SI.1M r utinu IUM mtmm 11 im Posamezna številka 20 cent« Letnik L tzvzeotf pood.ljek/«***-*«! zjutraj. Uredništvo: uli- ^^ ^aj iS^lP®' .'Aatfkega St 20, L oadstr«*j*rĐ$pUi naj s« poiiljajo urednilt , pisma se ne sprejemajoč uektJpiti se ne vračajo. — Odtfovormi nredniki i Dr. Janko Vovk. Lastnik iut^n Edinost. TUk tiskarne Edinost. Naročnina «aa5a za mesec L 7—, 3 m^t 1^0, po* leta L 32.— tn celo leto L 60^ Za inozemstvo mesečno 5 lir v^T ^ TeTelou uredništva in uprave it 11- 57. NOST Posamezne številke ▼ Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se račuaajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahirale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2,—. Mali ^iasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglaal naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulie« sv. Frančiška Asiškega itev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Tedanji ministrski predsednik Bonoma je izjavil v zbornici dne 10. julija 1921.: «Ai problemi economici, a> problemi cirituraH anche nei riguardi delle minoran-ze tinguistiche, ai problemi della graduale im H i ca 7. ione legislativa, per qttaH ocoor- lctIva s--------------. - . - ,rera 1'esperienza del nativl, sovrasta per našemu človeku, ki zvesto ljubi svoj rod, urgeMa j* necessiti cfc dar forma concreta kakor zapovedujeta božji in naravni zakon, ord&amenii di autonomia amministra- ki mu želi srečnega razvoja in napredka na iy> ^g^ti, giovandoci della colla- solncu državljanske svobode in ki se za- boraaionef nej due rami del Parlamento Brez naslova V zadnjem času je začela pihati ostra sapa, pozno jesensko neprijetna preko javnega življenja našega naroda v Jul. Krajini. Težka in globoka otožnost lega na dušo veda čistosti namenov vsega našega narodnega snovanja in stremljenj. Ovira se vse naše socijalno snovanje. Zaporedoma se prepovedujejo ali utesnujejo naše prireditve. Celo take. ki so zgolj kulturnega in socijalnega značaja. Prepovedujejo se tudi dramske predstave z italijanskimi avtorji na sporedu in nedolžni telovadni nastopi. Plenjenje naših glasil je na dnevnem redu, da sirota slovenski novinar že ne ve več, o čem in kako naj bi pisal, da ne bo izpod-tike in da bodo naša glasila vsaj dr neke mere vršila svojo dolžnost napram svojemu narodu. # Trpke besede bi morali pisati tu. toda ostanejo naj za danes v peresu. Vprašati pa moramo vendar: kako naj bi se sedanja politična praksa napram državljanom slovanske narodnosti mogla spraviti v soglasje z obljubami in zatrdili, podanimi slovesno od poklicanih činiteljev ob slovesni priliki?! Predstavniki italijanske države na mirovni konferenci so vsako formalno obvezo glede postopanja z drugorodnimi državljani odločno odklanjali z utemeljevanjem, da že liberalni državni zakoni Italije dajajo popolno jamstvo, da bodo drugorodni državljani uživali popolno enakopravnost in pravico v narodnem in jezikovnem pogledu. k Senator Tittoni; delegat Italije na mirovni konferenci, je podal dne 27. septembra 1919. italijanskemu parlamentu poročilo, v katerem je bilo rečeno med drugim glede postopanja z drugorodci: ' cL'Italia, a pari delle altre quattro grandi potenze alleate non ha alcun obbligo legale, ma, a mio avviso, ne ha uno morale grandiS'simo per le tradizioni liberali che sono il suo vanto e !a sua gloria. Le po polazi o ni daltra nazionaiita a no: r i um te sappiaoo che noi aborrfamo da qita!unque idea d'oppresstone e disnazionalizzazione; che la Ioto lingua e le loro istituzioni sa-rarrno ri spet tate; che i loro rappresentan-ti amminiistrativi goderanno d£ iutti i diritii della nostra legislazione libera!e e demo-cratica; che i loro deputati politici trove-ranno accoglienza cordiale nel Parlamento it a liano, H qualle 11 ascoltera con deieren-za auando parleranno in nome delle po-polazioni da loro rappresentate.» Senator in delegat Italije na mirovni konferenci Tittoni je torej v svojem poročilu, podanem v parlamentu, zagotavljal: da Italiji ni niti na kraj misli, da bi hotela drugorodce zatirati, ali raznarodovati; da bodo marveč njih jezik in naprave spoštovane; da bo njih poslancem v parlamentu zagotovljen prisrčen sprejem in da jih bodo s spoštovanjem poslušali, ko bodo govorili v imenu svojega prebivalstva; da bodo njih upravni zastopniki uživali vse pravice italijanske liberalne in demokratične zakonodaje. Dalje je rečeno v Tittonijevem poročilu: Noi postsaamo assicurare Ia popolazibne deli'Al to Adige che mai essa conoscera il regime poliziesco di persecuzione ed arbi-trario cui furono per lunghi anni sot to posti dal governo austriaco gli italiani della Ve-nezia Giulia e Tridentina.» Tittoni je zagotavljal Nemcem v Poadi-žfu, da ne bodo nikdar poznali policijskega režima preganjanja in samovlastnosti, pod kakršnim so skozi dolga leta trpeli Italijani Julijske in Tridentinske Krajine! Njegova ekscelenca Luzzatti je kot poročevalec v zbornici poslancev zagotavljal istotako drugoradcem liberalno postopanje: «Percio dev'essere iin impegno d'onore per il governo e per il parlamento italia-no, £1 consentire Fantonornia ai tedeschi, annessi per 1'assoluta necessita c^difendere ie nostre Srontiere. Tranne per la sicurez-za mSlitare, essi devo no sentirsi liberi nella esplicazione della col tura, della coscienza rehgiosa, nella vita amministrativa ed eco-nomica ispirandosi lltalia alla tradizione degli antfchi romani,» Luzzaii je izjavil, da je častna dolžnost vlade in italijanskega parlamenta, da do-volita drugorodcem avtonomijo; da jim morata dovoliti svobodno negovanje njihove kulture, njihovega verskega Čustva, ■razvijanje njihovega upravnega in gospodarskega življenja. . Poročevalec v senatu, principe Colonna, je izjavil; * i£ Itaw.?staurer« pertanto la piu savfe delle poHtiche e rispettera le vigenti anfo-nomie aniministrative locali!» Italua.uvede najmodrejšo vseh politik, ce bo spoštovala obstr*;«;^ . i tevne avtonomijo. ,CCe «P™vne kra- dei rappresentanti dei territori interes- satti.» Bonomi je torej naglašal potrebo, da pri urejanju gospodarskih in kulturnih vprašanj, tudi glede narodnih manjšin, in pri uredbi obstoječih upravnih avtonomij sode lujejo s svojimi izkustvi tudi drugorodci iii njih parlamentarni zastopniki. Te slovesne izjave od strani vseh ustav nih činiteljev govorijo tako jasno in gla sno, da ni potrebna nikaka pripomba naše strani, ki naj bi opozarjala na kričeče navzkrižje med temi izjavami in sedanjo praktično manjšinsko politiko. Komisije za žitno propagando RIM, 22. Včeraj je ministrski predsednik on. Mussolini sprejel državnega podtaj nika v ministrstvu za narodno gospodar stvo (oddelek za poljedelstvo), ki mu je predložil seznam o-seb, imenovanih za predsednike pokrajinskih komisij zu žitno propagando. Za Reko bo imenovan Anto-nio Dusich, za Pulo on. Bilucaglia, za Trst dr. Gino Cosolo, za Videm cav. Giuseppe Movelli de Roissi, za Zader cav. Marco Pulimi. Boljša nje trgovinske bilance RIM, 22. V preteklem juliju je uvoz dosegel 1845.2 milijonov lir, izvoz pa 1407.7 milijonov lir; uvoz je naraste! za 378.3 mi lijonov, izvoz za 560 v primeri z istim mesecem lanskega leta. To je toliko bolj vzpodbujajoče, ako pomislimo, da je uvoz prekašal izvoz v prvem polletju za 5857.6 t. j. mesečno povprečno za 976.2; v pre teklem mesecu pa je prekašal uvoz izvoz le za 437.5. Uvoz je padel od povprečne mesečne višine 2404.5 na 1845.2 v mesecu juliju, medtem ko izvoz vedno bolj na rašča. (Štefani). Poš&j*tve z« Carigrad RIM, 22. Prometno ministrstvo ponovno opozarja na opozorilo ravnateljstva turških pošt, da morajo vse pošiljatve za Carigrad nositi označbo Stamboul in ne Constantinoples*. Naslov naj bo pisan v francoskem ali turškem jeziku. Bronasti drobiž RIM, 22. Finančno ministrstvo opozarja, da bodo javne blagajne sprejemale stari bronasti drobiž po 5 in 10 stotink le do 20, septembra. _ Radić zo združitev Jugoslavije z Bolgarijo Novi politični uradniki na Hrvatskem BEOGRAD, 22. (Izv.) Po odhodu Strpana Radića tz Beograda ni zaznamovati več nobenega važnega dogodka. Vladni krogi so z Radićevo izjavo o političnem položaju zelo zadovoljni. Posebno Radićev nastop proti Ljubi Da vido vi ću jim je dobrodošel, ker •se na ta način izključuje vsaka kombinacija z davidovićevci. V posameznih ministrstvih se delo nadaljuje z vso paro. Finančno ministrstvo pripravlja proračun, ki bo bržkone že v pondeljek predložen finančnemu odboru. Notranje ministrstvo se bavi z vprašanjem prečanskih uradnikov z ozirom na nove razmere, ki so nastale po vstopu radičev-cev v vlado. Notranji minister Maksimović bo predložil kralju v podpis ukaz o premestitvi in nameščenju novih okrajnih predstojnikov in drugih političnih uradnikov v prečanskih krajih. Državni podtajnik Andrić je danes v tej zadevi odpotoval na Bled. Med zemljoradniki se borita dve struji za nadvlado; ena je za strogo opozicijo proti Radiću, druga pa za sodelovanje z njim. Iz Aten poročajo o porazgovoru, ki ga je imel Radić z dopisnikom atenskega lista «Elfteron Vimos», ki je glasilo predsednika grške republike PangaTosa. Radić pravi med drugim: ^Jugoslavija ni samo jadranska, ampak tudi podonavska država, ker nima baze samo ob Jadranu, ampak tudi ob Donavi. Vprašanje odnošajev z Bolgarsko je zelo kočljivo, ker nas loči od njih plemenska razlika in posebno »socijalna struktura. Velike so ovire na poti zbližanju obeh narodov, vendar se bosta prej ali slej združila. Ne govorimo dosti o tem, ampak vedno mislimo na to. Rovi tiskovni zofton v Jiioslovlll Pnri proces NOVI SAD, 22. (Izv.) Državni pravdnik je vložil' tožbo proti odgovornemu uredniku Davidovićevega glasila «Narod», ker je list obdolžil načelnika agrarnega oddelka za Baško in Baranjo podkupovanja. To je prva tožba na podlagi novega tiskovnega zaKona. ^____ Mala antanta in zasedanje v Ženevi BEOGRAD, 22. (Izv.) Jugoslovenaka delegacija za zasedanje Društva narodov, ki prične 7. septembra, odide v Ženevo 2. septembra. Dne 6. septembra ima predkon-ferenco istočasno z romunsko in čehoslo-vaško dolegacijo. Delegacije Male antante se bodo sporazumele ~za skupno nastopanje. V Beograd so prispel jugoslovenski novinarji, ki so se udeležili časnikarskega zborovanja v Sinaji. Maia antanta novi-parjev je sklenila, da bodo novinarji Male antante organizirali skupno poročevalsko službo o priliki zasedanja v Ženevi. Boljševik] obsojajo Radića BEOGRAD,'22. (Izv.) Današnja «Poli-tika» poroča iz Riget da je dunajski sovjetski poslanik Joffe napadel Radića v leningrajski «Pravdi». Joffe očita Radiću izdajstvo, ki pa ni nikogar presenetilo, ker je bil Stjepan Radić že prej znan kot omah-ljivec in nežna čajnež. Radi tega naj Jugoslavija nikakor veliko ne pričakuje od sporazuma. ___ Komunistična propaganda v Beogradu BEOGRAD, 22. (Izv.j Danes je bil aretiran komunistični voditelj Andrija Pavlo-vić, ko je naiepljal komunistični proglas, v katerem se delavstvo poživlja, naj vztraja borbi za 8-urni delavnik. Pavlović je priznal, da je prejel proglas iz Pariza. Izvršenih je bilo več preiskav pri komunistih. Policija je našla pri njih prepovedane brošure. _ Jugoslovenski državni proračun BEOGRAD, 22. Dosedaj so že nekatera ministrstva izdelala svoje proračunske predloge in jih predložila proračunskemu oddelku finančnega ministrstva. Kakor vedno doslej je največji proračun vojnega ministrstva, ki znaša 1 milijardo 300 milijonov dinarjev. Manjši je za nekaj sto milijonov od preteklega, kar je pripisati zboljšanju vrednosti dinarja, oziroma znižanju cen hrani za Ijuui in krmi za živino. Za njim je proračun prometnega ministrstva, ki je istotako znatno reduciralo svoje potrebe, ker so izostali krediti za zgraditev novih in dovršitev starih prog. Razen ministrstva za kmetijstvo in vode, ki je zahtevalo 200 milijonov poviška v proračunu za melioracije in izsušenje zemljišč, so vsa ostala ministrstva zmanjšala svoje zahteve. Na podlagi dosedaj predloženih i proračunskih predlogov je proračunski oddelek finančnega ministrstva že pričel izdelovati proračun, ki bo gotov do prihodnjega sestanka narodne skupščine. ienskl socUollstlfDl kongres na Francoskem Tki »e biI°IaBi ob priliki zlet* »posloven skega Sokola vrženo v prostore hrvatskega Sokola. Toda tedaj je letelo kamenje z Odobritev resolucije, ki zahteva neizprosno akcijo proti vojni MARSEILLE, 22. Danes predpoldne je bil otvorjen ženski socijalistični kongres. Na popoldanski seji je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se na mednarodnem socijalističnem kongresu ustanovi mednarodni ženski odbor v svrho podpiranja mednarodnega socialističnega izvršilnega odbora in organiziranja ženskih socialističnih kongresov, ki naj bi se vršili vsako drugo leto. Resolucija zahteva nadalje, da socijalistična stranka pospeši akcijo proti vojni in prouči izdatna sredstva za borbo proti vedno naraščajoči draginji. Kitajski dobrovoljci zajeli italijanskega misijonarja LONDON, 22. Agencija Reuter je • prejela iz Pekinga: Italijanski generalni konzul v Kantonu je sporočil italijanski delegaciji, da so rdeči prostovoljci Ahi Funga zajeli italijanskega misijonarja Biančhija. «Republikanska Svoboda» ZAGREB, 22. Včeraj je izšla prva šte- i nja pozdravila kraljico v nemškem jeziku. vilka novega glasila radičevskih disidentov j Neresničnost te vesti je že dokazana. Po- Pismo iz JugoslaviJe LJUBLJANA, dne 21. 8. Dogodek tedna so bili zagrebški slavnostni dnevi. Bili so celo več nego dogodek dneva, kajti še dane« je politično življenje pod njihovim vtisom in še danes pomenijo tako močen argument, da opozicija ne sme z njim niti poskušati polemike. In nobeno čudo! Tako republikansko in separatistično razkričani Zagreb je priredil jugoslovenskemu kralju tako prisrčno in tako veličastno manifestacijo, kakršne ni doživel še niti kralj Aleksander, ki je sicer triumfalnih sprejemom vajen. Bilo bi naravnost smešno govoriti, da so bile te ovacije narejene aH umetne. Kadar stoje ljudje v prazničnih oblekah do kože premočeni do kolen v vodi in kljub temu ne prenehajo z ovacijami, tedaj mislim, da je iskrenost ovacij izven dvoma. Nevihta je divjala z vso silo, troje ljudi je bilo ubitih, toda navdušeno ljudstvo tega ni opazilo in je manifestiralo naprej. Ali je Še možen boljši dokaz za iskrenost? Pa drugo dejstvo, Z balkona Seljačkega doma, ki je veljal še pred kratkim kot trdnjava republikanstva in hrvatskega separatizma, govori minister vnanjih stvari dr. Ninčić ves prevzet od manifestacij nepreglednega naroda za jugoslovenskega kral)a. In za njim govori minister za notranje stvari Maksimović. oni minister, ki je pred meseci odredil hišno preiskavo v Seljačkom domu, a danes mu ploska narod z entttziazmom. Vprašam tudi sedaj: Ali je možen boljši dokaz, da je narod usvojil sporazum? V teh dneh je vladala v Zagrebu samo ena misel: združen hrvatski narod manifestira za kralja in sporazum. Tako močna je bila ta misel, da je moralo vse drugo potihniti in da se kritika ni smela niti oglasiti. Danes se ta kritika pričenja oglašati, ker naravno tudi zagrebški dnevi niso bili primer popolnosti. Pa kdo je mogel pričakovati kaj takega? Najprej se je razširjala vest, da je župa- ene in druge strani in mogK bi se tisoč let do druge tisočletnice hrvatskega kraljestva prepričati, kdo je bil tisti, ki je začeL Tako lepo je namreč bila krivda podeljena na obe plati. Zato pa je bilo tudi postopanje Zagrebškega Sokola napačno in «Politika» je imela prav, ko je v takem duhu zgrajeno gomilo označila kot gomilo mržnje. Še bolj resen pa je incident, ki ga je povzročil «Dom», glasilo Radičeve stranke. V poročilu o Ninčičevem govoru na banketu hrvatskega sokolstva zavrača vDom» predlog Ninčiča, da se naj bi hrvatski in jugoslovenski Sokol zopet ujedinila! < Dom» pravi, da je ta misel sicer lepa, toda neizvedljiva. Že sedaj je v Hrvatskemu Sokolu mnogo nadute gospode, ki nimajo nobene skupnosti s sokolsko idejo. Toda v jugoslovenskem Sokolu, da je še hujše, ker tam da so jastrebi in čuki in v njeni da vlada duh batinaško-orjunaški, Naravno, da je vzbudil ta očitek silno razburjenje med sokolskimi vrstami in zlasti med Srbi in Slovenci, ki so organizirani le v jugoslovenskem sokolstvu. Vseeno pa mislim, da se stvar ne konča tako hudo, kakor se je začela. Grešilo se je, kakor vselej, kadar prihaja do razjedinjenja, na obeh straneh. In «Dom», ki se je sedaj očividno zaletel, bo pač moral malo reti-rirati. Že s tem pa bo položaj zboljšan. Ni pa misliti, da bi moglo priti tako kmalu do ujedinjenja vsega sokolstva, dasi se bo to moralo zgoditi prej ali slej. Psiho-logični moment je sedaj gotovo sila neugoden za ujedinjenje. Na eni strani je hrvatsko sokolstvo po- zagrebškem zletu malo preveč samozavestno, na drugi strani pa jugoslovenski Sokol ne more pričeti s pogajanji sedaj, ker bi izgledalo, ko da je tudi on pod vtisom sijajnih uspehov hrvatskega sokolstva. Treba zato pustiti času, da izleči rane in da dokaže, kako silno nespametno in protivno sokolski ideji je, da imamo dve sokolski organizaciji. Mislim, da bo do prihodnjega velikega sokolskega zleta v Pragi vsa stvar že precej dozorela in tedaj bo ujedinjenje sokolstva z lahkoto dosegljivo. Mislim pa, da bo moralo pri nas sokolstvo tudi sicer še doživeti nekaj sprememb. Misel seljaškega sokolstva je vedno močnejša in ravno seljačko sokolstvo bi moglo najlažje izvesti sporazum med hrvatskim in jugoslovenskim sokolstvom. Kakor vidite, bo beseda sporazum v Jugoslaviji še dolgo moderna. Spor med iugosl. športniki in prometnim ministrom ZAGREB, 22. (Izv.) Jutri se bo vršila v Beogradu nogometna tekma med rapre-zentancama Zagreba in Beograda za kraljevski pokal. Prometni minister Radojević otvoritveni seji zasedanja l deputaciji športnikov tnčetrtni .1. decembra 1919, je bilo S, " ^e pop^t na posebnem brzem vlaku Zagreb-«Le Nuove terre riunfte aH'Clia ' *eoSraf Fngiasilo se je 1400 športnikov, «oao la soluaonc di nuov' Ki ™pon". 50 S1 že nabavili ltstke. Prometni mi-nostra tradizione di libertl S^^ : La nist"r ^ nenadoma odredil, da morajo »a via SfSSi^l^S^^50* navadnega tarifa. Športnike & deHe autonomie e delle feoni ^o tZ.T^ZtlV^ot ŽULSSl* zahtevaUjna/ so ^Republikanska Svoboda». Lastnik lista e poslanec dr, Stjepan Buč. V uvodniku mtizira ta gospod izpremembo v politiki Stjepana Radića, ki se je popolnoma oddaljila od naroda. Radićw sporazum ni nič drugega kakor kapitulacija. Drugi članek je napisal poslanec Trajanovič, ki pravi, da hrvatska vprašanje nikakor še ni rešeno in da hrvatski kmet ne sme več verjeti Radiću, ker njegova politika ni več cmetska. Hrvatski kmet bo nadaljeval svoj >oj za svoje pravice kot kmet in kot Hrvat. List naziva radičevsko stranko «vi-dovdansko HSS». Disidenti so odklonili sodelovanje s prejšnjimi radičevskimi disidenti Jalžabetićem, Lovrekovićem in dru-gimi. ____ AM El Rrimoro pismi Rifanci zahtevalo le neodvisnost ia hočejo živeti v prijateljstvu s sosedi PARIZ, 22. «La Liberti* objavlja Abd El Krim ovo pismo, ki pravi, da zahtevajo Rifanci le neodvisnost in hočejo živeti s svojimi sosedi v prijateljskih odnošajih. Očitanja francoskih listov, da se borijo v rifanskih vrstah tujci in boljševiki, so brez vsake podlage, kajti koran in boljševizem se ne dasta spraviti v soglasje. "K pismu pripominja «La Liberte» na1 stopno: Abd El Krimovim zagotovilom se ne sme verjeti. Njegova trditev, da je Francija napadla Rif, ne odgovarja resnici. Kakor je Abd El Krim izzval vojno proti Španiji in Franciji, tako tudi odklanja sleherna mirovna pogajanja z imenovanima državama. Ne preostaje drugega, kakor da se Abd El Krim z orožjem prisili k predaji. 1 Pamieveieve izlove glede zasedanja DrnStvo narodov »Nezaupanje med narodi povzroča vojne!* PARIZ. 22. Revija «Europe Nouvelle» objavlja značilne izjave miniatrskega predsednika Painlevčja glede bližnjega zasedanja Društva narodov. Painleve naglasa, tem pa je prišel že mnogo resnejši očitek glede napadov- na jugoslovensko sokolstvo. V programu svečanosti tisodletnice hrvatskega kraljestva je bila na odličnem mestu posvetitev spominske mogile. Vsak kraj Hrvatske naj bi dal za to gomilo zemljo s kraja, ki je zgodovinskega pomena za hrvatsko zgodovino. Zagrebški Sokol, kjer so zajedničarji močni, je mislil, da mora pri tej priliki briljirati s svojim na- . ?*c.er pa ,e SG^aj najveselejši notranji politični dogodek delo na novem proračunu. Pri tem pcoračunu sodelujejo tudi že radi-čevci in njih soudeležbo bo poznati. Tako se poroča, da so vsa ministrstva znižala svoje zahteve. Tudi proračun vojnega ministrstva, ki je še vedno največji, bo znižan. To pa predvsem vsled tega, ker se je vsled dviga dinarja pocenila hrana in krma. Edino proračun kmetijskega ministrstva bo zvišan za skoro 200%. Po višek kredita se porabi v melioracijske svrhe, za osuševanje močvirij, torej v zgolj produktivne svrhe. To bo naravno državne finance zopet silno zboljšalo in stalno viseči se konsoiidacijski proces bo z novimi investicijami zelo pospešen. Tako postaja državna politika Jugoslavije vidno bolj pravilna in beseda o bogati Jugoslaviji je vedno manj fraza in vedno* bolj resnica. Da se more to konstatirati že po šestih letih obstoja, je zlasti razveseljivo, ker bodo odslej uspehi vedno večji in 'sprotjem do jugoslovenskega Sokola. Zato j s tem tudi blagostanje vedno splošnej-se. To je dal vzidati v spominsko gomilo kamenje, ■ pa je glavno. R. S. DNEVNE VESTI Slovenskim stariSem! Kmalu se prične novo šolsko leto. S tem letom se zapre II. razred slovenske ljudske šole. Slovenski s ta riši! Naši otroci prvih treh razredov se bodo poučevali v italijanskem jeziku. Novi šolski zakon, ki zahteva poučevanje Vaših otrok v tujem jeziku, dovoljuje, da smete zahtevati, naj se Vam deca poučuje v dodatnih urah tudi v materinščini. Stariši, ne zanemarjajte torej svoje dolžnosti napram svojim otrokom. Zahtevajte, naj se Vaši otroci uče tudi svojega materinega jezika! Ako zanemarite to svojo sveto dolžnost, se zna zgoditi, da se za vselej zapre naša šola in poznejši rodovi Vas bodo proklinjali, ker ste vsled svoje nepremišljene za-nikernosti in lahkomiselnosti to povzročili. Ako se odrečete tej trohici pravice, ki Vam jo šolski zakon nudi in dovoljuje, potem ne smete trditi, da ste slovenskega rodu in vsak tujerodec Vas bode preziral in zaničeval. Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti? Hočete H našo narodno smrt?! Mislimo, da ne in stokrat ne!! Sedaj je čas torej, da se zganete! Ob pričetku šolskega leta da povzrotaio nesporazumljenja večino ' predstavite se šolskemu voditelju — capo-konthktov med narodi Ta nesporazumlje-' scuola — in zahtevajte, naj Vam otroke n,a dovajajo med narodi do medsebojnega voiše za poučevanje njih materinskega je-nezaupanja, ki porodi običajno vojno. Mi- zika — m&e naše govorice slovenščine att« ^ine in da naj ministrski predsednik zaključe, da^ora ^^CSTK-t .......... - ' l° oporemk, odpeljejo z navadnim brzim vlv skušati sleherni narod razumeti potrebe t?sar vedeti in slišati, pa pojdite k didak-. normi - lokalnih tradicR 1erug-^a naroda. «.emu ravnatelju (direttore didattico) Kdor tega ne bi storil, bi zakrivil izdajstvo svojega rodu! Torej prizadeti starši: Pozor! Dovolj je že tega! Skrajno žaljivi napad na jugoslo^envko sokolstvo v Radičevem «Domu» je izzval silno razburjenje med srbskim in slovenskim sokolstvom, ki je vse združeno v jugoslovenskem Savezu. Ta napad je morai zagrešiti kak strastnež, ki ni pomislil, da je s tem kompromitiral ravno tisto, kar je hotel poveličevati. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da rečeni napad obsojajo tudi trezni krogi, ki so sicer s svojim mišljenjem na Radičevi strani. Tako na pr. sušaški «Novi lisU, ki je postal glasilo Radičeve politike, razvija v članku pod naslovom: «Dosta je več to-gal>> nekaj misli, vrednih uvaževanja. Najboljše bo — piše — če vsi položimo roko na srce in priznamo: nostra culpa. Največjo ironijo vidi v tem]" da se je sokolstvo v Jugoslaviji razcepilo po ujedinjenju in osvobojenju: v jugoslovensko in hrvatsko. Razcepilo se je, ker orbo proti Sokolstvu. Če se pobijajo med apboj, jc nazivanje z «brat» in «sestra» bl&sfemija. Naj si razbijajo glave medsebojno «Orjima», tHanao» in «Srnao»; toda, Ce so ljudje organizirani v Sokolstvu, da bi •e mogli medsebojno pobijati, je to specijaliteta bedne, neumne povojne dobe. Pri nas je prišlo do borbe med jugoslo*-venskim in hrvatskim Sokolstvom, ker se fe hrvatskemu Sokolstvu skušalo dati pro-fcijugoslovensko, a jugoslovenskemu proti-hrvatsko noto. V tem je bil izvirni greh. Če je v Sokolstvu ljudi, ki menijo, da se hrvatstvo ne da dovesti v sklad z jugoslo-venstvom. in narobe, potem je treba take ljudi odstraniti iz Sokolstva. Skrajni čas je 'že — nadaljuje >Noivi list — da se likvidira dvoj-stvo in antago-nizem med hrvatskim in jugoslovenskim sokolstvom. Ta pojav nas kompromitirat v očeh vsega ostalega Slovanstva. Zato poživlja vodstvo hrvatskega in jugoslovenske-ga Sokolstva, naj bodo boli Sokoli, a manje frankovci, zajedničarji in Pribičevci. pa ne bo več dveh sokolskih organizacij, ki bi se medsebojno pobijali. Ljubljanski " Narodni Dnevnik- piše: S tem {s tistim napadom) je prestopil hrvatski Sokol dopustne mere. Mržnja je vedno •slaba in dvakrat slaba, ako izbruha na dan splošnega navdušenja. Treba pozabiti storjene grehe. Treba je podčrtavati to, kar nas druži, in ne to, kar nas ločuje in vzbuja samo grenke spomine. Korak hrvatskega Sokola je bil napačen. Želimo le. da ne bi izzval med jugoslovenskim Sokolstvom slabega odmeva. Dogodki v Romuniji (Po agenciji - Ceps>) Nemci iz Banata so prišli nedavno na misel, da bi st nemški kolon sli iz Besarabiie preselili v Banat. Nemci računajo, da bi ia prireditev ob mešanem srbskem, romunskem in madžarskem prebivalstvu v Banatu pripomogla Nemcem do večjega političnega vpliva. Nemški kolonisti v Besarabiji so sprejeli -a. predlog kaj simpatično. Znaten vpHv.na Nemce ima o tudi krajn nemiri na Dnjestru in pa tfežc vni pego i zaslužka, ki jih preživlja Besa-rab a zadnja leta. V Besarabiji j.e sedaj okoli 70.000 Nemcev in pri bi žno toliko nemških ko-j lonistov živj v Bukovini V romunskem Er-j de Iju je okolo 700.000 Nemcev. \ Romuniji se ponavi a;o protiždovski izgred . Zato je romunska vlada proglas la obsedno stanie v me/slu Fokšanu in nje^a. okolici. Te mere so bile potrebne z ozirom na boievi-tost protižidovskih izgrednikov, katerih glavno sred šče sta Jassy in Fokšan Minister za notran;e sivar Tatarescu je izjav,il novinarjem, da za protižidovskim gibaniem v Romuni i sioii boljševiška propaganda. Romunske oblasti so dobile v roko poročila tamošnje sovjetske agenture, v katerih rečeno, da komunistična propaganda v Romuniji sicer ne more računati na vspeh da pa more protižidovske zgrede dobro izkoristit v namen rušenja iav-nega reda ter pripravljat: revolucijo. Tatarescu e rekel, da ukrene vlada najstrožje mere, da se protižidovski izgredi že enkrat prepre-črjo. Voiaškc prt skovaine oblasti so že sestavile /btožbo proti krivcem tatarganarskega punta v Besarabiji lela 1924 Prvotno je bila preiskava naperjene, proti 500 osebam, toda 114 so jih kmalu Opustili, Pozneie jih je bilo zpuščenih še 170 Proces se je imel vršiti 24. avgusta v K šin:evu, bržkone pa bo odložen do oktobra. Poetična iavnost pričakuje ta proces z vel ko napetostio. Povablj:n:h bo nad 800 prič Obtožba razlikiMe tri razdobja ustave: septem-br?k: oo;zkus v Tatarganaru in dve zaroti — decembersko v Jzmalju n Kagulu in januarsko v Vilkovu. Več:na obtožencev so bivši ru-sk častn:ki. Med obtoženci je cela vrsta bolj-Sevikov. ki so dosVi z druge strani Dnjestra. Med nj mr ie komunist Men^n, ki je bil določen. da v slučaju p^^rečene usta:e postane sovjetski komisar, in Poljakov-Platov, ki je imel vot?:ii vojne operacije proi-iromunske voiske. Dijaška Hatka w Ttstu Vlaganje prošenj Dijaška Matica v Trstu naznanja ponovno, da sprejema prošnje za šolsko leto 1925.-26. do vštevši 31 avgusta t. L Vse prošnje brez izjeme morajo biti spisane na obrazen, katerega je izdalo društvo in ki se dobi pri vseh dijaških društvih in v urada Dijaške Matice v Trstu, via F. Filzi 10, I. Kdcr želi obrazec naravnost iz urada D, M., naj pošlje natančen naslov in naj priloži znamko 60 cent. Opozarja se, da se bedo upoštevale prošnje le onih dijakov, ki bodo nabrali nekaj čianev za D. M. Pristopnice dobijo v uradu D. M. m pri vseh dijaških društvih. Dijaška Matica pripominja obenem, da morajo biti dijaki, ki so dovršili 17. leto, sami člani. V nasprotnem slučaja moiajo biti člani njihovi stariši. — Odbor. — Iz pisma vojaškega novinca. Preko teden dni wm že na mestu. Privadil sem se že popolnoma, saj nas je mnogo rojakov, Slovanov preko 120. Letnik 1905 so prvi Slovenci pri tem polku. Ko so prišli v vojašnico, se je izdala okrožnica: Najmanjša psovka se ne sme glasiti na račun Slovencev. Besede »sebiavo* še ni bile čuti v vojašnici. Takoj v začetku je rekel neki cap. magg. nekemu našemu novincu: -Stupido tedeseob, za to besedo je presedel osem dni Torej krivica seznam ne godi. Zraven svoje službe, ki ni prenaporna, se pripravljamo tudi na lahkoatletske tekme med posameznimi oddelki. Jaz sem tudi določen in cc treniram. Vsi predstojnki so zelo prijazni. Upam, da pojde vse po sreči. Pri naši bateriji nas je dvajset Slovencev, Naše brande so vse skupa; v sobi. Tudi v služb; so vsi Slovenci skupaj. Poveljniki so z našimi vojaki zadovoljni,*...,. Tako pismo! Želimo, da bi ta duh strpljivosti in koncilijantnosti, ki veje napram našim vojakom po nekaterih vojašnicah v Gorenji in Srednji Italiji, prešel t-udi na politično polje in da bi se tudi mi lahko tako pohvalno izrekli o poveljnikih, ki imaio naSo usodo v rokah. — Iz Bazovice. Na zadnji bazovski semenj je-bilo prignanih 20 krav, 4 voli, 4 osK, 3 konji in 60 prašičev, zelo siromašen, — Če sledimo statistični podatkom vseh semnjev, -so šterfflce v iste. Semnji, ki se vrtijo vsakega 20. v mesecu, ne kažejo tište živahnosti, ki bi jo z ozirom na ugodno lego naše vasi morafi imeti. Basovski semenj je edini v tržaški okolici (občini), je torej občinska ustanova, ki jo mora podpirati mestni magistrat, ki nd bog ve kako ubog in tudi ne zadnji v Jul. Krajini. Medtem pa je že semenjski prostor v jako slabem, stanju. Hlevi precej porušeni m brez vrat, drogi, kjer se privezuje živina, vsi polomljeni in zrušeni, skratka, vse podobno prostoru za cigansko avtonomno taborišče. Ni prav častno za našo občino, da si ne more napraviti in vzdrževati enega poštenega semnja. Po mojem mnenju prinesejo semnji občini precejšen dobiček, pospešuje se tudi trgovina in tujski promet. V tem slučaju so bili sosedje Sežanci bolj prefrigani in resnica je, da imajo njih semnji vse drugačne uspehe, kakor naši. Prosimo torej slavno našo občino, da pride nemudoma v okom temu hiranju našega semnja. Naj ne pričakuje trenotka popolnega razpada, kajti ta bi kvaril ugled in ponos naše bogate občine. Ukrenite torej potrebno. — Vaščan. — Dijaška Malica v Trstu javlja vsem svojim članom, da se bo vršil III. redni občni zbor društva v nedeljo, dne 6. septembra t. L, ob 10. uri v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika; 2) poročilo tajnika; 3) poročilo blagajnika; 4} obračun in proračun; 5) poročilo nackor-ništva; 6) samostojni predlogi; 7) volitve, 8) slučajnosti. — Odbor. — Konsulski e^sekvatur. 7. avgusta je bil pode!'en kr eksekvatur g.u Marku Kodheliju za "zvrševanje poslov generalnega konsula za Albanijo v Trstu. « Iz limita m dr. ..Edinost" v Trsta PREDUJMI NA ŠKODO NASTALO V SLED VOJNIH DAJATEV S kr. odlokom zakonom št. 1382 od dne 29. julija 1925., ki izpopolnjuje z dopolni tvenimi ukrepi odiok-rakon od 11. januarja t. 1., št. 50. je bfl finančni minister opunomoćen, da aovx;4juje pod gotovimi pogoji predujme za vzpostavo vsled vojnih dajatev bivšim erarjem poškodovanih imeti; v novih pokrajinah. Ta odlok zakon vsebuje naslednje člene: Cl. 1) Rok za vlaganje prošenj za predujme glasom člena 4. kr, odloka-zakona i i jaa. 1925. \e podaljšan za šest mesecev. Vo^i >šk;rdovanci. ki 90 vložili ob svojem času prijave vojne škode glasom enotnega besedila od 273/1919. št. 426, -lahko zaprosijo predujem v smislu zakona od 11. jannarja 1.1. tudi ust m eno pri likvidacijskih uradih ali pri okrajnih komisijah in sicer v vsakem časa postopanja ia tudi preko termina določenega v Člena 1. Čl. 3) Določitev dšk od nine, na^ katero, se ima dovoliti predujem,, bo izvršena poj predpisih, kriteriju in proceduri vsebova-j nih v vojnoodškodninskem zakonu inj naknadnih spremembah istega. Ministrstvo: financ bo pa ;.r?*t~-aTa pravica, da po za-: slišanju osr-rdnie kc iisije dovoli predujem. Čl. 4) Sklepi komisije, ki se nanašajo na j načelna vprašanja morejo biti napravljeni i v sporazumu zastopnikov v poštev prihajajočih. krajev, drugače niso veljavni. Čl. 5) Ministrstvo financ bo lahko po! svofi volil neprizivno določevalo' odstotek, nredujmov^nja. ČJ 6) Kjer je bila škoda urejena že s ko®- j kordati ali pa razsodbami, bo sledilo izplačava nje dstjc v smislu vojn*)odškodninskega zakona v nobenem slučaiu se ne bo moglo izplačevanje omejiti aH pa zahtevati povrnitev že izplačanih svot. ČL 7) pravi, da bo vložil lahko prošnjo za predujem tudi vsak zavod, ki je dovoljeval predujme in to v interesu oškodo- Fr. V. — Zagorje: Postopanje jm ustav Heno radi smrti interesirasca (27. 8. 1924). Dediči naj prosijo za definicijo. Fr. E. vd. B. — Rmift; Vam je vojna pokojnina priznana. Knjižica je bila odposlana 14. 8. 1924.! Javite nam, če Vam je bila med tem časom vročena, da bomo — če treba — poiskali, kje tiči. ^ U. M. — Dolina: Prosilka ni mati pač pa mačeha. Negativen odlok je bil odposlan županstvu v Dolino. Iv. Š. — Prosek: Prošnjo za pokojnino ste vložil prepozno in sicer po 31. 12. 1923. Negativen odlok je bil odposlan v Trst 3. 7. 1925. K. M. — Trst: Vojna pokojnina Vam je likvidirana do 30. 9. 1925. Knjižica je bila odposlana v Trst 1. 6. 1925. K. St. — Temnica: Višja zdravniška komisija je razsodila, da Vaše oboljenje ne spada v nobeno kategorijo. Odklonilen odlok je bil odposlan v Temnico 24. 6. 1925. M. Petek — Trst: Postopanje je še v teku; smo pospešili definicijo. A. vd. Ban — Osp: Pokojnina .Vam je priznana in tudi knjižica že odposlana. A. F. — Tržič: Čakajo se še listinev po katere se je že večkrat pisalo tamošnjemu županstvu. J, B. — Bar ko vije: Vam je priznana vo-jna pokojnina in tudi knjižica je bila odposlana 9. 7. 1925. I. G. — Saiež: Imel ste 12-mesečno podporo, Pri reviziji je btto razaojeno, da niste invalid. Zatem niste vkažil netoenih prošenj. F, P. — Ocizla; Vam je voj. pokojnina priznana in knjižica odposlana v Pulo dne 30. 4. 1925. - J. v^L V. — Rojan: Postopanje- je v teku; smo požurili. A. Dolenc — Vrdeia: Omožrla ste se p^tem, ko je pok. soprog dovršil vojaško službo. Odklonilen odlok je bil poslan v Trst 25. 6. 1925. Fr. vd. Vrh — Trst: Vaša knjižica je bila vrnjena v Rim, a je končno prišla v Trst. Bomo še posredovali, da se Vam jo vroči čimprej. U. vd. P. — Trst: Vojna pokojnima Vam je priznana in knjižica odposlana 30. 5. 25. J. M. — Dofina: Pridite v naš urad. A. M. — Stmjan: Izgleda, da niste nikdar prosil za vojno pokojnino. Prinesite dokaze. V. U. — Skedenj: Zadeva Vašega soproga je bila zaključena z odklonilnim od-'okom, odposlanim 2. 7. 1925., ker se smatra, da si bolezni ni nakopal za časa voj. službe. K. Č. — Pesek: Ni se našlo Vaše prošnje za voj. pokojnino. Priskrbite dokaze. R. M. — Rojen: Teta ni vključena med upravičence za voj. pokojnino. Odklonilen odlok je bil odposlan 8. 6. 1925. M. vd. T. — Goifa&sko: Bila je prijav- liena smrt invalida in tudi odposlan tozadeven mrtvaški list. Potrebno je, da njegova vdova vloži formalno prošnjo za voj. pokojnino z vsemi potrebnimi prilogami, izvzemši mrtvaški list, ki je že v aktu. OSREDNJE TAJNIŠTVO. na igrišču je bila vrat ari ca Zarje, ki za- |mX aZLam« ■_ služi vso pohvalo. Pogrešali smo v družiah1* »llaSKeflB ZIVlIeilM Zarje gdčno Perhavčevo, ki se odlikuje v sx i \e dobil Prvo Pom°ć od nabrežinskega zdravr.i- ™ A . .... i. t ! ka, včeraj zjutraj pa je bi prepeljan v musino L ozirom na točko pravilnika za dirko bolnišn ico, kjer se bo moral zdraviti kake 4 za kupo «Edinosti», ki se glasi: Ako se spozna tudi po preteku dirke, da je kdo še vedno član tujerodnega društva, izgubi dotični dirkač pravico do darila, in z ozirom na objavo «Comitato regio-nale U. V. I.»f s katero se skvalHrcirajo dirkači Verginella Kari, Komar Ignacij, Biecher Kari in Kralj Josip ravno zato, ker so dirkali za kupo «Edin osti», se razveljavi izid dirke za kupo «Edi-nosti» v sledečem smislu: Verginella, Komar, Biecher in Kralj i*-gtrtrjo pravico do I., II., VI. in IX. mesta. Novi izid dirke je sledeči: 1.) Malalan Fran (openska Adriia) 10 točk; 2.) Rupelj Emil (Val) 9 točk; 3.) Bu-dthna Valerij (Adria) 8 točk; 4.) Kalm Milko (Val) 7 točk; 5.) Vodopivec Marcel (Adria) 6 točk; 6.) Trampuž Stanko (Val) 5 točk; 7.) Starec Dragotin (Val) 4 točke; 8.) Brecelj Rafko (Val) 3 točke; 9.) Trobec Valerij (Val) 2 točki, in 10.) Ferovšek Stanko (Val) 1 točko. Na podlagi tega izida ima «Val» 31 točk. «Adria > 14 točk in openska «Adrija > 10 točk. Zmagovalec dirke za kupo «Edinosti» za leto 1925. je tedaj S. K. Val iz Bar-kovelj. S. D. Adriji se nalaga, da odtegne sk\ a-Kfrciranim dirkačem darila in jih razdeli po zgoraj objavljenem redu. Drobne vesti iz jusoslnclje — Vpisovanje na jugoslovenskšh univerzah. Vpisovanje na vseh fakultetah ljubljanske, beograjske in zagrebške univerze ter subotiške juridične in skopljanske filozofske fakultete se vrši od 25. do 30. septembra, izpiti pa v času od 1. do 15. oktobra. — Zračne zveze z Jugoslavijo. V Beogradu se vrši te dni skupščina interesentov za zračno zvezo med Beogradom so Zagrebom. Ta aeroplanska linija je, kakor-javljajo — že zagotovljena. Dva aeroplana^ odletita dnevno v jutranjih urah iz Beograda in Zagreba. Pozneje se aktivirajo še* zračne rir>:je Zagreb - Ljubljana, Zagreb-Split, Beograd-Sarajevo-Dubrovnik-Kotor in Beograd-Skoplje. — Postna shtžba Praga-Trst-Split. C« bo sic-vaška republika ye sklenila uvesti aeroplanako poštno službo iz Prage do morja in Trsta in e*. do Splita. Med Italijo in ČehoslovaŠko so se že začeli razgovori, nakar sc boco stavili Jugoslaviji končni predlogi, — PonaJ-ieni IGO dinarski benkover. Iz P«-ograda poročajo, da so finančni organi v Brodu ugotovili, da krožijo v prometu ponareitni 100 dinarski bankovci, ki so zlepljeni iz polovice 100 din. in polovice 10 dinar, bankovca, emisije iz Jeta 1893, in 1905 priv'Iigirane narodne banke Kraljevi^ Srbije. Občinsl*o naj pazi pri sprejemanju 100 dinarskih ban- Tehnično vodstvo za kolesarstvo S. U. kovcev. van ca. Pripomba: To se določbe, ki so se praktično že izvajale brez zakonitega odloka in sedaj imajo naše organizacije, ki so neustrašeno nastopale proti krivemu m krivičnemu izvajanju zakona o vojnih dajatvah, svoje zadoščenje. Malo pozno nam je odlegla skrb. a vendar sedaj smo v tej stvan pomirjeni do eventuelmih novih odredb v predmetu likvidacije odškodnin in rekvizicij iatereslrancem. Zakon, ki smo ga tu objavili je objavljen v uradnem Usta št. 191 od 19. t. m. pod tekočo št. 1641. K. Š. — Dolina: Vojna pokojnina Vam je likvidirana do 30. septembra t. i. Tozadevna knjižica je bila poslana v Trst dne 21. januarja t. 1. Vas poživljajo na zopetno zdravniško preiskavo za eventuelno nadaljevanje nakazila. F, G. — Kontovel: Višja zdravniška komisija je razsodila, da Vaša invalidnost ne spada v nobeno kategorijo. Negativen odlok Vam je bil dostavljen že 17. 6. 1924., niste pa vložil rekurza. K. M. — Gornje Vreme: Vojna pokojnina Vam je priznana in sicer IV. kategorija do smrti. Knjižica je bila poslana v Trst že decembra 1924. A. B. — Koče: Radi istoiroenosti ni mogoča ugotovitev, če ste vložil prošnjo za pokojnino pravočasrio. Pošljite nam podrobnosti: očetovstvo, materinstvo, naborno leto itd. I. Š. pok. J. — Rocol: Višja zdravniška komisija je razsodila, da oboljenje se ne da uvTstiti v nobeno kategorijo. Tozadeven negativen odlok Vam ni bil dostavljen, ker radi Vaše preselitve *e Vas ni izsledilo. A. Č. — Tomaj: Vofna pokojnina Vam je likvidirana do 30. 9. 1925. Knjižica je bila odposlana v Trst dne 9, 7. 1925. A. V. — Trat; Vojna pokojnina Vam je likvidirana do 30. 9. 1925. Knjižica je bila poslana v Trst 21. 3. 1925. Ste pozvan na zopetno zdravniško preiskav** radi nadaljevanja nakazila. _ Drultvem — Čifcal&ica pri Sv, Jakobu v Trsta. Jutri ob 8,30 zvečer v dvorani odborova seja. Radi važnost dnevnega redi ;e navzočnost vseh odbornikov io. namestnikov obvezna. Odsotnost ne bo opravičena. — Pi*edsednik. — Dramatični odsek M. D. »Višave* — Konkoneli priredi v nedeljo, dne 30. t. m. na dvorišču gostilne Ferluga, veliko vrtno veselico s sodelovanjem raznih druitev. — Natančni spored bo pravočasno objavljen. — K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor. __Pevsko društvo «Oirija». Jutri, v ponds- ljekf važna Se a v DKD ob 21. uri — Predsednik. Vesti z Goriškega SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE V nedeljo 30. avgusta ob 9. uri zjutraj se vrši v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5) L redni občni zfcor S. U, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev — nagovor predsednika; 2. tajniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. poročilo revizorjev; 5. volitve O. S. V.; 6. odobritev pravilnika; 7. interpelacije in samostojni predlogi; 8. slučajnosti. Vsled velike važnosti občnega zbora naj nihče izmed onih, ki imajo dostop, ne zaostane. Dostop imajo: 1. Vsi funkcijonarji S. U.; 2. zastopniki proti pooblastilu, in 3. povabljenci proti povabilu. Gg. revizorji so naprošens, da se udeleže seje O. S. V. v torek 25. t. m. Čas in kraj bo pravočasno javljen. Končna tekma za spomineko ploščo S, U. Zarja — M. D. P. - Trst 2:1 (2:0) Presenetljiv izid za navzočne, ki so prisostvovali končni tekmi dne 15. t. m. na igrišču Adrije, nič manj za javnost, ako primerjamo veliki poraz, ki so ga pretrpele zarjašice v oktobru v boju z družino M. D. P. Razveseljivo pa je, da so uveljavile zarjašice tisti športni čut, kateri pričakuje po porazu pridobiti si častno zmago. — Zarja je šla v tekmo, da zbriše stari dolg. Žvižg g. Kravosa da znamenje za pri-četek tekme. Žogo ima M. D. P., toda kmalu jo pobere hatfe® Zarje in jo odda centru, kateri potom fuge zabije prvi goal za Zarjo. Po preteku 4 mdaut -sledi kazenski »trel proti M. D. P-, ko zaznamuje center z močnim nizkim strelom drugi goal za svojo barvo. Sledi protinapad, ki pritisne Zarjo v tri zaporedoma kazenske strele, ki jih aplavdirana vrvatarica Zarje s popolno mirnostjo odbij*- Nato sledijo o-bojestranski napadi s Številnimi kott. 7 minut pred koncem tekme posreči zabiti osamljenemu krihi M1. D. r. (g. Kju-drovi) edini goal dneva za svoje dru-Stvo. Tempo se poostri in najde Zarjo v lahki premoti, konec. Tekma je bila živa, hitra in igrana skoz in skoz ^ ostrem tempu. Najboljša igralka — Izredni občni zbor S. K. «Sparte», iz Gorice, se vsled raznih ovir pr«enese na nedoločen čas. _ Hišne preiskave. Včeraj okrog 11. ure predfpoldne so se javili v Glubichevj lekarni v Via Rabatta policijski agenti, ki so« izvedli pri tamkaj službujočem farmacevtu g. Mihaehi Koiir, splošno znanem ped imenom «Miha-špecjar», telesno preiskavo. Po brezuspešnem poteku iste so se napotili z g. Koširjem v njegovo stanovanje, kjer so izvedli hišno preiskavo, ki je bila seveda istotako brezuspešna. Kakor se po mestu govori, so te hišne preiskave plod anonimnih ovadb, oddanih v ministrstvu za notranje zadeve, v katerih je osumničeno velike število goriških Slovencev. To so seveda samo govorice in ni nam znano, v koliko odgovarjajo resnici. — Vsakdanji krnh dražji. Goriški pre-fekturni komisar sen. Bombig določa sledeče cene goriškemu vsakdanjemu kruhu: kg belega kruha, pečenega^z 80^ prese-jane moke L 2.40; kg belega kruha v velikih oblikah, pečenega iz moke st. 1 L 2.60; kg s 30^ turšične moke mešanega kruha L 2.40. Peki morajo imeti vršjena-vedeno tarifo izloženo na vidnem mestu, ker drugače zapadejo strogi kazni. — Povpraševanje po poljedelcih. Pod-prefektura v Daxu na Francoskem išče nekaj družin za poljska in pastirska dela. Kdor se zanima za to ponudbo, naj se obrne za informacije na tajništvo trgovske-obrtne zbornice v Gorici. ~ _Za brezposelne pohabljence (invalide). Goriški odsek Narodne zveze pohabljencev in invalidov poziva brezposelne vojne pohabljence in invalide, da naj se javijo med uradnimi urami od 9.—12. in od 17. do 20. v društvenih prostorih v Via Mo-relft 26. — Nov poveljnik goriškega vojaškega okrožja. Za novega poveljnika goriškega vojaškega okrožja je bil naznačen nekdanji poveljnik 73. pešpolka, polkovnik cav. Pietro Ridolfi. — Prenos trupla junaka. Danes ob 9. uri zjutraj izkopljejo na pokopališču junakov v Via Cappuccini truplo stotnika Ottavio Caiazzo, ki je v oktobru 1917 padel na banjški planoti ter bil odklikovan z zlato hrabrostno svetinjo, da ga prepeljejo m po-ko pij o jo na pokopališču v Redipuliati. Sprevod se bo pomikal po ulici sv. treh kraljev na goriški korzo. Pri južni postaji bo krsta aneta s topa m preložena na kamjon, ki jo bo prepeHal na pokopališče v Redfpuljah. _ .. _ Poskoka samomor v Napotju zapu- B£ene Goričanke. V Napolju se je vrgla v morje *letna Amalija KomavH iz Pod-gore, ker jo je grdo prevaril njen ljubimec, neki Ezio Contkii-Bta^o iz Mes>sine. Koma vli je pobegnila s svojim ljubimcem v Napolj, kjer sta se nastanila v hotelu Ita-lia. Čez par dni je ljubimec izginil in ž njim so izginili tudi vsi kovčegi Amalije Ko-mavli. To brezsrčno dejanje njenega ljubimca je deklico tako" razburilo, da se vrgla v morje z vzklikom: .80) narije. Can« nizke. □□ Postrežba točna, p □□ zoBOzaavNiic d1 l. mermoufl specijalist za zobne m ustne bolezni sprejema v Gorici no Travniku Jt 5, il. . od 9—12 in od 3-5 $7) CJCinD□ CiiUrj.QG£L'IDr;'.2 JUOL>ro Briljanfe, bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke S pondeljkom 24. t. m. preselitev iz ul, Portlcl dl Chiozza 1 v Via TOrre bil Brezplačne cenitve v uradu in na domu. uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. Trgovsko obrtna zadruga v trstu! KNJIGOV OD J A-korespondenc, samostojen, z daljšo prakso, išče primerno mesto. Ponudbe na upravništvo pod «Kavcija 20.000» 1163 Gorici: Pavlin Josip 1. r. t. č. predsednik — Las;Č Ivo 1. r. t. č. tajnik. — Planinsko društvo v Gorici. — Družinski izlet na TrsftJj (643 m). V nedeljo, dne 30 avgusta t. 1 priredi ^Planinsko društvo« v Gorici 1. družinski izlet na Trstelj nad Renčami. Odhod ob 5.20 uri zjutraj z vlakom s severnega kolodvora do Rihemberga. Pot skozi Že-1-ezna vrata in vas Lipa na Trstelj. Na vrh prihod okrog 10.ure. Oddih, kosilo iz nahrbtnika. Povratek skozi Renče. Postaja v Fajtem pri g Stepančiču na izvrstnem zraku, pri dobri kapljici. Povratek ob 8.43. uri zvečer z vlakom v Gorico z Volčiedrage. Za zabavo ie obilo poskrbljene. Odbor. DEČKA, zanesljivega. 14—15 let starega sprejme trgovina z usnjem, Via Chiozza 9. Oglasiti se v pondeljek. DEKLE, pošteno, sprejme gostilna Via S. Laz-zaro 7. 1184 Dijaki, ki prosijo prvič za sprejem v konvikt, morajo prošnji priložiti zadnje šolsko spričevalo. Oni, ki žele brezplačno ali polovično mesto, morajo priložiti še ubožno spričevalo, potrjeno od kompetentnih oblasti. Iz Tolmina. V nedeljski itev. Edinostih Fmc čitali popravek, ki ga je poslalo tukajšnje županstvo k našemu tozadevnemu dopisu iz TVJmina. V tem popravku je omenjeno, da je iolminska cbč na nakazala neki' znesek — podporo olepševalnemu društvu v Tolminu. Naj bo že kakor hoče s to podporo, ide;stvo. ki smo ga bičali v našem do-p.su. namreč, da nihče ue skrb; v Tolminu za kanalizacijo, popravo cest in čiščenj drevoredov ter vrtov, se n kakor ne more s tem popravkom županstva zmanjšati ali celo spremeniti. Resnica je samo ena, namreč da fe Tolmin v tem oziru iaJco zanemarjen in da nudj iuicem. kakor tudi domačinom jako žalosten vtis :n opravičljivo spodtikan/e na račun občine. ki tako malo skrb: za te vrste potrebe. Županstvo ye hotelo namreč s svojim popravkom odvrniti vso skrb občine za čiščenie in popravo cest ter drugega, od sebe, ter jo naložiti kratkomalo clepševalnemu društvu, češ, naj smo Vam letos nakazal podporo. Toda j poprava ccst, čiščenje kanalov in podobno ni KUHINJE, gosposke, mramor, 1200 in 1000, riikak or spadalo v področje olepševalnega dru-j brez barve 800 in 600. Mizar, Ferriera 16. štva, pač pa take stvari, ki jih že naslov dru- 1185 VKcra$™ oa^hoče županstvo obdregniti v svo-1 HLAPEC in dekla, pridna, za kmetijska dela jem popravku tudi indirektno ob dru^e naloge se sPre;™e*a v Skorklji, Corda- ©lepševalnega društva mu povemo pa še nekaj. rolli 272 (Commerciale) 11S6 \sakdo se bo še spominjal, s kako bolestjo v src;: r!no ž gosali lansko leto početje tuk, fa-t stov kih veljakov in tudi g. Mraka, ki je bil pri stvari prizadet. Ob pril;ki gozdne razstave v Tolminu so namreč tudi faš sti smatrali za prepolrebno stvar, da postaviio v Tolminu vi-«ok drog /a razobešanje zastave. Ta drog pa naj bi stal na cementnem podstavku, v katerega naj bo vklesan liktorski sveženj. Prostora Zu ^o pa niso mogli dobili nikjer primernega, ne v vrtu ali pred vrtom sodnije. k;er bi pri-^šei prav gotovo do veljave, ne na glavnem trgu, ump^k zcfclo se jim je naibol še, ako ga postavijo v začetku vrta pred pošto. Ker pa je la vrt obdan s kostanii. se jim je zdel en kostanj, :n sicer nailepš'. malo na pot:. Pa hajdi Ve žago in sekiro in so ga posekali pod vodstvom g. Feragotii a. njihovega poglavarja. Ti kostanji so last olepševalnega društva, ki jih ie pred štiridesetim leti zasadilo Naravno bi torej bUo, da bi ti gospodie zaprosili olepševalno drušivo za dovoljenje, če smejo posekati koštani. A kaj še! Čemu vprašati olepševalno društvo za tako < malenkostno dovoljen e. saj je t j društvo domače, slovensko, torej ni treba n:kogar nič vprašati. Pač pa jim je to dovolil njihov zvesti pristaS Mrak, Čutil je v sebi oblast kot komisar ob-č:ne razpolagati z lastnino olepševalnega društva 'er ne glede na mnenie drug h. katerim se ie zdelo vse občutna škoda, dovolil posekati eni koslan», Sprčo tega nezaslišanega in Neopravičljivega počet a se je vse tolminsko Ijud- DVE poslopji s poljem, v Velilcem Repnu pro-j firr z na upravništvo Edinosti ~ 1182 I. Pjaiiiii Mi Mw\m NA RAZPRODAJO imam več starih vrat in oken po nizki ceni. Tomažič, Via Caprin 4. zaloga vina. 1177 DVA DIJAKA nižjih razredov srednje šole, iz boliše kmečke hiše, se ^prejmeta na stanovanje in hrano v Ljubljani. M. Bernik, trgovina s suho robo, Ljubljana, ulica Sv. Florjana št. 1. 1178 TRGOVINA jestvin se da v najem na Opiinah 341. 1197 od 29. avgusta do 8. septembra 1995, Za nakup vstopnice, ki stane Dlak 50.— in ki daje kupcu pravico do znižanega jugoslovenskega konzularnega vizuma za Lir 12.— kakor tudi 30°/, popust na italijanskih in 50°/, popust na jugo-slovenskih železnicah okrnite se do komisarja sejma za Italijo Jol Cebovina v Trsi« Kal z XX settembre 65/1 NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo Izven Trsta, bo poskrbe omenjeni komisar uradnim potom jugoslovenski Konzularni vi zum. V ts namen naj s: mu dostavi potni list skupno z 2oe skom Din. 50— za vstopnico, Din- 12.— za konzularni vizum in L 5.— za poštne in regijske stroike. (D57) ffflaia zavarovalnica A „UNION" le nolvečlo svetom zavarovalnica DelniSki kapital Fr. 20 Miijonov, zav. kapitali v veljavi tez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. _ se prodaja povsod Pomivanje krožnikov in pranje postaja igra za otroke, če se uporablja TRI TRI-SODA odsiranjai« 6950390 ^lajjaiia. Beli 1» ne razjeda Stane mH Dtidi mm R0W Čistilna mi ki je absolutno pmzkBftna. PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: <133- Moč preteklosti Roman v treh delih. iz ruščine prevedel Ivan Vouk. - Kralj Adžmitra! Iz davne prošlosti hočem priklicati zgodbo tvojega življenja, ki ti jo zakriva tvoja nova telesna obleka, — je rekel Balarama. ko je zbral svoje misli. §e lepše pa je videti, kakor samo slišati, in da počastim dušo vladike te£a mrtvega mesta, ki ga je on nekoč obdal s slavo in bogastvom, prikličem slike preteklosti, ki ožive tebi v čast, o kralj. Mnogo stoletij predno sta tu vladala oče in mati Adžmitre. je to mesto, — že obsežno, bogato in cvetoče, — zapadlo oblasti nevarnega čarovnika, ki je bil skoraj vsemogočen. Kalija, tako mu je bilo ime. je bil vladar sosedne dežele. Spri se je s tukajšnjim vladarjem, v čigar sestro se je zaljubil, vzel z naskokom mesto in tako kruto vladal, da so se vsa srca meščanov napolnila z grozo. Nihče ni bil varen svojega življenja; gorje onemu, ki mu ni bil všeč. ali pa o katerem je sumil, da je njegov sovražnik. Zlasti so trpele mlade, lepe ženske, ki so mu prišie pred oči; postale so njegove žrtve. Toda nihče se ni upal nasprotovati Kaliji, zakaj imel je oblast nad elementi, ki so pobili in porušili vse, kar je on obsodil na uni- čenje. Ce se je njegova jaza zrušila na kakšen dvorec ali cerkev, žetev ali človeka, je poslal nadnje svoje bese in tedaj je ogenj uničil dvorec, cerkev in mesto, toča žetev, strašna bolezen črede, a ljudje so umirali od neznane, toda grozne bolezni. Obupani stanovalci so jokali od obupa in molili, proseč bogove, da bi jih rešili krutega čarovnika. Toda dolgo časa ni nič pomagalo: ne molitev, ne romanja na božja pota, ne žrtve; a Kalija se je norčeval iz njih in podvojil svojo krutost. Končno se je potrpežljivost bogov izčrpala in na njih povelje je z nepristopnih gorskih višin prišel doli puščavnik. Bil je to starec častitljive zunanjosti, sivih las in sive brade; njegova plapolajoča obleka je bila bela kakor sneg, ne da bi se dotikala zemlje, in od njegove osebe je izhajala luč, podobna luninemu siju... Ko ie Balarama govoril s svojim harmoničnim glasom, ki se je del, da prihaja iz daljave, se je barona in Diomida Petroviča polastila nenavadna "odrevenelost; roke in noge so jima postale težke, da jih nista mogla zganiti, toda zato sta se jima pogled in sluh silno poostrila. Kakor začarana sta videla, da je oblačna površina zažarela v višnjevkasti, neizrečeno mehki luči, in na tem čarobnem ozadju so se razvijali s čudovito jasnostjo prizori iz življenja, o katerem je govoril Balarama. Tako. je torej puščavnik prišel v dolino in se ustavil pri mestu, v hramu, ki je bil izklesan v goro. Ukazal je zrečem, naj prižgo dosti ognjev in naj molijo neprestano tri dni In tri noči, nato je šel v mesto, sklical ljudstvo, imel govor in velel prižgati ognje v vseh cerkvah, potem pa se je napotil proti Kalijivemu dvorcu. Ta je že slutil bližino svojega sovražnika in pripravi! se je na boj. Legioni podložnih mu besov so ga obdajali in njegovo bivališče je bilo podobno goreči grmadi, iz katere so švigali bliski, ko je istočasno grom stresel zemljo. Mirno in neustrašno je pu&čavnik prestopil ognjeno pregrado, a z mečem, katerega rezilo je bilo ognjeno, je držal bese od sebe. Silno so si prizadevali zli duhovi in Kalija uničiti svetega človeka; toda on je bil neranljiv, medtem ko je Kalija vidno slabel, in ko je slednjič padel na kolena, ga je puščavnik sunil v gole prsi z mečem, ki je imel obliko križa. Pošast je bila premagana, a potoki črne, smrdeče krvi so brizgnili iz rane in oškropili tolpe besov, ki so se pri tej priči izpremenili v kače in se porazgubili na vse strani. Tedaj se je s čarovnikc«nizvršila strašna izprememba: njegovo telo je zadobilo obliko velikanske kače z rumenkasto-zeleno kožo, ki je bila pokrita s črnimi pegami, a iz njegovega žrela se je pokazala krvava pena in oči so se lesketale s peklensko zlobo. Pošast se je sikajoč povzpela na rep, toda puščavnik jo je brez najmanjšega strahu prijel za tilnik in jo vlekel za seboj skozi strmečo množico k glavnemu hramu. Tam, na vrh stopnic, pod kolonado, je bila globoka dolbina, kamor so mislili postaviti kip. V to dolbino je puščavnik potisnil strašno žival in velel, naj odprtino zagrade z rešetko, a za hrano, naj dajejo kači na smrt obsojene zločince. — Naj ostane tu za strašilo, in dokler bo jedel meso obsojencev, ne bo mogel nič zlega napraviti. — Nato se je puščavnik dvignil v zrak in izginil. Od tega dne so se vsi bali ječe, v kateri je bil zaprt čarovnik. V naslednjih nočeh se je iz vseh strani priplazilo na stotine kač, ki so sikaie na svojega strašnega gospodarja, plesale, se vrpenjale na rep in žvižgale Čudne, očarujoče melodije; zakleti čarovnik pa se je zvijal in stokal kakor od mučnega trpljenja... Bled in s široko odprtimi očmi je baron nepremično zrl v čudovite sltke, ki so pojasnjevale Balara-movo povest; ko pa se je nekaj korakorv od njega zvijala in je iztegovala svoje mogočno telo ogromna kača, ki je vprla vanj svoj peklenski, zlobni pogled, ga je streslo po vsem životu. — Mnogo let je bila kača krvnik zlčmcev, a mesto je živelo srečno in mirno. Toda prišla je doba, ko so mesto obiskovale razne nadlege in nekateri pohlepni žreci so začeli širiti govorico, da so poskusiti moJiti kačo in ji žrtvovati. To je že mnogim pomagalo, da so se rešli nesreče in bolezni. Ti odpadniki so našli posnemovalce, in ker je su5a baš tedaj resnično prenehala, je ljudstvo začelo častiti in moliti kačo in slednjič so uvedli njej v čast posebni obred. Doibmo, v kateri je živela kača, so povečali in olepšali; določeno število žrecev in žric ji je moralo žrtvovati in plesati in harfisti so bili v njeni službi, zakaj pošast je strastkio ljubila glasbo. Sčasoma je velika kača postala glavno božanstvo dežele, a neumno ljudstvo se je treslo pred njo in znemarilo prave bogove. IV. «euriUdA» f irstu, one zs. avgusta Razpis služfc v Morcndih ntrffnwh fur- "bi se hoteli mi uveljavljati. S kratka pove. cijska družba eventualno na zadružni podlagi, lanske pokrajine. - Sovodnje. Do * septem- jlano, naiega krompirja nočejo, rajSi plačajo)katere delničarji bi ne bili ™ nannlitan&ki kromoir 100% draži e. toda Hori- iz tforiške okolice, marveč t laaSKC pOKra|Sne. - WTUIinfV> l/V >■ ^uu, «—*—r" | v vi h« uu- »uiu ua» OJ" bra je odprt natečaj za mesto pisarja. Plača napolitanski krompir 10095 dražje, toda gori- iz goriške okolioe, marveč tudi Vipavci, Brici, L 4000. službena doklada L 250 ter še draginj- škega n«, ker se boje izgubiti s takim blagom Kraševca in nafti Gorjani. Ta bi bila edina re-• • svoj« odiemalce. šilna organizacija, katera bi brcnila naše po- ljedelce, sadjerejce, vianorejce, živinorejce pred objemom tujega kapitala. Toda o tem drugič. Tomsić Dinko diplom, stud. ska doklada. Čepovan: Razpisana služba začasnega občinskega tajnika. Nastop takoj. Živinozdi\avn ški konstorcij, Tolmin, Volče, ,Sv. Lucija, Grahovo. Razpitana služba živino o V. LUCIjU, VJiaiiUTU. natpiaau u. J."" —-----_ iia iicipui uivaku jc hbi/b j/ii^rijaii n*. » t zoravn ka do 1. septembra. Informacije pri kmetom samim, kateri kupujejo tukajšnje do-1 " 1 - t-i_:_- mače skoz in skoz bolno seme, nekateri še občinskem tajništvu v Tolminu. Saksida Ivana Škrbina: Ker Vam je baje finančna intendanca po pomoti dvakrat odtegnila od vojne škode svote za živino, prejeto od Avstrije, smo pretekle dni posredovali pri intend. Rutar L. Tolmin. Smo ponovno zopet pospešili likvidacijo Vaše vojne odškodnine. Vasi Kadra in Libušnje pri Kobaridu: Pri odškodninskem uradu tržaške prefekture smo posredovali glede končne poprave cerkve sv. Lovrenca. Vuga M. Sv. Lucija: V svrho izdaje detini-tivneobrtnice nam naznačite rojstne podatke in pa hišno št. izvrševanja Vaše obrti. Pošiljamo Vam začasno obrtnico. Savi*; Fr. Grgar: Naznanili smo prenehanje izvrševanja Vaše obrti davčnemu uradu. Mermolja Anton, Činiče-Selo. Povprašali smo po cenitvi pri finančni iantendanci, pa poide nekam težko. t , . A. Gorica: Okrožno poveSstvo vztra- na tem, da ni mogoče dovoliti nadaljnega odloga vojaškega vpoklica. B. F. Kobarid: Odposlali smo šele danes kazenski list, ker nemogoče prej dobiti vsled sodniških počitnic. Vsem onim, ki se hočejo udeležiti ljubljanskega velesejma in se obračajo na naše tajm-ništvo. da bi jim priskrbelo vstopnice, obračamo pozornost na časopisno reklamo, kjer razl-čni posredovalci to opravljajo A M. Kanal: Predložite nam potrdilo zt> panstva o nedovršeni stavbi in pa proračun kakega stavbenika glede nedokončanega dela •da prediož mo vse skupaj finančni intendanci. _ Po/Mamo vse živinorejce, posebno one iz Kobariškega, da nam čimprej predlože visokost škode in število vsled rdečice poginulih prašičev. Bratina L. Gorica. "Vprašali smo delegacijo v Trstu, ako je mogoče že prispel tja vaš nakaz pokojnine. Goriško ljudsko tajništvo «Edinosti» Via G. Carducci 7, I. iz tržaške pokrajine _ Iz Postojne. Telovadno društvo «Pcstoj- na„ Lani med pripravami za naš vsakoletni 'telovadni nastop nam je bilo nepričakovano • ukazano izprazniti telovadnico meščanske sole, kjer »e je do tedaj vršila naša telovadba. Po- blagohotno odstopilo dobro srce Pretkana ie bila giavna življenska nit nase samo naši kmetje ..Ji \Ti_____: T>_: • _ . izgubit ^ odjemalce. ..a drugem mestu je povečalo katastrofo vreme, to se pravi dež, kateri je skoraj bi rekel neprestano lil. Na tretjem mestu je treba pripisati krivdo n a T Am c a mim lfiiAitlain tiilrstlnio Hn. Uioi.«, OiV 1« »"'"»-I -- celo tega ne narede, ampak stavijo svoj lastni domaČi krompir po par let na eno in isto njivo. Prisiljeni so k temu radi tega, ker meseca februarja, ko ni nobenih pridelkov, nimajo denarja in sade oni krompir, kateri jim pride^ najbolj po ceni v roke ter se ne ozirajo, ali je to dober, zdrav semenski krompir ali ne, ter se ne vprašajo, kako bo to seme obrodilo, kakšna bode žetev. Indirektna krivda zadene vse one tako imenovane strokovnjake, katerim je dana naloga skrbeti za preskrbo zdrav h in poštenih semen, ki pa žalibog mesto tega danes uganjajo nezdravo politiko. Nadalje zadene krivda tudi kmete in sicer radi načina, kako oni berejo krompir n v kakšnem stanju ga dovedejo na postajo Čeprav smo tolikokrat priporočali, naj puste krompir, ko ga izorjejo na solncu, da se usahne, naj ga potem stavijo v kupe ter končno v vreče, ni vse to nič pomagalo. Ako bi kmetje nas poslušal bi se vsaj to preprečilo, da bi ne izvažali šest do osem procentov zemlje. Ne, naši kmetje tega ne poslušajo, temveč ravnajo prav nasprotno. Na vse zgodaj, ko je še rosa, izorjejo krompir in ga takoj vežejo kot bi kamen e pobirali, drobnega in debelega, umazanega m gnilega, vse skupaj v vreče, zraven tega prilože tudi mnogokrat pravi «kamn k», kateri ne segn je ter ga pripeljejo na postajo, nmijo si roke. misleč, izvožničar glej, kako si bodeš kožo rešil. Zakaj se jim pa tako žuri, metati krompir takoj v vreče. Boje se, da bi ne krompir, ako bi ga solnee obijalo in bi zemlja odpadla, ne izgubil na teži. Nadalje orjejo tud: krompir, ki še ni zrel. Tudi to nam je jasno. Mudi se jim pač staviti za krompirjem koruzo in prvo zelje, ker drugače, ako puste kromp.r v zemlji dozoreti bi pač drugi pridelek moral izostati. Slednjič so krivi katastrofe izvožničarji sami, ker niso organizirali izvoza krompirja po na-politanskem načinu. Jzvožn čarji bi morali imeti, ker je nemogoč točen pregled blaga na postaji v velikih količinah in pri oni naglici, svoja lastna skladišča, kjer b: sprejemali krompir, kakor n. p. črešnje, šparglje, itd., ter bi morali ves krompir prebrati; pri sipaniu bi ugotovili gnjilobo ter odstranili droben krompir Tako prebran krompir bi presuli v male vreče od 40 do 50 kg in potem šele naložili v vagone. Kmetje bi o tem načinu izvoza zvedeli fn vsakdo bi pazil, kako bere krompir, da ne izgubi dobre cene ter se bal, da mu ga ne vr- • fc Spominjajte se ob vsaki priliki .DUaSke Matice4 USTNICA UREDNIŠTVA. Naše dopisnik« ponovno prosimo, da bi pf-sali svoje prispevke za aEdinos{» s črnilom. V zadnjem &asu nam namred prihajajo dopisi, pisani deloma z rdefcilom, deloma z rude čim, modrim, in tudi 4 navadnim svinčnikom. Ti dopisniki naj pomislijo da s tem ne samo otežujejo delo urednikom in stavcem, ampak da delajo tudi socijalno krivio© tem poslednjim, ki so si po dolgoletni borbi pridobili pravico, da smejo zavrniti rokopis, kf ni pisan s črnilom. Šempeter pri Gorioi. Radi pomanjkanja prostora pride v torek. Borzna poročila. DBVIZB: Trst, 22. avgusta. Amsterdam od 1090.— do 110">.— BoUijft od lš4 5flt4o 126 -: 128.50 London od 13*V> 00 ; 5Tew York od 27 20 do J7.Z5; Spaofja od 385.— do 395 — ; Švica oJ 529.— do 6J3.— ; Atese vi 40.50 do 42 .tO; Barlia od 63 *..— do 85^,— ; Bnkarest W 13.50 do 14.5U: Praga od 3o BLi'Ji Ograka od 0.0-177 do 0.0.1-3: Dunaj od t.OsS'J do 0.0387; Zagreb od 48. PO do 49 30. VAd/JTE: Trst; 22. arguat«. AvatHjsk« krono od 0.0380 do 0.0387; dinaiji od 4^.70 do 4JV2S} dolarji od 27.— do ^7.20; nove* po 30 frankov od 105.— do 103 —; funt šterlmg od 132.75 do 13?.—. Benečjjska obv&ratee 72 30. AUTOMOmLNA PROGA Trst-Lokav-D«vata-S«noieče ' Lastnik R. BrunelU & C., Trst, Via U. Foscolo larage Vedle, Telefon št. 606 VOZNI RED: se v najkrajšem času dognalo, da krompir gnife n posledica bi bila ta, da bi izvožničarji pre- ; n siva. mi no«- *ii JAJJU-UIVU "i —■ — —.— - . ' . - ^ društvenega delovanja - telesna vzgoja kanili izvoz krompir bi ostal doma in kata- mladine To počivan e telovadbe bi utegnilo strofa bi bila prihranjena, miaaine iu P - , ako nam pcsledica nagega starej postati usodepolno za naše društvo, ako nam ne b: zopet dobro srce stavilo na razpolago 1 primernega prostora, kjer naj bi si uredili telovadnico Z velikimi Žrtvami smo dosegli, da so se na novo odprla naši mladim vrata v sicer skromno, toda našo telovadnico. Mladina -e z vnemo telovadila m se pripravila na letošen telovadni nastop, s kaJcrim ,,e društvo želelo dokazati, da se zaveda svojih, dolžnosti in da se ne boji nobene žrtve v dr* sed0 stavljenih si ciljev. Ta nastop zdruz'an z veliko veselico nai bi tudi v gmotnem oziru pomagal društvu* kajti ureditev telovadnice je stala mnogo denarja. - Toda zgodilo se je tesar nismo pričakovali, ker nismo zasluzili. Prepovedan nam je bil za danes dolocen.1 nastop z veselico. Zopet nov hud udarec, ki nam ie odvzel zlasti donos veselice. Da omilimo posledic* prepovedi, se obračamo do naših vrlih in zavednih članov ter prijateljev s prošnjo, da naj nam s prostovoljnimi darovi priskočijo na pomoč. Prepričani smo, da bodo isti uvideli potrebo in upravičenost te naše prošn?e ter darovali, kar bi bih sicer potrosili na prepovedani veselici. — Udoor. — Iz Šempolaja. Dokaj Časa je že minilo, odkar je pri nas popolnoma ugasnilo vsako društveno delovanje in hrepenenje po napredku. S kakšno ljubeznijo in veseljem so se nekdaj udejstvovali naši navdušeni fantje m simpatična dekleta ter želi povsod pohvalo m vzpodbudo! Po ukinitvi prejšnjega društva je pa izgledalo, da je legla nekaka megla brezbrižnosti in nezanimanja na vso občino. S tem večjim veseljem pa smo v nedeljo pozdravili ustanovitev novega Izobraževalnega in pevskega društva -Razvoj*. S to ustanovitvijo se nam je odprlo še neobdelano polje, ki po-trebuie vztrajnih in pridnih delavcev v vseh panogah društvenega delovanja. Le pogumno na pre . da bomo kmalu utrdili in razširili nas tabor kulture in napredka._ * Pcsledica naSega starega površnega načina izvoza je ta, da imajo trgovci na zunanjih trgih gotove predsodke o kakovosti našega krompirja ter ga že v naprej niže plačujejo m odklanjajo. , c , Nadalnji vzrok sicer ne katastrofe, ampak Cm Ur Wija POSTAJE Mija Cena Ur ! — 1*7.30 f Trst, (P. Oberd&n) 3.80 18.— i I Bazovica 6—i 18.15! Lokev 7.50118 30 j ; Divača 9.80 :19.— j i Senožeče | Cena minimalna za vožnjo Listki za tja in nazaj : Trs-Seužiče in rtnti« L 1?.— Trst-8hiEi 539 k I it 8.451 9.80 8.15 6.— 8.— j 3.80 7.45! 2.30 7.151 — , 2. rtratna L U.— LASTNIK. Županstvo Čepovan razpisuje službo začasnega oMinskega tajnika Ponudbe ustmeno na županstvu. — Nadalnji vzrok s*cer ne naiasiroi^. -------- --------- — —r"T . njenega lica so krive nekatere posamezne eks- , Placa pO dOgOVOru, nastop takOj. nnrino sfflrPlŠP tvrdke. katere so nalašč po-1 pnnAifAM 10. o moc Loterijske številke iSžrebap.e d Bari "'trenze Milano Napoli Palermo Roma Torino Venezia 22. avgusta 1925.: 72 7 66 44 53 78 15 8 55 13 35 50 34 5 88 31 78 56 24 40 36 55 44 32 19 3 7 41 55 38 75 25 63 17 55 31 63 84 44 65 tiosoodarstvo- Lefošnji izwz soriškega krompirja Prejeli smo sledeči članek od bivšega voditelja tvrdke «Agraria» v Gorici, ki se je letos prav intenzivno pečala z izvozom goriškega zgodnjega krompirja. Priobčujemo članek popolnoma neizpremenjen, ^Čeravno se z vsemi trditvami ne sttinjamo. S tem dajemo priliko tudi drugim, ki se v stvari razumejo, da povedo svoje mn-enje o letošnji nesrečni izvozni kampanji krompirja. (Prip. ured.) Potek izvoza goriškega krompirja je bil letos zelo usodepoln. Razne tvrdke bodo prisiljene likvidirati, čeprav ni bila njih krivda. Kdo j-e torej na prvem mestu temu kriv? Marsikateri besedičijo, in očitajo nesposobnost, nepoštenost itd., toda ako celi stvari pogledamo direktno v obraz, moramo ugotoviti, da na prvem mestu je pripisati krivdo te katastrofe gnilobi krompirja1. Naši kmetje absolutno nočejo ničesar slišati o izmeni semenskega krompirja, Čeprav se že več let ponavlja ta bolezen, katera je tetos dosegla svoj katastrofalni vrhunec, o katerem se naši kmetje ne dajo prepričati. Naš krompir je na zunanjih svetovnih trgih ".e'o diskreditiran *n nespametno bi bilo ako portne starejše tvrdke, katere so nalasc po zneje plačevala višje cene krompirju, samo da prisilijo tudi druge tvrdke. da gredo isto pot t>08 ter se na ta način pokopljejo. Na ta način pri--- ,-lobe prve na imenu in uničijo sebi nevarno konkurenco. Zvijača se jim je posrečila, kmetje speliani na led, jezijo se češ, oni so nam plačevali ' vi pa ne. Ne pomislijo pa v svoji zaslepljenosti da na ta način pokoljejo svoje zaščitnike in se vržejo v naročje starejšim tvrd-kam katere si bodo drugo leto bogato izplačale letošnjo izgubo. Skratka povedano, konkurenca izgirife in oni bodo absolutni diktatorji domačega trga. O tem nas bode prepričala bodočnost Kaj nas uči letošnja katastrofa? Krompirjevo seme je treba brezpogojno pre-meniti in sicer za poskus uvoziti nekoliko vagonov krompirja iz Holandske in Pomerske, od tam, kjer raste krompir na močvirnati zemlji in ima gotovo odpornost napram vlagi; ker ie bil letošnje gnilobe mnogo kriv d-ez. la u-voženi krompir bi se moral poskusiti tam, kjer danes raste detelja, kjer torej zemlja še m o-kužena. V drugo zemljo bi bilo priporočljivo sejati pšenico, ki ie letos z-elo dobro obrodila in na ta način bi oni mikrobi krompirjeve gnilobe v zemlji zamrli in šele drugo ali tretje teto, ko bi se na podlagi poskusov dognalo, da prija uvofcen krompir naši zemlji, bi se lan-ko uvozila večja količina semenskega krompirja iz navedenih krajev ter popolnoma zatrlo domače seme, katero je gotovo bolno. — Dokaz temu je letošnja kampanja na Oor.-škem, dokaz so nam naše gore, kjer ,e letos krompir popolnoma segnil. . . Trgovec iz Monakovega, ka*m je ^JT največ* uvozmcar krompirja ter ž* <, je pnpovedoval, ^fak" čin in koliko truda fr je stalo preden j«J>re- _ Pričal kite te t Alzacift Lorem, krer teko gnil krompir kot pri nas, ^jo končno gj^ z njegovo pomočjo tamkašnje mtehgeBjce u- ■ speli prepričati krnete thr končno uvozili « Holandske, kar se je izborno obneslo tako, da so kmetje ▼ zahvalo krstili krompir po n^- "oveni inninu: «Schweissheim«r-KartoHeU. Ker je pa naš krompir na zunanjih trgih diskreditiran. bi ne bilo pr:poroc ]ivo saditi v tako velikih množinah krompir,-ker ne moremo prča kova ti v bodočih letih VfPe>OV tem polju Izvoza. Priporočiti bi bilo s<» nada- 1 je našim kmetom, da se z vso silo vržejo na tfoienie špargljev, graha in lažoletov, ki so pri-znami na nemških kakor tudi ^ švicarskih trgih kot izborna kvaliteta. Še večje važnosti in večje ime bi zadobili, ako bi zamogh metati večje količme tega blaga dnevno na trg. Ako pa preidemo nazaj k našim izvozmm organizacijam, moramo ugotoviti, da so vse naj bodo to privatne tvrdke ali zadruge, kapitalno prešibke, tako da jih mali vetnč vrže na glavo. Ako bi tc posamezne tvrdke imele inočno kapitalno rezervo, bi z lahkoto prenesle letošnjo kalasiiofo ter izplačevale kmetom njihovo blage Prihranjeno bi bilo prerekanje, sumničenj*.; itd., kmetje bi- b:li m'ri}:-niti vedeli bi ne o nesreči, katera je zadela eno ali drugo "zvezno tvrdko. V drugem le