najprej!" Danes smo vsi dobre volje: fantje in dekleta. Vsa ožarjena od sonca so nam mlada leta. Danes nič ne tožimo, danes nič ne vekamo, pomaranče lupimo, rdeče pirhe sekamo . . Vaša mama vam bo gotovo rada povedala, kako je še kot brhko dekle nesla velikonočni kolač ali "žegen" v cerkev k blagoslovu. Kolač in mesnina so v jerbasu, ki ga gotovo še niste videli. Vi bi rekli, da je to basket. Najrajši pa je stari gospod imel sosedovo Metko, našo sedanjo babico. Metka je hodila vsak dan k njemu na obisk. Natančno je poznala vse njegove rože in ptičke. Da bi otroke prav posebno razveselil, je o veliki noči stari gospod sklenil, da priredi zanje lepo svečanost. Rečeno—storjeno. Mali gosti so bili najprej prijazno sprejeti in bogato pogoščeni. Potem je stari gospod ukazal kuharici, naj prinese polno košarico pirhov. Sredi teh pravih, čudovito lepih pirhov je ležal tudi majhen, skromen piruh, narejen iz sivega kartona. "Tako," je slovesno dejal stari gospod. "Zdaj me pa poslušajte, prijateljčki! Vse te pirhe bom skril v vrtu. Potem jih boste po vrsti šli iskat. Prvi piruh, katerega boste našli, bo vaš. Ste razumeli?" "Smo!" so otroci veselo zaklicali v zboru in vsak je bil prepričan, da bo zadovoljen s svojo najdbo. Ko je stari gospod vse pirhe dobro skril, je poklical na vrt prvega dečka. Deček je stekel na vrt—in takoj presenečeno obstal. Zagledal je na mizi, ki je stala sredi vrta, piruh iz sivega kartona. "Potem ga moraš pa vzeti," je dejal stari gospod. "Saj veš, da smo se dogovorili tako." Rekši ji je položil piruh na dlan. Metka ga je hotela prijeti, tedaj pa se je zakotalil na tla. Pri padcu se je piruh, ki jc bil sestavljen iz dveh delov, razpolovil—in v eni izmed teh dveh polovic je ležal na mehkem žametu dragocen prstan iz zlata. Metka je bila tako presenečena, da nekaj časa ni mogla izpregovoriti besedice. Potem pa so ji oči zagorele v nepopisni radosti. Dvignila je prstan in stekla z njim k svojim prijateljicam in prijateljem. Lahko si mislite, kako razočarani so bili ti, ko so izvedeli, kakšno dragocenost je skrival v sebi neznatni in nelepi piruh iz kartona . . . Stari gospod je pobožal Metko po laseh in se ji prijazno na-smehljal: "Vidiš, dušica moja, tako | Bog poplača skromnostj Ostani j vedno tako ponižna in poštena, ! pa boš vse življenje srečna in zadovoljna." In tako se je tudi zgodilo. Babica je bila vse svoje življenje srečna in zadovoljna. Zlasti prstan, darilo starega gospoda, je z ljubeznijo in spoštovanjem hranila do smrti. Takih "zvoncev" pa gotovo še niste videli. Temu se pravi ropotulja, in ž njo ropotajo v tihem tednu pred veliko nočjo, ko utihnejo po cerkvah zvonovi. Ljudje pravijo, da so šli zvonovi v Rim. Minka in Tinka sta nasadili velikonočni kolač in dve gnjati na drog in ponosno koračita do farne cerkve, kjer jima bodo g. župnik te dobrote blagoslovili. Mladi junakinji se kar šibita pod težo kolača. Ampak ko prideta domov, takrat bodo pa njiju zobčki mleli sladke; rozine. Nedavno se je v neki cleve-landski ulici zgodilo tole : Težko obložen tovorni voz je zavozil na progo cestne električne železnice. Kmalu nato je pridrdral tramvaj. Voznik na tramvaju je na vso moč zvonil, hlapec na tovornem vozu pa se za njegove svarilne klice ni zmenil, šele po dolgem zvonje-nju je prav počasi spravil konja .in voz s tirnice. Ko je tramvaj odpeljal dalje, je tramvajski voznik mimogrede jezno zaklical hlapcu na tovornem vozu: "Tepec, ali nisi mogel takoj kreniti s tira?" Hlapec pa mu je zbadljivo odgovoril: "Jaz že, ampak ti ne!" Vidite, dragi prijateljčki, tako pa fant in dekle v rojstni domovini vaših staršev trkata s pirhi. Drug drugemu skušata ubiti piruh. Tisti, kateremu se piruh prvemu ubije, izgubi. — Oba, fant in dekle sta v lepi slovenski narodni noši, kakršno ste gotovo že videli tukaj, kadar so se vaše vrle matere oblekle vanjo za kako pomembno slavnost. Poskusite s trkanjem pirhov tudi vi. Tako smo v starem kraju sekali pirhe. V klobuk, ali kam drugam, se dene piruh, ki ga daste tovarišu sekati. Če s centom piruh useka, da ostane cent v pirhu, dobi sekač piruh. Ce pa pirha ne zadene, je cent vaš. Ce bi radi \ poskusili s to igro, prosite ateta in vam bo rad pokazal. Se vam bo gotovo dopadlo. Slovenski mladini za veliko noč WH6/V GOOD fi-LLOWS C3BT TOGETHER s FRANK MIHČIČ GOSTILNA 7202 St. Clair Ave. Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino, žganje in okusen prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj! Venci in šopki za vse priliko 95 kakor tudi cvetlice v posodah djjj po nizki ceni, I JIMMIE SLAPNIK JR. 6620 St. Clair Ave HEnderson 8824 SAMO ENA TRGOVINA želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam JOSEPH PERPAR SLOVENSKI PAPIRAR in BARVAH HEnderson 2573 5805 Prosser Ave Se toplo priporoča za papiranje in barvanje Želim vsem vesele velikonočne praznike,! NOVAK'S GROCERIJA in MF]SNICA 52G4 S!:. Clair Ave. ENdicott 9067 Želi vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem! Pripeljemo vam tudi na dom naročeno blago. LOUIS GREGORIČ GROCERIJA in MESNICA 1171 E. 74th St. HEnderson 2153 Ako hočete imeti okusne ještvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas. Vesele velikonočne praznike želim vsem skupaj. Svete's Flower Shoppe MISS FIANCES SURE lastnica 6120 St. Clair Ave. HEnderson 481' Vence, šopke in cvetlice za vsako priliko. Naročila se hitro in točno izvršijo. Fino delo Cene nižje kot kdaj poprej. Se priporočamo. Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim rojakom. Se toplo priporoča Slovencem in Hrvatom za domača $ jedila, kakor tudi za 6% pivo in vsake vrste vina. §T D Vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem. JOS. GLAVAH SLOVENSKA MLEKARNA I 1166 E. 60th St. jf Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za naročila za mlekarske izdelke. Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem. MAKOVEC CANDY SHOPPE Slovenian Auditorium Building Where all good friends meet. Sandwiches and Hot Chocolate Served. HAPPY EASTER TO ALL! KOMIN'S PHARMACY PltVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU JOHN KOMIN, lastnik 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Vstani, borni narod moj! S. Gregorčič. 1 i Hude čase preživljamo Slo- ? venci, hujših menda ne pomni naš narod. Za domovje mu je ; usoda odločila posebno ozemlje, izredno obdarjeno s sliko-vito krasoto in prirodnim bo- ! gastvom, a tudi izredno nevarno po svoji legi, ki je prehod med severom in jugom, med : vzhodom in zahodom že izza J davnine. Na tem vetrnem kraju se je naš narod udomačil ! pred poldrugim tisočletjem in ; se ohranil navzlic vsem vihram, ki so neprestano hrumele čezenj zdaj v tej, zdaj v nasprotni ' smeri in iz lastnih moči razvil ; svojo narodno posebnost ter se s svojim prosvetnim delom začel uveljavljati v zboru mogoč- ' nejših narodov. Svetovna vojna je prizadela posebno kruto naš narod in naše ; domovje. Nad dve leti je divjala srdita borba na našem ozemlju, uničila naše najlepše kraje in pomorila cvet našega naroda. Ko se je polegalo tisto strašno neurje in smo vsi pričakovali, da nam zasine svoboda in odrešitev iz neznanskega trpljenja, je prišlo nad nas še hujše gorje, ki more zadeti narod: razklali so nas na troje, malone polovica naših rojakov in naše slovenske zemlje sta prišla pod tujo oblast. Mučeniška usoda naših rodnih bratov in sester v Primorju in Korotanu je srčna in častna zadeva zavednemu in čutečemu Slovencu, dasi sam, živeč v "obljubljeni deželi," doživlja čez-dalje hujša razočaranja in rastoče stiske. Naš narod, ki je gotovo brez krivde pri svetovni moriji, je nedolžna žrtev tujin-skih sporov in pohlepov. Ko ugotavljamo dejansko stanje našega naroda, stanje, ki se zdi malodušnim slabičem brezupno, da se otimajo tamkaj in tukaj z uboštvom iz vrst našega narodnega občestva in z izdajstvom naših narodnih svetinj, želimo, da se vsak iskren Slovenec, ki je pravkar sočutno preživljal Gospodovo ponižanje in trpljenje, zave skrivnostne moči trpljenja in ž njo doseže zmago vstajenja. Na starih okopih za brambo naše slovenske pravde je še dovolj preskušenih in neustrašenih borcev, vajenih odprtega boja, ki jih ne zruši nobena sovražna sila, življenje jim je neprestana borba za narodne pravice. Ta vztrajna borbenost, ki je že nekakšna splošna narodna lastnost, je nas ohranila v preteklosti in nas navdaja z upanjem, da se ubranimo zunanjih sovražnikov. Zares usodna nevarnost nam preti od znotraj. Kot posledica ; splošne mehkužnosti in razbrz-danosti, ki zajema velike naro-s de,, se hoče razpasti tudi med našim majhnim narodom neka ' nravstvena zabloda, ki pod krinko življenjske modrosti de-s jansko zastruplja vire narodo-, vega življenja. To zlo, znano * pod imenom bela kuga, resno , ogroža že velike narode, izpod-8 jedajoč jim korenike, za naš, i maloštevilen narod, pa pomeni * skorajšnjo pogubo, gotov pogin ) v dogledni dobi, ako ne zatremo * zla takoj! Iztrebiti moramo vi-{ re naše narodne miselnosti, izločiti in izžgati moramo vso l trohnobo, ki se hoče vgnezditi * v korenike našega narodnega l življenja, obnoviti moramo dru-, žine v vsej pristnosti! Od usode L slovenske družine je odvisna v usoda slovenskega naroda. L Družina je prvina naroda, >■* družina je prvotna in najbolj popolna človeška združba, dru vj žina je duševno-telesno sredi f šče in svetišče človeštva. T< 3 svetišče je tudi pri nas že mar T sikje. zasramovano in oskru 3 njeno. f Prva in poglavitna naša nalo ^ ga je, da očistimo svetišče in nu vrnemo dolžno spoštovanje! častno in hvaležno delo za obnovitev in učvrstitev družine čaka predvsem vaju, slovenski mladenič in slovenska mladenka, ki imata še v svojih rokah svojo in svojega naroda usodo, srečno ali nesrečno! Globoko v človeški naravi je ukoreninjena težnja, da se združita in s tem drug drugega izpopolnita. Ta družba, ki pomeni trajno življenjsko skupnost, mora biti resno pripravljena, vsaka lahkomiselnost se kasneje bridko maščuje, vsaka zloraba se strogo kaznuje že po nepisanem, a neomajno veljavnem življenjskem zakonu, zakaj narava sama je dobra mati, ki nagraja poslušne otroke z obiljem življenjske sreče, a ista narava je tudi neizprosna sodnica in maščevalka onim, ki ji skušajo zmikati darove, ne da bi si jih pošteno prislužili. Z vidika družine treba preusmeriti mišljenje in dejansko ravnanje. Nisi sam svoj, član družine si, ki imaš do nje pravice in dolžnosti, soustanovitelj ali soustanoviteljica družine boš, kar ti prinese mnogo radosti in utehe, a ti že zdaj nalaga resno dolžnosti, da bo vajina združba imela trdno podlago in pogoje za veselo uspevanje. Obema treba skrbne priprave v zdravstvenem, poklicno-stro-kovnem oziroma gospodinjskem pogledu in kolikor toliko zanesljivega gmotnega stanja, pred Vsem pa treba duševne priprave, ki se kaže v vzajemni nesebičnosti in globoki vdanosti, da je vsak od vaju vedno pripravljen žrtvovati se za drugega. Za vse to treba časa, zato rajši po-trpita, kakor da se prenaglita. Ne zakon za vsako ceno, ampak samo dobro pripravljen zakon, ki obeta biti srečen na obe in .il, t' , f več strani, bodi vajin smoter! Če pa ne maraš iz drugih važnejših razlogov za zakon ali ne moreš najti zanj prave priložnosti, usposobi se vendar, da boš tolikim osirotelim nebog-ljencem vsaj v duhovnem zmi-slu dober oče ali skrbna mati. Tudi duhovno očetovstvo ali materinstvo ti ožari sicer puščobno življenje in ti prinese mnogo srčne utehe. Mladenič, zavedaj se že zdaj svojega moštva! Ne trati svojih življenjskih moči, ki niso samo tvoje, marveč last sedanje in bodoče družine in naroda, ne igračkaj se z resnimi življenj- skimi zadevami! — Srce človeško sveta stvar — poje goriški slavec. V vsaki ženi glej in spoštuj vrstnico svoje matere; kar nočeš, da se zgodi tvoji materi, sestri ali drugi, tebi ljubi ženski osebi, ne stori nobeni, tudi če bi ona hotela! Mladenka, bodi ponosna na svojo dekliško čast, skrbno jo čuvaj, bolj ko punčico svojega očesa! Ko si ogleduješ snubca, poglej, kako ravna s svojo materjo ali sestrami, kako se zanima za rodni dom; prav tak, raj • ši še slabši bo kot tvoj mož, kot glavni del svoje dote prinesi v zakon duševno in telesno ne-oskrunjenost. Vedi tudi, da so najbolj cenjene cvetlice tiste, ki rastejo na težko dostopnih čereh. Kar nas je borcev na okopih proti zunanjim sovražnikom, gledamo z zaupanjem na vas. slovenski mladeniči in mladenke, da nam iztrebite skrunilce naše družine in jih izločite iz naše poštene slovenske družbe ■ kot nevarne, smrtonosne zaje-1 dalce! 1 Morda se kdo nasmehne, češ ■ kako naj novodoben človek sprejme tako srednjeveško post- ' no pridigo! Pojdi se poučit k ■ Ircem! Navzlic sedemstoletnem 1 suženjstvu se je irski narod 1 vzdržal, stresel spone s sebe in 1 se postavil proti mogočnim tla- • čiteljem kot svoboden narod, ! da jim narekuje pogoje nadalj- ■ nega sožitja. Dve močni in ne-1 razrušeni opori je imel narod ■ irskih brezpravnih najemnikov 1 in pastirjev, cerkev in krščan- ■ sko družino, človeška narava ■ se ne spreminja ne po časih in ■ ne po narodih. --_0- VELIKA NOČ • črni teloh se smehlja v zelenju : in velikonočnice budi, i gledam: sredi polja v preroje-1 nju se priroda mlada veseli. i i V srcu čutim srečo, ko prihajam - mimo grobov, kjer nam ranjki i spe: - k novemu življenju vstajam— - večnost sluti mi srce. i Vse v blestečem soncu izžareva - in v vesolje bajno koprni, J za mejico drobni slavec peva, ne, le božji angel se glasi! i i "Aleluja!" vsepovsod odmeva. ) "Ni več smrti, Kristus Bog je vstal, 3 vsa priroda zdaj ga razodeva, - zemlji je pečat vstajenja dal!" Prav vesele velikonočne praznike želita vsem svojim prijateljem in odjemalcem in se toplo priporočata. FELIKS in MARIA DRENIK 5422 Hamilton Ave. 6% pivo, vino in prigrizek. JOSEPH STAMPFEL SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA IN MOŠKE Se toplo priporoča. Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike! 6108 St. Clair Ave. JERRY GLAVAČ 1052 Addison Rd. HEnderson 5979 TINNING, ROOFING and FURNACE WORK Se toplo priporočam in želim vsem mojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI D. LUSIN'S S0HI0 SERVICE STATION 6002 St. Clair Ave. vsem svojim odjemalcem in prijateljem. In se toplo priporoča, da ga obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil. Vesele velikonočne praznike želita vsem MR. in MRS. ANTON KOREN 4426 Hamilton Ave. GOSTILNA in RESTAVRACIJA Pri nas dobite vedno dobro žganje, vino, G% pivo ter najboljšo domačo hrano ob vsaki priliki. MRS. AMALIJA GOLOB in HČI 955 Addison Rd. \T 1•1 V 1 l«v »vi • • v« Velika noc v boljseviski jeci 15, 14, 9, 5, 6 — 10, 8, 1 . te Morsejeve znake so na predvečer velikonočnih praznikov oddajali po stenah, kanalskih ceveh in po ceveh centralne kurjave peterburške ječe vSpa-lernaji, 25. Ti znaki niso bili kaka znamenja zarotnikov, marveč so pomenila veselo vest: "Nocoj bo služba božja." Sredi naše najhujše stiske nam je vodstvo ječe dovolilo, da smemo obhajati skupno službo božjo z duhovnikom. A kako, da so bili komisarji take volje, da so dali kristjanom, ki jih novi mogočniki tako Pobijajo in preganjajo, priliko, da bi smeli obhajati skupno službo božjo? Da bi smeli prositi Boga olajšanja in osvoboje-nja iz teh strašnih muk—in še več—da bi prosili Boga, naj vendar že neha šibati ubogi ruski narod ? Bred dvojna so morali temeljito prerešetati to zadevo, preden smo dobili to nepričakovano dovoljenje. Bržkone so si mislili, da je takšna skupna služba božja ko nalašč Pripravna za opazovanje jetnikov. Izkazalo se bo nemara, katere skupine jetnikov so si najbolj dobre; mogoče bo moči ujeti kako besedico, kako grajo, da bo potem spet kaj snovi za nove obtožbe in obsodbe. Zakaj, saj je nemara še premalo krvi teklo, "bele krvi"? Mogoče je bilo doslej še premalo trpljenja in grozotnih muk za daljno, potrpežljivo Rusijo? A mogoče so dali nekateri to dovoljenje še zato, da bi imeli Priliko "uradno," to se pravi, ne da bi se sami izdali, prisostvovati službi božji in ondi Prositi Boga, naj bi že napravil konec njehovemu Judeževemu Poslu pod novimi mogočniki. "9, 5, 19 . . . " brni še zhieraj Po ceveh in kamenjih. Zdi se, da so debeli, mrzli zidovi ječe kariznenada dobili dar govora. Že tolikrat smo slišali to veselo novico in vendar jo še vedno "oddajamo" dalje. Zakaj, saj je bil mogoče v tej hiši groze vendarle še kdo, ki še ni bil prejel to veselo oznanilo. V celicah je vse živo. Jaz sem skupno z 28 ženskami v eni sami celici, ki ima le deset ležišč, je torej primerna le za deset oseb. Vse je pripravljeno za pot v cerkev. Vsaka ženska se zaljša, čim najlepše se more. Ta sedi na pogradu in si češe lase; druga čepi na kamnitih tleh in se skuša iznebiti neznosnega mrčesa. Slednjič dočakamo. Straža jc tu. Odvedejo nas iz celic in Pas vodijo po dolgih, podzemskih hodnikih, ki spajajo ječe za ženske z ječami za moške. Tu, globoko pod zemljo, pridemo mimo celic za poedine jetnike. Kakor mi neki vojak porog ljivo pove, so tu zaprti obsojenci na smrt. Ti reveži, ki so božje tolažbe najbolj potrebni, ne smejo k velikonočni službi božji. Tisti, ki so v sredi med nami, spretno odpro okenca v vratih teh nesrečnikov. Drugi, ki gredo za njimi, jim še bolj spretno Pomečejo v celice razna darila, cigarete, koščke kruha in velikonočnega peciva. A urno in naskrivaj—hvala Bogu! Naši, do zob oboroženi spremljevalci. nk;o ničesar opazili. Gremo dalje. Na visokem, ozkem stopnišču moškega oddelka je v pritličju postavljen zasilni oltar. Že od daleč zagledamo starčka-du-liovnika, ki nas ob prihodu z dvignjenimi rokami blagoslavlja. — Moški so že tu sredi stražnikov, ki so do zob oboroženi. Nas ženske razporedijo na ploščade višjih nadstropij. ".e naslonim na ograjo, vidim na oltar in vidim ludi svoje tovariše v trpljenju. Služba božja se začne. Tam daleč iz dalje prihaja skozi ozko jetniško okence zvonjenje cerkvcyiih zvonov iz mesta v na- šo bedo, odvaja nam misli iz naše brezupne okolice, jemlje nam sedanjost iz naših misli, človek pozabi, da je ujetnik boljševikov in spominja se preteklosti, prejšnjih velikonočnih praznikov, vsega tistega veselja in vse radosti in izgubljene sreče. Mnoge izmed nas tako silno in presunljivo prevzamejo ti spomini, da se oglaša tiho ihte-nje in ječanje po vsem prostoru. Mnoge pa premagajo podobe iz srečne preteklosti: onesvestijo se. Položijo jih na mrzla tla ali jih odvedejo nazaj v celico. A mahoma smo spet v sedanjosti. Sivolasi, drhteči duhovnik se obrne k nam in nam govori. Govori nam o naših lastnih mukah in naši lastni stiski. Naj le še dalje zaupamo v Boga, saj Vsemogočni vse to ve in nam bo po svoji božji previdnosti končal naše trpljenje. — Ihtenje se spremeni v glasno jokanje. Duhovnika presune sočutje, prevzame ga obup ljudi, onesvesti se in se zgrudi na tla. — A ko se čez delj časa zave, je ta požrtvovalni starček še tako usmiljen, da nas vse osebno obhaja. Vsi se gnetemo k častitljivemu očaku, ki mu cerkovnik podpira drhteče roke in ki mu drgeče stari, ljubeznivi obraz. Iznenada začutim tudi jaz, da me zapuščajo moči. Dozdeva se mi, da se vse vrti krog mene. Mahoma mi je tako lahko, nato me objame mir in me zagrne noč. V celici se spet zbudim. Tako sem še utrujena in bi rada še dalje spala in da bi ^ičesar ne videla, ničesar ne slišala. Zamašim si ušesa, da bi ne slišala ropotajočih motorjev tovornih avtomobilov. Zakaj ropotanje teh besnečih bencinskih pošasti pomeni, da rabeljska tolpa čeke spet deluje, da si išče novih žrtev in da bo spet tekla nedol žna kri. še enkrat se spomnim dogodkov iz noči, vseh jetni-šlcih trpinov, ki sem jih videla, kako so bili prezgodaj postarani, kako jih je strla bolest in skrb, kako so bili zatopljeni v molitev. Spominjam se, da sem videla med njimi tudi revno mater z bolnim srcem, ki jo je podpirala moja sestra. Hvala Bogu, torej sta še obe živi! A kako da nisem videla svojega ljubljenega brata? Kje je on, ki je po očetovi smrti naš hranitelj in zaščitnik? Ali ječi v kakem drugem kazenskem oddelku ali sedi celo v eni izmed tistih brezupnih, poedinih celic? — Ne, ne! Bolje je, da ne mislim več. Le danes nikar teh misli, vsaj danes naj pozabim to strahotno trpljenje, to bolečino in to žalost! Saj je danes velika noč, praznik veselja, vstajenja Jezusovega in rojstva novih upov! (Opomba pisateljice: Onega duhovnika, ki nas je sredi naše najhujše stiske tako tolažil in bodril, so kmalu nato zaprli in boljševiški sodniki so ga obsodili na smrt in ga tudi ustrelili.) K. T. Nadvrinarjeva zgodba To je pa najnovejša žen-ska moda v Angliji. Z gore j levo je lepotica našem-Ijena s perjem od rajske ptice, ona na desni se ponaša z nojevim perjem in apodaj ima pa klobuk posebne mode in spredaj nabrano precej veliko mašen-co. Take in enake mode se bodo pokazale ob priliki kronanja angleškega kralja. (Nadaljevanje z 2. strani) nih potezah od onega trenutka, v katerem je zagledala svojega morilca. Lahko si zdaj mislite žalost, ki je obšla mestno in okoliško prebivalstvo. Vsi v obupu niso verjeli lastnim očem in so izpraševali, kdo vendar je mogel ubiti tega moža? Sodniki, ki so vodili preiskavo in ogledovali zdravnikovo telo, so sklenili tako : 'Imamo v tem primeru vsa znamenja za umor, toda ni na svetu nobenega človeka, ki bi bil zmožen umoriti našega zdravnika. Zato je očitno, da se ni dogodil umor, temveč je povzročilo vse dokaze skupaj samo slučajno naključje. Misliti moramo, da je padel zdravnik sam v temi v globel, se potolkel in umrl za poškodbami.' Vse mesto se je strinjalo s tem sklepom. Zdravnika so pokopali in nihče ni govoril več o nasilni smrti. Nihče ni mogel verjeti, da bi bil kje toliko nizkoten in podel človek, ki bi bil mogel umoriti zdravnika. Saj ima tudi podlost svoje meje. Ali ni res? A pomislite, morilca so slučajno razkrinkali. V mestu so imeli nekega večkrat predkaz-novanega zločinca, ki je bil znan radi razuzdanega življenja. Ljudje so nekoč videli, kako je v krčmi zapil tobačnico in uro, zdravnikovo lastnino. Ko so mu oblasti dokazovale kriv- do, je zašel v zadrego in bleknil je neko očitno laž. Priredili so preiskavo pa našli v njegovi postelji srajco z okrvavljenimi rokavi in zdravnikovo lanceto z zlato opravo. Kateri dokazi so še bili potrebni? Zločinca so vtaknili v ječo. Meščani so bili ogorčeni, a zaeno so govorili. 'Neverjetno! Nemogoče.! Pazite, da ne bo pomote! Saj se včasih dogaja, da govorijo tudi dokazi neresnico!' Morilec je trdovratno tajil pred sodniki svojo krivdo. Vse je govorilo proti njemu. Prepričati se, da je samo on zakrivil umor, bi bilo prav tako lahko, kakor ugotoviti, da je črna ta prst tukaj. A zdelo se je, da so sodniki zblazneli. Po desetkrat so pretehtali vsak dokaz, nezaupno gledali priče, zarde-vali, pili vodo. . . . Pravda se je. začela zgodaj dopoldne in se je končala šele zvečer. 'Obtoženec!' je nagovoril glavni sodnik morilca. 'Sodišče je priznalo, da si kriv, ker si umoril zdravnika, in te je obsodilo ..." Glavni sodnik je hotel reči: 'na smrt,' a pola z obsodbo mu jc padla iz rok. Orisal je mrzli pot in zaklical: 'Nej! Naj me kaznuje Bog, če nisem pravilno sodil, a prisegam, da ni kriv! Ne morem in ne morem si misliti, da bi bil kak tak človek, ki bi se upal umoriti našega prijatelja zdravnika,! človek ne more pasti ta- ko globoko!' 'Res, ni ga na svetu takega človeka,' so pritrdili drugi sodniki. 'Ni ga!' je ponovila množica. 'Odpustite ga!' Morilcu so dali prostost, in živ krst ni sodnikom očital kri-vičnosti. Bog pa, je pripovedovala moja babica, je radi te vere v človeka odpustu mestnim prebivalcem vse grehe. Bog se veseli, če verujejo ljudje, da je ustvaril On človeka po svojem zgledu in podobi. Žalosti se pa, če vidi, da pozabimo na človeško dostojanstvo in mislimo o ljudeh slabše kakor o psih. Recimo, da je imela oprostilna sodba za meščane slabe posledice. A pomislite zato, koliko blagodejnega vpliva je imela na nje ta vera v človeka! Saj vera ne ostane mrtva. Privzgoji nam da velikodušna čuvstva, nas vedno uči ljubiti in spoštovat: slehernega človeka. Sleherne ga! In to je važno." Mihajil Karlovič je končal. Moj sosed mu je nekaj hotel pripomniti, a nadvrtnar je odgovoril s kretnjo, ki je pomenila, da ne mara prerekanja. Stopil je nato k vozovom in z istim resnim obrazom nadaljeval svoj opravek, nalaganje cvetk. A. Čehov. VESELE VELIKONOČNE, PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam, tudi v bodoče. Nick Spelich 6210 White Ave. HEnderson 2116 SLOVENSKA MLEKARNA DOMAČA KUHINJA Fino kosilo in večerja vsak dan. Jako zmerne cene. NAJFINEJŠE PIVO, VINO IN ŽGANJE Želimo vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem. KAROLINA MODIC 6201 St. Clair Ave. MARTIN ŠORN RESTAVRANT 6034 St. Clair Ave. Najboljša domača kuhinja, vedno sveža jedila in najbolj zmerne cene. Želim vesele velikonočne praznike odjemalcem in prijateljem. IGNAC SLAPNIK ST. SAMO ENA TRGOVINA NEVESTE IN DRUŽICE, NAROČITE POROČNE ŠOPKE PRI NAS, PA SE BOSTE POSTAVILE, DA BO KAJ! Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje. Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike. 6102 St. Clair Ave. PRVA !N NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU Tel. HEnderson 1126 simfonija glasov. In vsi zvončki drugih fara, vseh samostanov in vseh kapelic, vseh župnij in trgov, vasi in vseh mest so dali svojim zvonovom zvoniti. Po vsej FlandHji je zahrumel orkan, da se je stresalo ozračje in je morje prisluhnilo. Tn ko so tako doneli, so se odtrgali od svojih starih tramov, poskočili so iz zvonikov, in so zaplavali po ozračju ko iz jetništva izpuščeni ptiči. Na tisoče jih je, ko neštete jate lastovk plavajo nad belimi oblaki in naglo in pojoče so od-pluli na jug, v Rim! Zvoniki molčijo. Kjer so prej zvonovi oznanjali ljudem čas ali jih klicali.na delo, opravlja zdaj ta posel suho, leseno omare na stežaj odprte. Pisani svetniki na,cerkvenih šipah so skoraj pregrešni. Zvončki molčijo in žalujejo. Zjutraj, toda j ko je duhovnik zadnjikrat zapel "glorijo," so odšli vsi zvonovi vsega sveta v Rim. Kakšen odhod je bil to! Ob določeni uri je dal veliki zvon Svetega Gomarija znak. Njegovo h i' u m e č e zmajsko brundanje se je spočetka tiho oglasilo iz lin, a polagoma je tako mogočno naraslo, da se je •stari stolp kar tresel. Zvonje-nje je bil O tel ko silovito in grozeče, da je vse mesto zabrnelo in so šipe v oknih žvenketale. In vsi tisti majhni zvonovi so začeli peti. S stolpov je donela Velikonočni čas SLAŠČIČARNA drdralo, ki stresa svoje siro- . mašno drdranje iz stolpa med ljudi. V gručah poiščejo ljudje cer-kve in hodijo iz ene v drugo. Na veliki petek vzamejo Materam božjim Jezuščka. In potem stojijo tu v prelestnih španskih škrlatastih plaščih, čez obraz jim visi črna tančica: tako so revne, ko vdove brez otrok. To je poslednji veliki dan posta; štirideseti! Za kosilo je malo mleka in ribe. še vojaki dobijo ribo; enkrat samkrat v letu,! A pri pekih se košati rumeno in črno , pecivo velikega petka. To so češpljevi kruhi, ki so veliki ko miza. Krog in krog se blesti pas zlatega testa. Na vsako mizo pride tak kruh in napolni sobo z lepim vonjem in krasnim okusom. Slaščičarne so kar natrpane s čokoladnimi in sladkimi, piruhi, ko so njih trebuščki polni nebeških dobrot. Po revnih hišah sede očetje in slikajo v trdo kuhana jajca z različnimi barvami. Poslikajo jih z nerodnimi podobami mlinov, konj .dreves, Madon, kri-žev in možičkov. A barve se svetijo, da jih je veselje pogledati. Otroci ne smejo vedeti zanje. Odšli so na polje, da natrgajo kalužnic in govorijo o zvonovih, ki se vrnejo jutrišnji dan iz Rima. * Slednjič ja velika sobota. Zjutraj je duhovnik ukresal iskro iz kresilnega kamna in je z njo prižgal novo luč. Zmagoslavno jo ponesejo v cerkev. Še ni Gospoda! A luč je že tu! In z lučjo sta pomlad in rodovitnost! Starši pošljejo otroke na okope, odkoder bodo videli priha-' jati zvonove iz Rima. Že kar vnaprej jih je slišati! ' Brnenje hrumi v ozračje. Zdi f se ko hudourni obljik. Obzorje 6206 St. Clair Ave Cigare, cigarete, mehke pijače in sladoled Košarce in candy. if • # | Vesele Velikonočne praznife Vsem odjemalcem zele člani | Slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba 1 V COLLINWOODU JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave. JOE TISOVEC 16224 Arcade Ave. JOE JANŽEVICH 542 E. 152d St. CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd. FRANK FABJAN 399 E. 152d St. MARY KUHEL 16321 Arcade Ave. MRS. MAX HABINC 542 E. 185th St. BLAŽ GODEC 16903 Grovewood Ave, JOSEPH MODIC 315 E. 156th St. JOE PETRICH 26594 Lake Shore Blvd JOHN T0MAŽIČ 16821 Grovewood Ave. JOHN TEKANČIČ 19302 Chickasaw Ave. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. JOHN KAUŠEK 19313 Kewanee Ave. SOBER & MODIC 544 E. 152d St. JOHN VIDENŠEK 486 E. 152d St. JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave. LUDWIG RADDELL 15802 Waterloo Rd. CERGOL & 0GRINC 412 E. 156th St. FRANK LACH 637 E. 185th St. JOHN ŠK0F 1170 E. 174th St. JOSEPH SETINA 608 E. 185th St. JOE JANES 16016 Parkgrove Ave, JOHN DOLENC 573 E. 140th St. LUDWIG MANDEL SR. 920 E. 140 th St. Blago pri članih Slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba je poznano, da je vedno sveže, kvalitetno najboljše in v cenah najnižje. Pri njih dobite za vaš okus pripravljene in prekajene šunke, želodce, klobase in drugo sveže meso. Za pecivo najboljšo moko, rozine, orehe in vse, kar rabite za okusno velikonočno kosilo. Cene nižje kot drugod. Podpirajte člane tega kluba, ker oni podpirajo vsa vaša kulturna in podporna društva. V SLOGI IN SKUPNI AKCIJI JE MOč NARODA. Izberite si ime trgovca in odločite se kupiti pri njem vse jestvine, ki jih rabite za praznike. V Flandrijo se pomlad kar pripelje, privesla po vodah rek in veletokov, ki prestopajo bregove, se lesketajo in so polni snežnice z gora. Vode prihajajo z višav od juga, kjer jih je sonce že ogrelo in z žarki napojilo. Vsa ta hrumeča moča, ki je spodaj na jugu že videla in vohala sijaj pomladnega cvetja, zbudi s svojim žuborenjem žabe in trave iz spanja. In trave sporočajo to marjeticam, ki začudeno prihajajo gledat v svojih belih ovratničkih s temno-rdečimi pikami. Voda izpuka kalužnice iz prsti, vzdrami tro-bentice in potegne konice perunik iz zemlje. Dobričine, lahkoverna drevesa, pa srkajo, srkajo ko s slonovimi rilci sok pomladi in na tisoče popkov se odpre. Pomlad prihaja z vodo in preden zažari sonce, so breskve že vse v rdečem cvetju. Ozračje se napije vode. Vse dalje se zjasnijo in odprejo. Megle so izginile. Mahoma za-zreš stolpe cerkva. Obzorja se srebrno svetijo. Izza daljnih mlinov se dvigajo trume ptičev. Kokoši ležejo vrsto belih jajec. Sveže dišave se dvigajo iz gozdov in travnikov. Čas velikih dajatev je tu. Ko slednjič sonce vendarle pokuka na zemljo, kar pobledi od strahu, ker je že toliko pomladi, liki preprogi, razprostrte po Flandriji. Poljedelci si pretegnejo ude. Kar trdi so od sedenja. Veseli čas dela pahne hlevska vrata vsaksebi. Plug se zaleskeče. Semena kar dežujejo v njive. A če ne priskoči na pomoč tisti tam zgoraj, ne pride ničesar pod streho. Ko mine cvetna nedelja in je Kristus že slovesno prispel v Jeruzalem, tedaj gredo kmetje nekega dne med cvetno in. belo nedeljo z vso družino na polje in zasadijo na vseh štirih vogalih svojega po- ; sest v a posvečeno vrbinje iz le- ; senega žegna v zemljo. Na vsa- c kem vogalu zarišejo s kazalcem ] v tla majhen križec in v ta kri-šec vtaknejo šibo. Naj zdaj le prihrumi neurje , in naj kar besni huda ura ko j hudič v sodu z blagoslovljeno j vodo; naj le, — žito bo vseeno ( cvetelo, seme bo kalilo in boga- ( ta žetev jih bo nasitila! f Kdor pa na svojem vrtiču ni- t ma nobene vrbe, pa jo kupi pri , krošnjarju. V vsaki hiši, za j vsakim razpelom, v sleherni kamri so šibe iz lesenega žegna, ; da branijo hišo pred nevihto in -požarom. 5 * S Potem pa pride veliki teden, ' ki je poln vijoličastega trplje- * nja. Kristus umrje in vse križe po cerkvah in kapelicah zagr-ne,jo z vijoličastimi tenčicami. In koder so v prejšnjih časih * mimo lepih obredov tistih dni predvajali Pasijon, ondi so * ohranili še ta prizor iz Pasi j o- ^ na: umivanje nog na veliki če- ( trtek. f Dvanajst najstarejših mo- ( žičkov iz ubožnice je za apo-stole. Vsak je pokrit z visokim 1 cilindrom in oblečen v dolgo , haljo, ko gredo v cerkev. Duhovnik je za Kristusa. Vseh . dvanajst se usede, po šest in šest jih je skupaj. Sezujejo si ; čevlje in nogavice. Snažne bose noge se prikažejo (ki so— ■ seveda—že prej umite). In duhovnik, Kristus, umije in polju- : bi te noge. Za to slovesnost prejme vsak apostol hlebček belega kruha in srebrni frank. Cerkve so gole. Nobenega . okrasa ni. Oltar je prazen in - razgaljen. Vse je videti žalost-i no. Dozdeva se ko hiša brez go-1 spodar.-;a, hiša, ki so se vsi izse-) lili iz nje in kjer so vrata in Mrs. Frances Krašovic Se toplo priporočam in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike. je kar črno in vriskajoči, jasni in temni, zategli in brundajoči glasovi zadonijo po vsem ozračju. In glej ! "temina neba se zjasni. Hiti in brzi narazen. Vsak zvon odleti nazaj v svojo faro, v svoj zvonik. Zdi se ko vzlet neštevilnih golobov, ki koj vedo za pot k svojim golobnjakom. Tudi naši so že tu. Drugi izginejo za gozdičem. Plovejo in se pozibavajo nad oblaki in pod oblaki, zvonijo in pojejo, še enkrat iskaje zakrožijo nad mestom, nato se urno spustijo nizdol, vsak v svoj zvonik in se obesijo na svoje tramove. Tu se. zazibljejo in zagrmijo, da gre ljudem kar skozi kosti in se jim razlije mir v srca. Otroci stečejo v hiše, zakaj na dvorišču ležijo zdaj darovi zanje, ki so jih stresli tja zvonovi. In povsod—v živih mejah, y travi, v vejevju dreves, na cvetličnih lončkih, v kolenu žlebov, povsod se blestijo piruhi ko debela zrnja toče, ki so jih, tako si mislijo otroci pri nas, poslikali angeli. Anton Znidaršič SLOVENSKA MLEKARNA 6302 Edna Ave. HEnderson 7963 Fino mleko in drugi mlekarski izdelki. Se toplo priporočam. Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim odjemalcem. J0E METLIKA 14316 Sylvia Ave. VICTOR BERN0T 16001 Holmes Ave. FRED. JAZBEC 821 E. 222d St. JOE KUHAR 15607 Waterloo Rd. FRANK KASTELIC 19300 Shawnee Ave. FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd. ! FRANK GABRIEL | 595 E. 140th St. ! BLAŽ BOLDIN I 14401 Thames Ave. Lo^is Andolšek: Zapuščina Ce bi se povesti dale kuhati, takole naprimer kakor suha klobasa, kaša ali ričet, bi reke!, da je bila tale povest že na pol mehka pred dobrim četrt stoletjem. Imela je vse lastnosti, katere spadajo k mični povesti, le repa Ji je manjkalo. Ker pa nisem človek, da bi stikal za repi— kako bi—če vemo, da od časa do časa navaden smrtnik zgubi svojo lastno glavo, ter bi menda hodil brez nje, če bi ga kak do-bromušen samaritan ne opozoril, daje nepraktično matafiriti Po svetu brez nje, in tako sem bil na to "storjo" že skoro pozabil. Pa mi je usoda hotela, da mi je nedavno ongavi Martin, ali Tine, kakor smo ga klicali, prinesel še rep, tako da je sedaj ta beštija cela. Tine je bil moj dobri in stari Prijatelj. Saj bi vam lahko povedal njegovo družinsko ime, Pa se bojim, da bi čitatelji ugibali po nepotrebnem, od kje je bil doma, če je bil tu rojen, je-li morda v sorodu vsaj v tretjem kolenu z Doberničem, Nemani-čem, Kozoglavom in podobnimi Priimki, kakoršne najdemo med nami. Pa včasih hodi napak, če človeka štulimo vsled priimka tam, kamor ne spada, kar sem nekoč sam doživel. Pred leti sem bil namreč zaposljen pri neki tvrdki, katera je imela trgovske zveze z nekim mojim rojakom. Pa je imel to slabo lastnost, da je bil netočen s plačili. Po tvrdkinem naročilu sem ga moral opozoriti, naj bi se bolj točno držal pogodbe. Kot ko-respondent, sem pod tvrdkino ime podpisal tudi svoje. Par dni pozneje je tvrdka prejela odgovor, v katerem se je rojak obregnil, pa ne na tvrdko, pač pa name, češ: Ti Lojze Andolšek pa kar tih bod; ti ne boš mene učil . . . ja, kdo pa si ti? Reva si, ki sama nič nima. Kaj ne veš, da je tvoj oče jemal njive v "štant" od mojega očeta itd. Očividno je moral biti v njegovem kraju še kak Andolšek, in ker sta bila najina rojstna kraja vsaj 12 ur peš hoda narazen, ni kaj vrjetno, da bi bil moj pokojni oče jemal njive v "štant," in to tem manj, ker jih je sam oddajal. Pa da se vrnem k povesti in mojemu staremu znancu Tine-tu. Neke nedelje, proti koncu zadnje pomladi je bilo. Na vrtu sem sedel, ter študiral Blazni-kovo pratiko, tisto saj veste s kosci in mlatiči. Sicer se več prav dobro ne spominjam, sem li hotel dognati kdaj bo prihodnji semenj v žužemburku, ali pa na katerega bo padlo prihodnje novo leto. Spominjam pa Gospod je h)stal Spet nova je pomlad. Na plan iz tesnih sob! Srce je polno nad, zaprt je zime grob. Premagana je smrt, smehlja se vigred v svet. Poklanja spet ji vrt, * za praznik ves svoj cvet. Od mrtvih vstal je Krist, čestit in zmagovit, ko soncjni žarek čist, bleščeč ko rajski svit. se, da me je predramila jata— cat birds jim pravimo, katere so se z vso ihto vrgle na mojo baš dozorevajoče češnjo. Kaj bi se ne giftal na te požeruhe. Na vso moč sem ploskal na roke, pa vse zastonj, še celo posmehovale so se mi z nekakšnimi mjav-mjav glasovi. Pa sem šel po malo brizgal-nico, katero sem si bil nalašč v to svrho napravil iz bezga, in rečem vam, da je pomagalo, če sem takole dobro nameril, ter jim podkuril z dobrim brizgom. Vsaj tistih in za tisti dan ni bilo nazaj. Veste, ni res, kar me je bil moj hudomušni sosed V. obre-kel in trobil še naprej mojim sosedom. da me je gledal skozi okno, ko sem si sezuval čevelj, in da sem istega zagnal na drevo, ter jih na ta način panal Pa sem kasneje dognal, da mojega soseda isti dan sploh ni bilo doma. Moje ime in ugled je pa le trpelo, in dovolj posla sem imel, da sem to reč sosedom utajil. Ne, ne utajil, zanikal, sem hotel reči. Pa se ti nenadoma ustavi pred hišo lep in "zgloncan" avto novejega kova—streamline jim menda pravijo. Iz njega se naj-prvo pokaže z srebrom okovana palica, za njo dobršen trebušček, kateri bi delal vso čast kakemu kovaču pive ali mesarju, za njim. pa še glava, katero so dičili zlati naočniki. Na prvi pogled se mi je oseba zdela, da mora biti kak uradnik višje sarže, ter sem jo v prvem hipu hotel že pobrisati za hišo, in od tam v gozd, če bi tako kazalo. V tej naglici sem si na hitroma sprašal vest, ter prišel do zaključka, da morda ne bo tako hudo, saj sem plačal pasjo in dohodninsko štibro, "fronke" tudi, za kak drugi naglavni greh, če sem ga imel, me pa 'tudi ne more kar takole obesiti, pa sem obstal. Med tem se mi je nepoznani gospod naglo približal, mi že od daleč prožil roke z pozdravom: "Servus amice; najbrže me več ne -poznaš?" "Nak," sem rekel, "če te Bog bolje ne pozna, se te bo branil v nebesa." Pa sva kmalu dognala, da je dečko, sedaj seveda že prileten, a še vedno fant od fare, (moj stari znanec, s katerim sva { j pred dobrimi 30 leti skupno sta-; novala, ter preživela mareikako prijetno urico v New Yorku. Moj znanec Tine ni imel staršev. Se reče, imel jih je, kajpada, le odmrli so mu, še ko je nosil prve hlačice. V oskrbo ga je vzela teta Klara, že tedaj priletna vdova in brez lastnih otrok. Skrbno ga je vzgajala, negovala, ter prav po materinsko zanj skrbela, a zato nič manj strogo. Dečko se je razvijal, rastel v starosti in modrosti, po dovršenih (Dalje na 2. strani) J? ANTON BART01 1425 F, 55th St, LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd. JOHN FILIPIČ 1048 E. 76th St. g JOHN GODNJAVEC 1011 E. 64th Si Narodni trgovski klub £ J. KREČIČ 1054 E. 61st St. J. LUPSINA 10201 Prince Ave. želi vesele velikonočne PRAZNIKE VSEM SVOJIH ODJEMALCEM in prijateljem Priporočamo se vsem našim gospodinjam za nakup vsakovrstnih potrebščin za praznike. Imamo veliko zalogo na izbiro, da vam ni potreba hoditi k tujcu. Pri nas dobite vedno sveže in prvovrstno blago. najboljšo MOKO OREHE, ROZINE maslo, jajca in med Najbolj svežo, različno zelenjavo ter istotako raznovrstno sveže in prezervirano sadje, po najnižjih mogočih cenah. Zahvaljujemo se vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo še za naprej. LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. ANTON MARTINCIČ 5919 Prosser Ave. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. 8 W 56 r 53 r 56 -r 56 r 56 gr © 56 r & 56 r 56 &1 56 V 56 r J6 r 56 56 56 r ANTON PRIMC 985 Addison Rd. JENNIE ŽELE 1126 E. 68thSt. '.v. o^.vva^; AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNIMJ IN LANGUAGE ONLY AMERIC-AN HOME DAILY VEWSPAPEH NO. 69—PART III. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 24TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. LOUIS LAUTIŽAR 1193 E. 60th St. 1195 E. 71st St. & 09 & 91 99 99 M 9 Uf 0) Jj 95 a ^ a »n tf 91 99 9? 9) M 01 ^ 9! ^ M 91 M 9! 9! B & 91 ^ 01 M 95 9 & 9! 9 & 99 VeliKpnočtia *doščila Kdo se ne veseli teh velikonočnih dni,! Kdo si ne želi veselih voščil od drugih, in kdo nima vsaj katerega prijatelja, ki mu stisne roko in mu ne narekuje: "Vesela Aleluja!" Tudi trgovci, ne samo posamezni udje človeške družbe, imamo svoje številne prijatelje in odjemalce. Tudi tem smo dolžni izreči čestitke k veselemu času te tako pomembne dobe v letu. Naše trgovsko podjetje ima dvojne vrste odjemalce : Trgovina ima stotero pionirskih družin, katere so se, nekatere že od početka, nad 33 let in se še poslužujejo našega podjetja pri nakupovanju pohištva in orodja v hišah, drugi se priglašajo na novo in poskušajo z nami trgovati. Vsem tem gre od naše strani v pclni meri in v resnici iskrena zahvala iz srca! V zavesti smo si, da smo našim odjemalcem postregli prav po domače tako, kakor more storiti le domač rojak svojemu rojaku. Če se kateri naš odjemalec tako ne počuti, kakor je tu navedeno, naj se oglasi pri nas; mi hočemo, da bo v polni meri zadovoljen. Lahko se pripeti brez naše vednosti, da ni kdo prepričan sam, da smo mu prodali najboljše blago za najvrednejšo ceno kot bratu proda brat. Če je kdo, ki bi mislil drugače, naj se le oglasi pri nas, da ga zadovoljimo od naše strani, ker naše geslo je bilo in bo ostalo: "Postrežba, poštenost v pravilnih cenah in pa dobro blago"! To nam že mnogi javno priznavajo in hočemo ohraniti po spričevanju naših odjemalcev tak kredit tudi v bodoče. Pri nas se ni obetalo več kot se je moglo tudi spolniti. Ni se usiljevalo blaga pretirano! Mi smo ravnali tako, da še vedno lahko pričakujemo nazaj naše iste odjemalce, da ostanejo z nami v zadovoljstvu tudi v bodočnosti. Zato smo si pa tudi svesti v tem, da bodo naša voščila vsem našim odjemalcem prijetna in da jih bodo sprejeli za taka kakor se besede glase. Bodite veseli vsi naši odjemalci v hišah, kjer se nahaja naše ali pri nas kupljeno pohištvo! Naj bo vam vesela Aleluja in tako tudi ves bodoči čas. In drugi del našega podjetja si ravno tako šteje v dolžnost, da se spomnimo na vas, ki ste se obračali na nas kadarkoli poprej in osobito pa mislimo na one, katerim še nismo poprej izrekli sočutja, ko ste zgubili svoje drage izmed svojih družin. Čes celi rane in stari grobovi se polagoma zaraščujejo, četudi neradi pozabimo svojih, se vendar spomin nanje polagoma zgublja izpred naših oči. Sveži grobovi pa so pred nami še v živem spominu. Prav tako ste pred nami vsi vi, ki ste se obrnili im nas v času, ko je zadela vas težka in žalostna usoda. Kakor smo navedli zgorej, da smo si v zavesti, da smo storili vse za vas, pošteno in iskreno, prav tako upamo, da smo storili svojo dolžnost v opremi pogrebov do vas in do onih, katere ste nam poverili za primeren in dostojen pogreb. Nikakor nočemo samim sebi ničesar pripisovati, vendar pa smo na svoje delo ponosni, kakor mora biti ponosen vsaki delavec na svoje delo, ali obrnik na svoje podjetje. Radi priznamo, da je čas nas prehitel, da nismo mogli z duhom časa naprej v tem, kar zahteva modernost prostorov naših dni. Temu vzrok je bila naša radcdarnost, malo pa tudi depresija. Več kot stotisoč našega denarja je ostalo v rokah naših odjemalcev, ki niso mogli poravnati svojih obligacij napram nam. Nikogar nismo naganjali. zavedali smo se, da dobra volja odjemalcev več velja kot vse drugo. V tem smo zaostali, da ni bil še naš pogrebni dom to, kar bi moral biti v modernosti, toda vse je urejeno, pogodba je podpisana in v tem času je že delo pričeto za moderniziranje pogrebnega doma, kjer bo modernih prostorov za več pogrebov naenkrat v naši kapeli. To smo omenili le mimogrede, ker si štejemo v dolžnost obvestiti naše prijatelje in odjemalce, da bodo vedeli, da ni bila naša nemarnost, pač pa da smo računali s časom, da smo bili zadržani, a ne po lastni nemarnosti, marveč po dobrotljivosti našega kredita našim odjemalcem. Radi tega tudi upamo, da smo s tem ohranili tudi zaupanje naših odjemalcev in da bodo vzeli naša voščila za velikonočne praznike z naznanili za dobre in vesele. A. GRDINA IN SINOVI Lastniki trgovine pohištva in pogrebnega zavoda 1903—1937 Cleveland, Ohio. ZAPUŠČINA (Nadaljevanje s l. strani) višjih šolah pa se je posvetil tipografskemu poklicu. Ko mu je bilo takole malo čez 20 let, je v svojem poklicu že dobival plačo kakor mi trije drugi, tako da smo mu kar malce zavidali. Bil pa je naš Tine zelo družaben dečko, dovtipen in že po naravi vedno veselo razpoložen, ter vedno pripravljen za kak trik. Imel je le to napako, da je bil zaljubljen v "pildke," pa ne take, ki so svetniškega izvora, ampak one vrste, ki so potrebni pri marjašanju. Teta Klara, no, kako bi jo opisal? Visoka, pa suha ženska je bila. Obrazek ji je bil majhen, ter bolj podoben suhi hruški, oči globoko v jamicah, a žive in stroge, da je človek težko zdržal njen pogled dalje nego za par sek^id, ne da bi se čutil krivega kakega zločina. Njen nos je bil prominentno dolg in ozek,ter je označal vso njeno prirojeno strogost. Koliko je imela še zob, tega seveda ne vem. Vem pa, da je imela, vsaj enega v gornji čeljusti, ki pa ni bil zobček, ampak pravi pravcati zob, kateri je sam zase zahteval pravice na soncu, tako da ga teta Klara ni mogla zakriti z obema ustnicama. Imela je tudi to dobro lastnost, da se ni prepirala ali be-sedičila preko plota s sosedami. Nasprotno, z nikomur ni občevala, nikogar pustila v hišo, kvečjemu pismonošo, a še ta je moral na hišni zvonec pritisniti dvakrat prav na kratko, kakor bi pičila osa. Le na ta dogovorjeni signal je odprla. Kajpak je teta Klara smatrala kvartanje, četudi samo za zabavo, za veliko pregreho, ter ni trpela, da bi se Tinetovi prijatelji zbirali pri njej. Ob takih prilikah nas je na ne posebno diplpmatičen način odslovila, Tineta! pa stavila pod alternativo, da se ima ob 9 spraviti spat, ali pa si poiskati sam svoje stanovanje. Ni mu preostajalo druzega, nego da seje poslužil zadnjega, in če hočemo biti odkriti, rao ramo priznati, da je to storil z veseljem. Ni pa hotel biti daleč stran od tete Klare, saj ga je siroto vzgojila, in morda ji le kako povrne, v slučaju bolezni, ali kako drugače. Preko ceste, v eni newyorških ulic, nas je petorica samcev stanovala v ozadju enega nadstropja, ker so bile cene nižje, sprednje dve pa so bile še na razpolago. Tu smo neke sobote slovesno ustoličili znanca Tine-ta, in od tedaj smo jih ob sobotah nemoteno metali, brenkali kako zapeli, ter se po svoje zabavali do mile volje in časa. Pa smo se včasi vrgli tudi v resne probleme, na primer o evoluciji, postanku vsemirja, centrofugaciji, Darvinovi teoriji, še posebej pa p ekonomiji, Kaj prav za prav znači ekonomija, za nas, brezskrbno mla-dež ? Ni eden izmed nas ni imel vseučiliške naobrazbe—kar so čitatelji moje povesti gotovo že uganili, zato se v prvoimenova-ne probleme nismo spuščali pregloboko. Pa me je prijatelj Tine pozval, naj jaz, bolj ta brihtnih razložim, kaj razumem pod označilom "Ekonomija." Pa sem dejal, sem rekel, da je menda to, če človek nekaj prihrani od tistega, kar je zaslužil, ali če kmet proda par volov, katere je doma zredil. "Nak," je dejal prijatelj Tine. "Deloma imaš prav, ampak samo deloma. Ekonomija znači v bistvu, da Obdržiš dohodke, obenem pa zmanjšaš izdatke. Spominjam se," je nadaljeval Tine, "mojega očeta, ko je pravil moji materi, da so na njegovem domu včasih pridelali do 30 mernikov orehov. Orehi v luščinah so takrat imeli ceno 30 krajcarjev za kilogram, orehovo jedro pa se je prodajalo po 70 krajcarjev kilo. Če vemo, da tehta luščina in jedro nekako jednako, sledi iz tega, da se je dalo zaslužiti po 10 krajcarjev, če se je orehe strlo, ter le jedro postavila naprodaj. Ko je moj oče," je nadaljeval Tine, "prišel na to idejo, je naročil ženi, naj gre po vasi in povabi vse stare in brezzobe ženske ob večerih na trenje orehov. "Pa zakaj brezzobe, je ugovarjala mati, kdo naj posluša te klepetulje cel večer ? "Ja, ja, je dejal oče, klepetale bodo res, ampak orehi bodo varni, ker jih brez zob ne morejo žvečiti, med tem ko bi mlade frklje sproti pozobale natrte orehe." Vsi smo morali priznati, da je bila Tinetova ekonomska teorija bolja nego nas ostalih. Ti naši sestanki so se redno nadaljevali vsako soboto. Redno smo bili Tinetovi gosti, in kei je bil dečko petičen in dobrohoten gost, je redno preskrbel kaj za po grlu in prigrizku. Malo smo slutili, da nas jc teta Klara redno opazovala iz nasprotne hiše, dokler ni neke sobote, takole okrog polnoči, pokukal v naš sanktuarij policist, ter nas opozoril, da se sosedje pritožujejo nad našim ka-Ijenjem nočnega miru. Policist sam je bil malo preko naših let ter je menda kar čutil, da bi bilo prijetnejše ostati kar mec nami. Ampak služba je služba Po par požirkih se je odstranil, mi pa smo nadaljevali . . z marjašanjem. In kadar je naš Tine napravil "berača" z asom, devetico in osmico iste barve kljub temu da smo mu dali kontro, supro in re, tedaj bi ga morali videti. "Fantje," je dejal, "sto flaš vina na mizo." Prihodnjo soboto se je ob nekako istem času pojavil zopet policist, le da ni bil isti nego prejšnjo soboto, Mrk je bil, ter se ni hotel pošlužiti ponujenega okrepčila. Odšel je, ter nas resno posvaril, da nas spravi v ne-priliko, če ne gremo lepo spat. Pa ga je naš Tine prijel za rokav, češ, v lastnem stanovanju smo, protektirani po konsti-tuciji, glasom katere je vsak ilovek v tej deželi upravičen dc zasledovanja greče in zadovolj-nosti itd. Mladina, kaj bi jih poslušal, si je mislil menda policist, ter mirno odšel. Ko se je zadeva nekoliko ublažila, pride eden naših kolegov iz sprednje sobe ter nam sporoči, da je videl med zave-sima obraz tete Klift-e iz nasprotne ceste. Kaj če nas ona ovaja policiji? "Ne, ne," je menil Tine, "tako zločasta pa moja teta Klara ni." Pa vseeno jo je šel prihodnji večer obiskat,; ter slučajno našel na mizi med drugimi plačilnimi listi telefonski račun, med katerimi je bila označena tudi policijska številka. To pa je bilo Tinetu dovolj, zakaj tako podlo jo vendar ni smatral, da bi; ovajala lastnega vnuka. Res, maščevanje ni lepa reč, naša slabost je, da se jo včasih poslužimo. Ker pa naš Tine ni bil svetnik, si je mislil, da je na podlagi tetitinih dejanj upravičen na majhno osveto. Njen samotarski značaj mu je bil znan. Kaj lažjega, nego da jo prisili občevati z ljudmi, pa če so ji po volji ali ne. Prebrskal je stare magazine, mesečnike, tednike, nakupil nekaj novih, iz vseh pa je izrezal oglase, v katerih se je priporočalo razne pomade, mazila za rast las in proti izpadanju istih, mišja in podganska sredstva zastrupil, izlečki proti nervozno-sti, nespanju, hudih sanj itd. Vse to se pošlje na zahtevo za preskušnjo zastonj. Pa je Tine izrezal te oglase, jih opremil z naslovom tete Kla re ter jih naslednji dan odpo sla] po pošti. Pa so v naslednjih par dneh pričeli prihajati na naslov tete Klare zavojčki, ob 8. uri zjutraj ob 10., 12., 1. popoldne, 2. in tako dalje. Teta' Klara si ni vedela pojasnila. Branila se je pošiljatev, češ, ničesar nisem naročila. Poštni sel je samo skomignil z ramami, češ, vaš naslov je na zavoju, in moja dolžnost je da ga izročim. Ampak špas se je šele pričel. Tine je doznal iz novejših ma-gazinov, da gotove tvrdke oglašajo izdelke družinske važnosti ;er jih stavijo občinstvu brezplačno na eden do trimesečno poskušnjo. če vam predmeti ne ugajajo, jih po enem ali dveh mesecih lahko vrnete, brez vseh stroškov. Pa je maščevalec Tine te oglase izrezoval dnevno n jih opremil" z naslovom tete Klare. Od tedaj so se vozniki kar vrstili pred stanovanjem tete Klare. Ta je pripeljal zavoj bi-sketov za kucke, drugi je čakal, da razloži pralni stroj, tretji električni gladilnik, četrti otroški voziček, peti skladalno kopališče, šesti vrečo umetnega gnoj a.itd. Pa je teta Klara vila roke proti nebu, vzdihovala, nosila lezaželjeno robo v klet, a ko je bila i ta polna te ropotije, jo puščala po veži tako, da se ni mo-?la nikamor več ganiti. Ko je bilo teti Klari i tega do-/olj, je nekega lepega dneva izginila. Naravno, da je po tem dogodku Tineta pekla vest, češ aretiral sem, in morda le predeč zagrenil življenje moji hudi, a vendar le dobri teti. Kako olajšan se je čutil, k je po dveh letih le prejel pismo )d tete Klare, da je še živa in zdrava, in na farmi v New Jersey, pri svoji sestri. "Tekom naslednjih par let," mi je pravil Tine, "sva si s teto še izmenjala par pisem, potem pa je utihnila," Tine še je zamislil, ;globoko sopel in molčal. Razumel ser njegovo psihološko razpoloženje, ga pustil nekaj časa same ga, mu končno prinesel nekaj istih medicin, ki človeka spra /ijo v ravnotežje, ter ga pozval, laj mi pove, kako je zaključil zadevo s teto Klaro. "Kako sem zaključil jaz? Ne, nisem zaključil jaz, teta Klara je zaključila. "Če že hočeš, pa ti povem konec," je nejevoljno nadaljeval Tine. "Par let po zadnjem pismu tete Klare, ko nisem več prejel Dd nje odgovora na moja pisma, se je nekega dne pojavil v moji pisarni neki gospod, ter se mi predstavil kot odvetnik in upravitelj zapuščine moje tete Klare. " 'Vaša teta,' je dejal odvetnik, 'je zapustila vsoto 25 tisoč dolarjev v gotovini, ter označila vas kot edinega dediča celokupnega premoženja, ker baje nima drugih sorodnikov, niti v tej niti v oni deželi, kjer je bila rojena.' " 'By golly,' je dejal Tine, 'potem sem jaz takorekoč zadnji Mehikanec naše rodovine. In kdo bi si mislil, gospod odvetnik, da je moja teta sploh imela kak denar. Vedno sem mislil, da je živela le na borni pokojnini po svojem možu.' " 'Počasi, počasi,' gaje opomnil odvetnik. 'Kdo pa vam je rekel, da dobite vi 25 tisočakov? Tu-le je prepis oporoke. Hočete citati? No prav, bom pa jaz. Gotovina v znesku 25 tisoč gre dobrodelnim zavodom, v svrho odprave kvarta-pirskih kart in izboljšanju nočnega, cestnega in hišnega mir preostanek v premičnini, kakor: krtače, pomade, mazila, mišnice, pralniki, peči, likalni-ki, vreča umetnega gnoja, in vsa podobna šara, katero mi je moj dobrodušni nečak brezplačno naklonil, pa vračam z obrestmi nečaku Tinetu.'" Komentar? Ubogi Tine,! Slabe odvetnike si imel. Pika. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM in se toplo priporoča Kremzar Furniture «80« SI. (lair Ave. ENdicott 2252 Joseph Kremžar, lastnik John Cesnik, zastopnik Odprto zvečer Vesele velikonočne praznike želi JOHN MAVSAR SLOVENSKI GROCERIST in MESAR 23751 St. Clair Ave. Najboljše sveže in prekajeno meso ter vsa grocerija po nizkih cenah. FRANK A. GREDENCE SLOVENSKA BRIVNICA Priporoča se za naklonjenost tudi v bodoče. NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil na večji in bolj moderen prostor, na 1126 E. 61st St., poleg slovenske cerkfve. Se toplo priporočam za čiščenje moških in ženskih oblek in klobukov. Veselo Alelujo vsem skupaj! A. STRBENK 1126 E. 61st St. Vesele velikonočne praznike vam želi ANTON MAROLT GOSTILNA 1128 E. 71st St. Najfinejši legalni likerji, dobra vina, 0% pivo in prigrizek. Se toplo priporočamo. NEW YORK DRY (LEANING 6120 Glass Ave. ČISTILNICA OBLEK FRANK TEKAVEC, lastnik Prinesite svojo obleko k nam, da vam jo zlikamo in ščistimo za praznike. Vesele velikonočne praznike želim vsenl skupaj. JERMAN'S CAFE 3840 St. Clair Ave. Najfinejše 6% pivo, vino in žganje. Se priporočamo in želimo vesele velikonočne praznike vsem skupaj. Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem CHARLES PERKO 1423 E. 55th St. SLOVENSKA MESNICA Sc toplo priporoča za nakup vsakovrstnega svežega in doma posušenega mesa za praznike. Vse po jako zmernih cenah. v Nerazumljivosti iz Španije Kakor vsakdo, ki še ni bil tam, sem Španijo docela razumel vse do prvega premraženega jutra v Pirenejih, ko sem drhtel za sa-ji. 'stimi okni polževega vlaka in gledal na eni strani beraške, dremajoče zalive, kamor je s prvimi pogledi udarjalo morje, na drugi strani pa gole, premogastej ;:kale gorovja, ki loči Španijo od Evrcpe, od njenega življenja in njenega razumevanja. Tedaj se je začlo nerazumljivo, s tistim jutrom je ostala v Evropi in v preteklosti vsa modrost, s katero sem se pripravil na vstop. Bral sem tiho poprej nemške pesnice, ki so tam našle vse svoje ideale: oranže, hastanjete, mantilje, caballerose s širokimi, svilenimi klobuki in opentljani-mi kitarami pod alhamberskimi okni in ob Guadalquiviru, pozlačene torere, ki imajo plemenito dušo, kakor da niso nikdar bili kravarski hlapci, sploh pesnice, in pisatelje, ki so odkrili Španijo kot zemljo sonca, katedral in ljubezni z nekaterimi posinov-ljenci Don Kihota in čida Cam-peadorja. Bral sem španske zgodbe An-dersena Nexoja, ki je po Andaluziji prodajal baltsko megle-nost; odkrival je ljudi, ki vam mimogrede podare vse, kar imajo, celo plašč, ker vedo, da ga ne boste vzeli, kakor da'se po španskih počasnih železnicah vozijo sami sveti Martini, ki diše po socializmu. V vsaki stari Sevi-'janki, ki obiskuje cerkve ob Paseo de los Reyes in doma redi mačke, je zaslutil junakinjo, podobno njegovim domačim mcža-čam, ki ob Sundu čistijo slanikc-. . . Zdelo se mi je, da je prav za prav nekaj groznega, biti fi-' iozofski severnjak pred nizkimi gostilnami v La Manchi ali pred tobačnimi tovarnami v Sevilli. Kljub temu sem Nexoju verjel, saj je vendar pomagal razmetavati Španijo. Do podrobnosti sem poznal socialistične horoskope najmodernejšega literarnega izvedenca za Španijo, Ilje Ehrenburga. Ta je izkušen skoraj tako kakor Homer: kakor je Homer na v.-em svojem zemskem, podzemskem in nadzemskem "svetu našel bogove, ki so se preuteleaali ter dame, ki so govorile po saten-sko, tako je tudi tovariš Ilja odkril zmeraj do obupne dolgočasnosti iste prvine življenja med komšomolci v Kuznecku in ob Donu, v življenju svojih pip, ki jih zbira kakor degeneriran by-rondski lord v paviških pred-mestnih hoteličkih z opolzkimi tlemi in z opolzkimi dušami in v vegasti, zadušni meseni zgodovini barcelonskega Barria China. V Španiji kakor drugod po svetu si je ta literarni večni Jud olajšal gledanje in delo s tem, da si je v Barceloni Bilbau, Madridu in Sevilli poiskal prvi lo-kenski Montmartre ter pisal tam človeške zgodbe po receptih priseljenih strokovnih tajnikov. Za motive so mu služili izrezki iz "Mundo shero" in iz življenja, iz katerega je pa čisto preprosto in z nekako rabinsko suverenostjo čital vse realnosti, ki bi jih bilo neprijetno pisati. To je star recept, po njem je mogoče ustvarjati, tako zvana nazorno ihta in progresivno pregledna objektivna dela trajne vrednosti. Literarna racionalnost moj- stra Ehrenburga vsebuje marsikaj pametnega po čemer je mogoče zasloveti, če piše kdo knjige tako kakor se vidi fingi-rano knjigovodstvo. Toda tudi njegova modrost neha pri prvem koraku v Španijo. Pri vsem spoštovanju, ki ga uživa njegovo špekulativno -literarno knjigovodstvo moram priznati, da me je pustilo v Španijo na cedilu. Kakor mi je bila nerazumljiva prvo jutro ob vstopu, tako je črtala še naprej. Drugič sern stopil na polotok v megli, ki se pari nad močvara-mi riževih nasadov v Albuferi pri Valenciji. Tisti vstop je bil docela nešpanski; ni bilo videti niti pusth gorovij, ki spominjajo na romane Pia Baroje, marveč sama megla, iz katere so skakali bli-ki ka\"or požrešne ribe in spletali aluminijasti valj Zeppelina, ki je bežal iz neviht nad polotokom v Evropo. Tretjič smo ležli v svinčenem julijskem poldnem pred Gibraltarjem in iskali nad obalo žakanasto zi-dovje ladixa in beli stolp sevilj-slce Giralde. Od tam je videti, kakor da je španska zemlja v južnem ognju zlepljena z nebom: vse je majhno, ravno, oddaljeno žareče, nje oblike se izgubljajo v belem obzorju, edino gibraltar-ske ploščadi opozarjajo mornarje, da sta ogenj in nevarnost čisto blizu. Vstopil sem v Španijo še na dveh ali treh krajih: pod razklanimi stopnicami Sierre Nevade pri Malagi, pred palmovimi drevoredi v Alicantu, v malih gnezdih na jugu, kjer je zvečer slikati že arabsko brnenje kitar in previjanje človeških glasov. Zadnji vstop je bil v rdečem in sinjem mestu sredi bananovih i nolle rm 4. stran'> MI SMO MI! » Točimo izvrstno pivo in vino. Ni treba misliti, da imate samo na St. Clairju dobro pijačo. Kaj pa, če bi jo prišli St. Clairčani pokusit enkrat k nam v Newburg? Dobro vas bomo "potretali," prav zares. Prijazno se priporočam domačim in zunanjim gostom, da me obiščejo ob praznikih in tudi drugikrat. Voščim vsem skupaj vesele velikonočne praznike. frank ku2nik 3525 E. 81st St. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi joseph kern Vogal E. 156th St. in Arkade Ave. GASOLINSKA POSTAJA "Sunoco" gas in olje. — Namažemo in pregledamo vaš avtomobil po najnižjih cenah. LED Dovažamo led, vsako količino, in postrežemo točno in hitro pri lastni postaji. 63 r Najlepši okras za vašo kuhinjo za veliko noč msmEDn ^S^MHER-miser ^ Daje čudovito novo popolnost Prices As Low A? H1305 No Money Down Easy Terms ¥ VSEH 5 BAZIČNIH postrežbah za izdelavo ledu doma 1. VEČJA ZMOŽNOST LEDU Konec pomanjkanja ledu! 2. VEČJA PROSTORNINA Nova notranjost na devet načinov! 3. VEČJA ZMOZNOST PROTEKCIJE Obdrži živila varneje, svežeje in dlje. 4. VEČJA ZANESLJIVOST 5 letni »rotekcijski načrt, za katerim je General Motors. 5. VEČJA ZMOZNOST PRIHRANKA Samo Frigidaire ima ki zniza električne stroške do krsti! Najbolj enostaven mehanizem za zamrznenje. Da najboljšo postrežbo s čudovitimi prihranki, "oglejte si dokazo o tsm. Kupite samo na dokazu o najvišji dolžnosti Nekatere ledenice vam dajo del te postrežbene zmožnosti, ki jo rabite. Toda Frigidaire vam da DOKAZ o vseh 5 bazičnih postrežbah. To je najvišja —danost. Boats previdni! SS?^ Kupujte samo na dokazih. Brez vidnega dokaza o vseh TEH PRISIRANITE DENAR LETA IN LETA! 3 br.zičnih postrežbah, nci morete biti gotovi, da dobite polno 1937 vrednost. Og-iejta si pri nas te dokaze, predno kupite tor Ki prihranite donar leta in leta. LOOK FOR THIS V Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. Vesele velikonočne praznike vsem skupaj! KEnmore 1282 Veselo alelujo vsem gostom in prijateljem želi . 6rovewood tavern Lastnik MIKE VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. SLOVENSKA RESTAVRACIJA Najboljša domača kuhinja. — Najfinejši legalni likerji, pristna vina in najboljše pivo. Domača in hitra postrežba. Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem želita mr. ALBIN in mri MILKA FIIIPIC 513 E. 152d St. SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA Najfinejša kuhinja, pristni legalni likerji in vina tor najboljše pivo. Vedno vesela družba mnogih prijatelj 2V. PRISTNA KAPLJICA OHIJSKO VINO Postavite na mizo za velikonočne praznike najboljšo kapljico. Dobite jo na sode ali galone in manj pri MRS. F. MARINCK WINERY 15012 Sylvia Ave. Veselo alelujo vsem odjemalcem, gostom in prijateljem. 30 let v obrti barvanja in dekoriranja Ob tem času se najlepše zahvalim onim odjemalcem, kateri so me podpirali zadnjih 30 let. Novim odjemalcem se pa priporočam za zanesljivo postrežbo in prvovrstnim delom. Ako vaša hiša potrebuje barvanja, zunaj ali znotraj, pokličite za mojo ocenitev. Točna postrežba, prvovrstno delo in zmerna cena. a. plutu NAPISI :—: DEKORACIJA barvar in dekorator 211C1 Kechcr Ave., Euclid, O. KEnmore 3034-R Vesele velikonočne praznike želim vsem. Vesele velikonočne praznike vsem klijentom in klijentinjam želita SANABOR BARBER and BEAUTY PARLOR 15801 Waterloo Rd. Cenjenim rojakom in rojakinjam se toplo priporoča. JACK BOKČA 6105 St. Clair Ave. TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM Sedaj je čas, da prenovite trgovine in sobe. V zalogi imamo vsake vrste papir, naredimo dobro delo po nizki ceni. Se toplo priporočamo in želimo vesele velikonočne praznike. SPE H 6R0CERIJA 1100 E. S3d St. Pazite na certe, ki vam jih nudimo vsak petek in soboto. Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ROJAKOM LOUIS fERFOUA SLOVENSKI POGREBNIK 3515 E. 81 st St. Michigan 7420 Dnevna in nočna postrežba SLOVENSKA MANUFAKTURNA TRGOVINA ANTON 6ubanc V< 16725 Waterloo Rd. želi vsem odjemalcem in prijateljem fmg vesele velikonočne praznike. r*°+ r /?# Velika izbira moškega, ženskega in otroškega perila. Ženske in otroške zgor-nje obleke, posteljnih pregrinjal in oken-skih zaves. Blago na yarde najmoder- \ nejše barve. Dobili smo spomladanske * vzorce po najnovejšem kroju. Jj Ne hodite v mesto predno se ne prepričate pri nas o ceni in kvaliteti. Prihranili si boste veliko denarja in dragega časa. LASTNIKI SLOVENSKEGA PODJETPA BLISS id: COAL co. želijo vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike. Najboljši premog za vašo hišo. Najnižje cene za dober premog. Zaupajte kupčijo vašemu rojaku. Na uslugo smo vam, pokličite nas. 22290 St. Clair Ave. KEnmore 0808 ledeni kCsi S»»o ^ V : vete zgodbe. Vsem podobam na njih so od- ' bite glave in roke in kar je mogoče, edino padovanski svetnik ! je cel, nedotaknjen in ima ob i vznožju nekaj posušenega cvet- ! ja. . . . i Tudi to ni razumljivo, čeprav ; • spominja na ognjenik, ki mora i zdaj pa zdaj izbruhniti. A izbruh ognjenika ni podoben eks- 1 oziji stroja. Razlika med ognjenikom in • med strojem je. velika uganka Španije; kdor jo razvozljava po • vzorcih z zapada in vzhoda, bo , moder s,anio zase. ! ' . I DOMINIK KRAŠOMEC i i Ž ! lastnik novo predelane dvorane in gostilne J , pod imenom * ! Twilight Ball Room 6025 St. Clair Ave. ENdicott 9691 I • i ( ! Twilight Garden j Chagrin Harbor Želi vsem skupaj vesele velikonočne praznike! Se priporoča še za nadaljno naklonjenost. BEROS STUDIO 6122 SI. Clair Ave. Tel. ENdicott 0670 Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem KRAMER'S MEAT MARKET & GROCERIES 5301 St. Clair Ave. Vedno sveže in prekajeno meso.*— Najboljša kvaliteta v mesu in groceriji. — Postrežba točna in nizke cene. FRANK ZAKRAJŠEK v j 1 POGREBNIK • ; f I Invalidni voz na razpolago, noč in dan. i i -.•■■.. a j 1105 Norwood Rd. ENdicott 4735 j i Veselo alelujo želim vsem rojakom. 1 MR. in MRS. JOHN PIANECKI SLOVENSKA PEKARIJA NORWOOD ALLEYS FRANK BUCHER 4 kegljišča Pivo in sendviči. 6125 St. Clair Ave. E. 61 st SI. GARAGE Rich in Petrovič, lastnika GENERAL REPAIRING Se toplo priporočava za JOHN LADIHA 1242 E. 74th St. GROCERIJA in MESNICA if 91 PROGRESIVNE TRGOVSKE ZVEZE želijo vsem odjemalcem in klijentom vesele velikonočne praznike Če kupujete ali se poslužujete članov Progresivne Trgovske Zveze, dobite poleg boljše cene in blaga tudi točno in hitro postrežbo. Vaš denar bo ostal v našiti narodnih rokah v pomoč onim, ki ga potrebujejo. Vsak član Progresivne Trgovske Zveze je vaš prijatelj in podpornik ter član naših podpornih ali kulturnih ustanov, KUPUJTE PRI NJIH, KORIST BO VAŠA! Straža ob grobu Fabijana, cesarskega vojaka, je sredi noči pozvala pokorščina. i "Straža se premenja! Pol treh je!" Nato se je s hrupnim ropotom postavilo štiri pare vojaških škornjev na tla in po zatohlem ozračju vojaške kamre se je razpotegnilo zaspano ze-hanje. Fabijan je bolščal v temo. Nekaj ga je tiščalo in popravil si je usnjati pas z naboji. Toda tiščalo ga je še globlje, prav v telesu, česar pa nobena roka ni mogla odmakniti. Po tihem je bilo dano povelje za odhod. Potem se je izgubila mala luč za četverimi vojaki in sleme kmečke hiše, kjer so štiri ure spali na trdih nabojih za pasom, se je za bregom pogrez-nilo v tla. "Pet bo, preden se bo zasvita-lo," je dejal tisti, ki je šel prvi spredaj. Fabijanu je ta hip šinila tuja misel v glavo, ki kar nič ni hotela spadati v to godr-njavo noč: "Velika sobota je in sonce zares ne more prej priti na dan. — Velika sobota. Kako je to čudno!" To je bilo čudno, da je moral Fabijan zmeraj misliti na veliko soboto, čeprav to življenje ni vsebovalo ne velike sobote, ne nobenega koledarja. Tisti, ki je šel spredaj, je s kretnjo roke odsekal besedo, drugi spredaj se je napol zasmejal; prvi je obstal in ni nobene več zinil o svetlobi sonca. Nato so obstali spredaj in prejšnje moštvo straže je pomenljivo skomignilo z rameni. Nekaj se godi tod okrog, noč je bila jako nemirna, drugače nemirna ko sicer. Saj je bilo čutiti: nekaj je viselo v zraku. Vendar ni mogel temu nihče dati kakega imena. Le do prvega ovinka je bilo slišati, kako je stopalo moštvo prve straže. Fabijan je dobil tak prostor, odkoder je mogel še videti glave tovarišev in všeč mu je "lo, da tega dne ni bil čisto sam. .Spredaj je bila voj-i na, in zadaj, prav tik za Fabija-nom, se je dvigalo visoko in navpično ... ' Vojak se je za hip okrenil in se ozrl kvišku. Tisto navpično je bilo malo razsvetljeno; še preden se je zdanilo, je neka svetloba visela nad Fabijanom, neka svetloba ko nekje drugje —drugje. Fabijan je bil cesarski voj-ščak in cesar je bil poslal štiri vojščake h grobu Gospoda Jezusa Kristusa, da bi grob stra žili. Vojak se je tiho zasmeh Ijal, ko se je še enkrat ozrl kvišku. "Kaj pa je?" Tovariš je stal za Fabijanom in ga pocukal za suknjo, da se je Fabijan kar prestrašil. "Kaj bi bilo? Ali si si že ogledal tole pečino?" Fabijan je prikimal. Tedaj je tovariš dejal nekaj o grobu, zmeden je bil v obraz in takole je menil: hrib bo prišel, brez dvoma, nemara se bo raz-počil, zakaj noč je brez miru. Hrib jih bo pokopal, če se bo razpočil. Fabijanu je bilo pa kar narejeno, ko' da ga j G čudovita noč očarala, da je moral venomer misliti na veliko soboto in da si je drugače razlagal besedo grob. A ker je imel njegov tovariš tako trpek obraz, je Fabijan kar tiho ležal in je prisluškoval v ospredje in zmeraj mislil na to, da mora paziti, da je bilo tako zaukazano, A časih se mu je spet zmedlo, ko da je varuh božjega groba, pči so mu stale nad robom izkopane prsti in glava se je držala nepremično ko kak kos kamna. Tako je vojak sprejel jutro, ki se je počasi dvigalo izza pokrajine. Ali je* prihajalo iz ospredja? Ali pa je priplezale izza groba v pečini ? Fabijan ni znal odgovoriti na to vprašanje. Oči so mu iskale po steni groba navzgor in na stežaj se mu raz-prle, ko je gledal nanj. Zaka; : tam zgoraj je bil čudež. Medtem ko je bila luč tu spodaj izpodrinjena po tem, kar jc ; deset ur vladalo ondi, je zgoraj SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO, VSEM VRTNARSKI ORODJEM IN NAJBOLJŠO BARVO Jim Sepic 16009 Waterloo Rd. Želi vsem rojakom vesele velikonočne praznike v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti v slučaju potrebe. prav zgoraj, kjer se je stena t preklala in se zavila v stran, c pljusknila luč z nenaravnim s bleskom v kamen. Fabijan .je odprl usta ko prestrašen otrok, < tako, kakor bi hotel nekaj po- ] vedati, česar ni moči izraziti z besedami. Spet so mu ušle misli čisto drugam; spet je bila veli-ka sobota pri njem, kakršna je bila zmeraj, kakor doma, ko je sredi pražnjega dopoldneva začelo kar iznenada zvoniti, ko se je polje sivo in rjavo in lačno zrnja razprostiralo zraven cerkvenih ljudi. Ali pa je bilo drugače, je bilo tako, da je cesar njega, hlapca Fabijana, ker je bil pokoren vojak, postavil sem h grobu Gospoda Boga? Tako bo. A če je tako, je moralo biti tudi tisto, ko se je tako čudovito zasvetilo nad kamnom. Mogoče je to gledanje in popolni preobrat v mišljenju trajalo komaj sekundo. Vendar je zadoščalo, da je bila izpopolnjena neskočna prostornina za čudež. Zaradi tistega bleska se je moral hrib razklati; zakaj ta blesk je bil prvi znak. In nenadoma se je hrib raz- • klal, pečina se je zdrobila ko 1 otroška igrača, vojakove oči so strmele navzgor, pravkar so vi-> dele še svit, lesket, zdaj pa so • j zagledale razpad sveta. Od ': grozote spričo silne moči tega , j razpada so bile oči še bolj raz->! prte in še bolj velike. Videle so J večni ogenj, a ta ogenj ni bil i žareč rdeč, marveč je ves bel in 3 sam v sebi razpaljen šinil visoko i v nebo. ) Fabijan je zakričal, ko ga je sila podrla na tla. Nato je ležal . na hrbtu, zakaj nekaj ga je tre-- ščilo s svetlobo na zemljo in mu 5 je z ognjem večne luči vzelo luč 3 njegovih lastnih oči. Saj je bila i vendar velika sobota in svetlo-. ba je morala prodreti iz skale, če je Gospod razklal svoj grob, ki ga je on, od nekoga pozvan, moral stražiti. Ah, svetloba ga je tako skelela v očeh! Le odkod se je vzela? Le kje je bil hrib, in kje pečina in kje tisti težki kamen na grobu?--Vr- varjali, karkoli jim je pripovedoval. Mož mrtvih oči, ki je moral po volji cesarja stražiti božji grob, se je vrnil domov. Tu je bilo posestvo in tu je bil nekoč za hlapca. Star očanec ga je pozdravil, gospodinja mu je postavila skledo na mizo in ga pozvala naj je. Čez tri dni pa se je sam Fabijan odpravil in je našel deklo. "Postoj in me poslušaj!" Roka se je hotela izviti iz njegove. A držal jo je močno in obraz mu je bil srdit. "Jaz sem bil varuh božjega groba na veliko soboto, ko so Boga pokopali,!" "Norec!" se je zasmejala dekla. Saj je imel mrtve oči! "Kaj je cesar, kaj si ti!" — "Tako? Torej ti niti ne veš, da je poslal štiri vojake za stražo ob grobu Gospodovem? In tudi mene je tja postavil, sam cesar me je postavil!" — Dekla se je okrenila in se spet zasmejala: "Norec!" Z bornim sočutjem so vaščani sledili njegovemu življenju, časih bi se bili skoraj prestrašili mrtvih oči, ki niso videle ničesar, pa so vendar gledale bolj globoko ko oči drugih ljudi. "Norec!" je rekla dekla še enkrat — a potem ni "likoli vač izrekla tc h I'd c be^e^e. Zakaj, prišla je srar- in je'kosila kar j povprek. Vzela si je gospo- j darja, soseda, nekega hlapca, nekaj manjših ljudi. Vaščani' VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM Bukovnik Studio 762 E. 185th St. Tel. KEnmore 1166 Član Progresivne trgovske zveze MAYFLOWER DAIRY MLEKO pijeta dvojčka RONALD ANTHONY in JOSEPH CARY KOLENC Slika kaže, kako sta močna, rdečelična in zdrava. Naše mleko jima je zgradilo zdravje, život in močni MM sistem. lase mlekarne so moderno urejene, absolutno čiste in higijenično zdrave, Vesele velikonočne praznike v topli zahvali za preteklo leto en v priporočilo v prihodnjem žele vsem odjemalcem in prijateljem IHaVflower Dairy LASTNIK F. RACE IN SINOVI Ronald Anthony and Joseph Cary Kolenc m 1158TH STREET 1083 E. 68TH STREET talo mu je po glavi in je brez 1 dvoma popolnoma prebodlo oči i s toliko svetlobe! Še malo je kriknil in je zaspal. Ker je od vse tiste svetlobe ostala samo bolečina, je moral ječati. Mogoče je bilo pa dobro, da je spal, ker potem ga ni bolelo ono drugo, kar je bilo resnično in kar je kričaje grmelo prek onjega. Ko se je zbudil ni "bilo ničesar takega več. Velike sobote ni bilo več in ljudje niso nič več govorili o vstajenju. To se mu je zdelo zelo čudno, saj je bil s tem vendar zaspal, mogoče komaj pred uro. "Kdo leži tu?" — "Fabijan mu je ime." — "Obveza? Aha, že vem. Mož je bil tam spredaj!" Fabijan je slišal govorjenje ko iz dalje in ko je stotnik narahlo prijel za obvezo, da bi jo potegnil popolnoma čez oči vojaka, je telo mirovalo. Fabijan bi bil rad nekaj vprašal: "Ali so zvonili pri vstajenju?" Koraki so se že oddaljili in Fabijan bi bil vendar rad vprašal, kako je bilo. Tisto, kar je bilo zares, se je ■ moral Fabijan šele naučiti raz-i umevati, ko se je zelo oddaljil i od zmedenega mišljenja, ko so - drugi vojaki govorili o razkla-i nem hribu. In vendar je bilo 1 zmeraj nekaj preproste vere v i njem. Zakaj, videl je bil, česar - ni bilo nikomur dano, da bi vi-) del, čeprav so ljudje drugače I frovorili in čenrav so vsemu utro- so godrnjali in dekla je na tihem ihtela za vsemi temi ljudmi, ki ne bodo nikoli več prišli nazaj. Takšno je našel Fabijan. In govoril je ves večer z njo. Luč leščerbe je črtala obe glavi na steno in v poltemi so bile videti mrtve oči še bolj žive ko sicer. Časih si je mislila dekla, da vidi zares življenje v njih ko je pripovedoval in srepel navzgor; takole je bil videl, takole je strmel kvišku in nato je šinilo iz groba s samo svetlobo. Ta svet-1 loba je bila bela in neznansko 1 velika, človek pač ni mogel pre-- nesti te svetlobe in tako so od svetlobe umrle njegove oči. A . vedel je, da je Bog razklal svoj 1 grob. Ta človek je bil torej edini v 3 vasi, ki ni godrnjal v tistem ča-> su, a ljudje so dejali, da je no-* rec, ker je venomer govoril o r vstajenju in o svetlobi, ki ga je 2 oslepila. Ali pa—ali je bil ta z : mrtvimi očmi edini, ki je videl, ker je zmeraj govoi-il o setvi in i jim zmeraj pridigoval o veri? j Dekla ga je, sloneč na deski, tiho poslušala in njen obraz je . bil prav tik njegovih mrtvih oči, ki so bile oslepele zaradi gledanja v večnost. Leščerba je ugasnila, a dekla ni čutila te-; me. Slepec pa je dejal tiho in ^ j skoraj prestrašeno: "Luč!" )-S In če je po vsem tem času i, i ostalo še malo vere v vasi, tedaj lil j e bila to vera slepca in dekle.