Listek. 259 decentno, bodisi v igri bodisi v kostumih. Ako se kdaj ponovi, nikakor se ne sme" v tej obliki. — »Codrillo«. Opera v 1 dejanji. Tekst in glasbo zložil Rudolf IVurmb. Poslovenil Fran Gerbic. Ta opera ni uspela posebno ; vzrok temu je nekoliko ta, da se glasba povsod ne prilega strastni vsebini, kolikor toliko zloženi po Vergijevem slovečem delu, še več pa to, da se je opažalo dokaj negotovostij pri zboru in pri orkestru. Vender se vzdrži na našem gledališči, ker ima tudi lepe glasbene točke in je mimo tega pripravna za manjše odre. Predstava dne" 27. sušca: »Nora«. Igrokaz v treh dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Preložil Fr. Svoboda. To delo genijalnega realista je prvo, ki se je predstavljalo na odru slovenskem. O »Nori« so mnenja različna; mnogo se je že pisalo za njo in proti nji. Izborno se v nji obravnava ženski problem, ki zanimlje gledalca od prvega do zadnjega prizora, samd konec se nam ni hotel prav prikupiti, dasi je dobro motiviran. Predstava je bila jedna izmed najboljših predstav; gospd Borštnikova nam že davno ni prijala tako kakor v veliki in težki nalogi Norini. Tudi drugi so storili svojo dolžnost, g. Sršenu pa zopet ni bilo popolnoma jasno, kaj naj igra, in zato seve*da tudi ne, kako naj igra. Osebne novice. C. g. A. Aškerc se je zaradi bolehnosti začasno odpovedal svoji službi v Vitanji. — Gosp. prof. Fr. Hubad je iz Gradca začasno pozvan v naučno mi-nisterstvo. — G. yozef Rakez je bil nedavno na graškem vseučilišči promoviran za doktorja medicine. — Skladatelja g. Fr. S. Vilharja v Zagrebu je imenovalo hrvaško pevsko društvo »Kolo« za svojega častnega člana. Tristoletnica Komenskega. Vesoljni pedagoški svet je te dni praznoval spomin češkega, slovanskega in občesvetovnega pedagoga Komenskega. Jan Amos Komenskv se je porodil dne" 28. sušca 1592. leta v Ogerskem Brodu. Oče in mati sta mu umrla zarano, toda ker sta bila imovita, bilo je Amosu pomočkov dovolj za šolske nauke. Iz početka je hodil v domačo šolo, leta 1608. pa je prišel v latinske šole, kjer se je zlasti iskreno učil latinščine. Pozneje je študiral v Herbornu in Heidelbergu, prišel tudi na Nizozemsko in Angleško; leta 1614. pa se je vrnil v domovino, kjer so ga izvolili za voditelja šoli v Prerovi. Štiri leta pozneje je bil šolski voditelj in propovednik jednote ali občine čeških in moravskih bratov v Fulneku. V obeh me-itih je marljivo pisal šolske knjige in se trudil, kako bi izboljšal šolski pouk. Toda ko so Spanci leta 1621, zapalili Fulnek, izgubil je vse knjige in rokopise. Vzpričo velikih verskih zmed se je Komensk^ delj časa skrival pri svojem zaščitniku Karlu Žerotinu, in ko je naposled leta 1628. prišel ukaz, da se mora izseliti vsakdo, ki ne vzprejme vere katoliške, napotil se je bridko izkušani mož v najhujši zimi na Poljsko. Leta 1623. je še spisal »Labirint sveta« in leta 1625. pesem »Hlubina bezpečnosti«, oboje v češkem jeziku. Prišedši na Poljsko, vodil je v Lešnu ondotno gimnazijo in spisal mimo drugega slavni knjigi »Janua linguarum reserata« in »Didactica magna«. Po teh in drugih spisih je zaslul učeni mož po vsi Evropi, leta 1642. gaje naprosila angleška vlada, naj bi prišel na Angleško urejat šole po svojih načelih, takisto ga je pozneje naprosila švedska vlada. Nato je prišel v Elbing in Gdansko. Prav takrat (leta 1648.) ga je izvolila občina čeških in moravskih bratov v Lešnu za svojega vladiko, in Komensk^ se je vrnil v Lesno. Dve leti kesueje se je napotil v Saras-Patak na Ogersko, kamor sta ga pozvala knez Jurij Rakoczv in njega soproga Suzana. Ondu je zvršil najslavnejše svoje delo »Orbis pictus« ali »Svet v slikah«, v katerem je položil temelj nazornemu nauku. To monumentalno celo je izšlo leta 1657. in bilo preloženo v dvanajst evropskih in štiri azijske jezike. Po Rakdczvjevi smrti se je vrnil v Lesno, ali leta 1656. je izgubil vse imenje svoje, ko so si Poljaki v vojski s Švedi iz nova osvojili to mesto in je vpepelili. Komenskv je pobegnil v Amsterdam, kjer je našel gostoljubno zavetje i- 260 Listek. pri meščanu Lavrenciji Geeru. Na poziv mestnega starejšinstva je tukaj izdal vsa svoja pedagoška dela v latinskem jeziku in dovršil še nekoliko manjših spisov, dne" 15. listo-pada 1670. ali 1671. leta (to se ne ve točno) pa je izdihnil plemenito dušo svojo. Pokopali so ga v sosednem Naardeuu. Mimo naštetih spisov je izdal Komeusk^ še dolgo vrsto drugih del; Adelung jih je naštel 92, imamo jih pa le 54. Odveč bi bilo govoriti o Komenskega zaslugah za šolstvo, ker so jih baš te dni poudarjali vsi strokovni listi. Dovdlj bodi, da je osnoval vse svoje delovanje na krščanski podlagi, da je odmeril priroden pot vsemu šolskemu pouku, da je odločno terjal narodni šoli narodni jezik! Tristoletnica njegova je za-jedno tristoletnica ljudske šole. Ako bi ne bil storil ničesar drugega, nego to, »da je vzgajal boljšo mladino za boljšo prihodnjost,« da je baš s plemenitimi mislimi svojimi provzročil velikanski prevrat v šolskem pouku, storil bi bil dovolj. Slovanstvo se po vsi pravici ponaša s preslavnim tem svojim učenjakom, največjim učiteljem vseh vekov in vseh narodov, z možem, čegar častito ime se je te dui spoštljivo izgovarjalo po vsem izobraženem svetu. Večna slava bode njegovemu spominu ! f Dr. Blaž Lorko vic. Dnt? 18. svečana je umrl profesor politiške ekonomije na zagrebškem vseučilišči dr, Blaž Lorkovič, pravi član jugoslovanske akademije, častni član pravniškega društva, čislan pisatelj in urednik pravniškega »Mjesečnika«. V prejšnjih časih je priobčil lepo vrsto novel in povestij, pozneje pa se je bavil zlasti z narodnogospodarskimi vprašanji in bil v tem oziru sloveč veščak na Hrvaškem. »Matica Hrvaška« je izdala leta 1880. njega »Razgovore o narodnem gospodarstvu«, leta 1883. razpravo »Žena u kuči i u društvu« , leta 1888. pa v »Knjižnici za hrvatske trgovce« »Počela politiške ekonomije ili občega gospodarstva«. Lorkovič je bil vzgleden učitelj in velik rodoljub, ki se je dejanski zanimal za slčharno narodno podjetje. Listnica. K—č. »Prihod pomladi« Vas je tako navdušil, da ste mimo drugega zložili tele vrstice : »Noč se krajša, toplo sije Lepi pomladanski dan, Tisoč ljubih rožic krije, Kamor le pogledam, plan.« »Ako bi Vam kaj ne ugajalo, lahko popravite; mislim pa, da se oblika dobro prilega vsebini.« Prav govorite: tej vsebini se ta oblika res izvrstno prilega! — Tč. Neverjetno, kaj rimate: to so asonance, ne pa polni stiki! — F. S. Ako bode le mogoče. — J. K. Zal, zopet nerabno. — H; v Z. Jako radi, ali za danes res nismo mogli. Sicer pa prihodnjič vsekakor priobčimo zanimljivo »Pismo iz Zagreba«, v katerem prof. Stare korenito razpravlja o letošnjih knjigah »Matice Hrvaške«. Popravek. V denašnji številki sta na str 212. v 15. vrsti od spodaj pri tiskovni korekturi izostali besedi ,,tudi v". Dotično vrsto beri torej : v bogovom posvečenem mestu Kijevu ali tudi v Novgorodu. ,,Ljubljanski Zvon" Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji ¦ vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Gospodske ulice št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.