99
Gospodarska
priložena od
štajerskega gospodarskega društva.
L. 1883.
22. aprila,
Stev. 7.
Poterjena volitev predsednika štajerske kmetijske družbe.
Njihovo Veličanstvo cesar poterdil je i Nar-viijim Bklepom od 2. aprila IHH3 \olitev posestnika in uda gosposke zbornice gospoda Maksa baron Washingtons vnovič za predsednika itajerske kmetijske družbe.
Oznanilo.
Oziroma na naznanilo, da se je prikazala goveja kuga na Kranjskem d-?nanja se, da se je našla v Padvi, kjer je .v celem kraji 21 govedi, in 28 ovec, na posestvu z 6 go/edimi in 8 ovcami goveja kuga.
Dan, na fte rem se je goveja kuga konitati-rala na tem posestvu, poginile so od teh ti govedi ie 4, in sicer ena 17. dve 19. ena 2(J. t. m. ena goved pobili so okuženo, eno pak kuge sumljivo.
Po določbah postave proti goveji kugi od 29. februvarja 1880 naglo napravila so se nar ostrejša pravila, zatreti živinsko kugo in raziiijanje zavarovati. Ker je vas majbina, in se da lahko zapreti, upati se sme, da se kuga zatre v kratkem, in se ne bo raztrosila.
Gradec, 28. marca 1883.
c. k. namestnik:
__Kübeck.
Oznanilo.
C. k. deželna vlada kranjska je 24. p. m. sem naznanila, da se goveja kuga do sedaj ie ni raziirila, temveč zaderžala se je v onem samem hlevu v Padvi v občini Kostel v Kočevskem okraji. Upati se sme toraj po pravici, de se bo priili goveji kugi v kratkem okom.
Potrebna iivinozdravska pravila so se ostro zapovedala, in čuva se pazljivo, da se spolnujejo.
To naznanujem občinstvu.
Gradec, 3. aprila 1883.
c. k. namestnik : Kübeck.
Prepoved, kupčevati z vinskimi tertami, ktere imajo korenine, se velja.
Zaderžavati zmotnjav opomnimo vinorejce, da prepoved z ministerijalnim ukazom 29. julija 1882. D. p I. itevilka 9. naznanjena še veljavo ima. ki prepove, po deželah zastopanih v deržavnem zboru kupčevati z vinskimi tertami, ktere imajo korenine, in da se kaznuje prelomba te prepovedi po g 17 postave od 3. aprila 1875 d. p. 1. itev. 01 tikajo e zatiranja tertne uši, z denarnimi kazni do 100 goldinarjev ali z zaporom.
Tretja razstava pitane živine na Dnnaji.
Tretjikrat bila je dni od 16. do 18. marca t. 1. po velicih prostorih mesarskega terga pri sv. M irksu razstava pitane iivine, ktera se sme ponosno meriti z lansko, kar se tiče števila razstavljene iivine ; ker letošnja je prekosila lansko pri govedini in pri ovcah. Kar pa se tiče pitanja, bila ni letoinja živina toliko debela, kakor lanska, vzrok temu pak je, da so se po določbah za presodbo daril vredne iivine morali ozirati posebno na tako iivino, ktera je nar boljša za vžitek; in dobila je prepitana, vžitku manj dostojna živina ie le darila druzega reda.
Kakor poprejšni dve razstavi, dokazala je tudi letošnja, da je živinoreja na Avstrijansko-Ogerskem kos, spolniti vse, kar se tirja od nje oziroma pitanja, in da ni potreba, dovaževati živine iz vzhodnih sosednih deržav, da bi se Dunaj previdel z dobrim mesom. Število razstavljene živine je sicer le majhen del mesarske potrebe našega glavnega deržavnega mesta, pa za to stojijo tisoč • in tisoče pitanih živali, ktere se že sedaj dovaže-vajo na ondotni mesarski terg, in kterih pripeljalo se bode še več, kadar se vstanovijo pravila priporočena od vlade za ta terg, ktera bodo omogočila kmet.ivalcom obiskavati ga, in proti kterim se opira sedaj peičica aebicnežev, kakor upamo zastonj.
Prignane govedi bilo je čez 750, ovac bilo 560, svinj 260 na razstavo dognanih. Pitana
kuretnina, in sredstva za pitanje takrat niso bila dopuščena.
Nar bolj zanimivna bila je kakor naravno govedina, ker ta ima za mestno potrebo nar večjo važnost. In ravno pri tem razredu naznanjamo z veseljem, da je bilo vdeleževanje iz Štajerskega veliko večje, kakor lansko leto; letos prignalo se je 20 govedin, lansko leto samo ti; 8 naznanjenih volov ni bilo mogoče poslati tja. Tako zlo pitana sicer ni bila ta živina, da hi se bila mogla meriti z živino pitano po moravskih čeških in ogerskib sladkornih in žganjarskih fabrikah, večina pak je bila sredne sorte, kakor je za vžitek nar boljša, in to kažejo posebno visoke cene, po kterih se je ta živina prodala Dunajskim mesarjem. Sodniki, ki so presojevali živino podeliti ji daril, izveistili so samo kravo plemena iz Mdrzške doline prav lepo in dobro rejeno razstavljeno od gospoda J. Ramsauer-a iz Kapfenberga z sreberno medaljo.
Pri ti priložnosti pak moramo omeniti, kako čudno je to, da niso poklicali ne ednega štajerskega kmetovalca med sodnike za darila. Med 30 sodniki za govedino bila sta iz Solnograškega, iz ktere dežele naznanjenih je bilo samo 7 volov, dva gospoda, iz Šlezije, odkodar ni bilo nič naznanjenega, tudi dva gospoda, in iz Štajerskega, odkodar naznanjenih je bilo 28 govediu, ni bilo ne ednega med sodniki. Ravno pri dandanašnjih razmerah bil bi lahko dokazal mož, ki pozna našo deželo, vrednost Štajerske živine.
Naša plemena dajejo prav izverstno živino za pitanje, to dokazala je mnoga goved zopet na ti razstavi pitana po drugih deželah, ki pa je pri nas na Štajerskem doma. Pinčgavsko tele še le v drugem mescu starosti, ktero dobilo je deržavno premijo 100 goldinarjev gospoda Janeza Mayrhofer-a iz Strasswalchen je bilo v resnici nar boljše pitano tele v celi razstavi.
Murska goved gospoda Morica Weinriha v Pe-čeku (zlata medalija), in Hohenauske sladkorske fabrike gospodov bratov Strakoš (sreberna medalija), Marijahofska in Murska od knj. Schvvarzenberških posestev, iz Mdrzške doline sladkorske tabrike v Hirmu gospoda Hartig-a iu Rothermana (sreberna medalja) in še več druzih, dokazali so, da se čislajo štajerski volovi povsod za pitanje, in da so tega tudi vredni.
Posebno pohvaliti moramo našo sosedno deželo Koroško, ktera poslala je v razstavo samo izverstno živino. Iz Lavantne doline (deloma iz .helmetskega* plemena) posestvo gospod grofa Tum-Vallesassina v Pliberku, ktera dobila je od gospoda baron Kčnigs-warter-a podeljeno častno darilo, živina gospod Hermann Knappitsch-a, kteri priznano je bilo častno darilo centralnega društva sladkorske obertnije, živina gospoda Jožefa Zunzer iz Hirt-a pri Brežih, ktera izverstila se je s častnim darilom gospoda Dreber-a, in volovi enakega plemena Silbercggerske pivarne, kteri so dobili bronasto medalijo, nam očividno dokazujejo, da se pri pitanji živine more
doseči tudi po planinskih deželah prav lepo in izverstno pitane živine.
Nekaj posebno izverstnega bilo je 30 volov plemena iz Lavantne doline, ktere razstavil je gospod grof Stokau iz Napagedla, in kterim priznana je bila zlata medalija, ti volovi bili so nar lepši v celi razstavi (Konec sledi.)
Pisma iz kmetov II.
Ljubi prijatelji!
V poprejšnem pismu govoril sem o koristi, ktero napiavi konkurenca pri kmetijstvu, danes pa hočem govoriti o sredstvu, ktero nam stori mogoče opovirati konkurenci, če je mm sitna, in dobiti iz konkurence cel dobiček, kterega ima v sebi skritega.
To sredstvo je pri delu!
Na to mi bo gotovo večina bralcev odgovorila: „Da moramo i'elati, to vemo sami, to je že kaj starega; žal nam je samo to, da se delo ne izplača toliko, kakor popred? Pa le počas! o tem se da govoriti še marsikaj!"
Delo! to je beseda, ktera da mogočnost v človeški družbi. Delo da blagostanje deržavi, delo je miru porok, delo naredi narode zadovuljne in resnično srečne. V resnici srečen je človek, ki more delati, ki delo razume in ga je navajen. Cel svet mu je odpert, nikolj, ali prav malokrat ga bo tlačila nedloga, če razume zediniti z močjo svojih rok delo svojega uma, svoje pameti. Bistra glava in dve močni roki pripravili so se še vedno dobro po svetu.
Pa ljubi prijatelji! Veliko tacih ste vidili že sami, ki ne razumejo dela, njegove veljave ne spoznajo, in časa ne znajo porabiti prav k delu. To je ravno napaka. Kmetovalec ni kos sam napraviti vsega dela po celem svojem posestvu, in ker tega ne more, primoran je jemati si pomagačev, in ti po-magači so pošlji.
Vsi dobro vemo, da je delo, ktero napraviti moremo sami, nar boljše in nar cenejše; najeti delavci in plačano delo uas stane vsakokrat visoko, in je večinoma slabo napravljeno. Kar pa nas stane veliko denaija, s iim moramo varčevati, tega ne smemo zapravljati, to moramo prav dobro porabiti.
Pošlji stanejo kmetovalca nar več denarja, in vkljub temu je dovolj gospodarjev, kteri na to čisto nič ne pazijo. S takim lahkomišljenim ravnanjem sami sebi škodujejo, ja večkrat se pripravijo sami sebe s tim na beraško palico.
Nekteri imajo preveč, drugi premalo posljev. Pervi morajo plačati preveliko Iona, drugi ne morejo opraviti svojega dela, in pustijo neobdelan marsikak lep kos svoje zemlje, in se pripravijo s tim ob dobiček, kterega jim bi grunt imel donašati.
Zato je pervo nar važnejše pravilo: Najemaj si samo toliko posljev, kolikor jih neobhodno potrebuješ v razumno gospodarstvenje in pametno obdelovanje svojega posestva, ne enega več, ne enega
manj! Pošlji stanejo ali koštajo veliko denarja! — Vzemi no si pratiko v roke, štej m o nedelje in praznike na leto, in naštejemo jih 65 dni, to je dva meseca in pet dni, doštejmo zraven še tako imenovane odpravljene praznike, kteri pa po kmetih v resnici še niso odpravljeni, in druge pri posljih navadne praznične dni, naštejemo tacih še 30. Po tem takem imamo v letu 3 mesce ali četert leta praznike. — Dorajtajmo k temu še pozimike dneve ne kterih s snegom inete (veje), na katerih ni mogoče delati od zunaj, dorajtajmo temu še deževne dneve po leti, ko se ne mora ravno tako nič delati na polji, tako dobimo gotovo pol leta, da pošlji, če jih imamo več, kakor je neobhodno potrebno, ne morejo opraviti nobenega dela na polji, in treba jim je dati, da imajo kaj opraviti, lahkih domačih del. — Tim pošljem pa moramo dajati celo leto hrano in plačo, in to je prav draga reč!
Nekteri kmetovalci deržijo si posljev celo leto, po zimi in po letu, da imajo takrat, ko pride veliko dela ua polji, dosti delalcev. Taki delavci pa so grozno dragi. Toraj naj se poskusi, kjer je Ie mogoče s dnevnimi delalci (taverbarji), kteri se najemajo le tisti čas, ko je mnogo opraviti, ter se odpustijo, ko ni več dela; takih ni treba rediti in plačevati celo leto, tudi po zimi ne za lahka dela ali pohajkovanje.
Nadalje poglejmo pa še delavnike, in delo. Če nam ni ljubo pometati pred svojim pragom, poglejmo na sosedovo dvorišče. Koliko časa potrebuje „Zepl" pripraviti voz. napreči volje, da se voz more napraviti na pot; koliko časa potrebuje Juri, da spravi vse orodje skupaj, kterega je za delo treba! Včeraj zvečer vergel je eno reč sem, drugo tje, in danes zjutraj mora iskati, ker ne ve, kam je orodje prišlo včeraj, dovolj dolgo časa. Meta bi imela iti nažet trave za kermo; pa mora si brusiti popred serp, včeraj zvečer ni imela časa, ker sosedovi Janez je prišel vasovat k nji, ni s tim se je vendar mogla malo pogovoriti. Marijana bi imela dati svinjam jesti, pa popred mora nesti še malico hlapcem na polje, od tod pak zopet ne more naglo pnti, ker „Zepl* jo praša po tem, .Jurij" po kaj druzem, in Tonče, ki jo že dolgo časa rad vidi, jo pika ne koliko zavoljo sinočnega vasovanje od sosedovega Martina. Na tak način preteča naglo dragi čas, kterega mora gospodar plačati z dragimi denarji.
Prijatelji! Ta čas pa vašim mošnjam dela ljuknje! Koliko četert, pol ja celih ur zapravi se na dan na ta način, vi pa morate plačati tudi za take zgubljene ure. Zato naj si vzame k sercu vsak kmetovalc pregovor: .Čas je denar" ni ostro naj gleda na dober red na svojem posestvu in gospodarstvu. Sam naj pervi daje dober izgled, nerodnosti pak naj kaznuje ostro; saj vsaka zgubljena ura košta njegov denar.
Red je duša življenja; red je pervi pogoj dobrega in izdatnega gospodarstva pri kmetiji. Kjer pri gospodarstvu red vlada, ima vsako delo svojo vrednost, in na vrednost dela je treba gledati pred
vsem. Sto krajcarjev znašajo goldinar, in več zgubljenih ali boljše zapravljenih ur znašajo dneve, na kterih se ni zaslužilo nič, plačati pak mora gospodar ravno toliko zanje, kakor če bi se bi bilo delalo prav pridno.
Opustimo ošabnost, ktera je do sedaj premožnega kmeta silila deržati si prav veliko posljev. Deržimo si samo toliko posljev, kolikor jih za svoje gospodarstvo neobhodno potrebujemo, za druga nenavadna dela najemimo si dnevnikov (taverharjev)! Da se pa premožni kmetovalec skaže pred drugimi. 8ezimo mu vendar malo globokeje v mošnjo, vzemimo mu nekoliko plesnjevih tolarjev (sicer so sedaj že redki), da mu ta kapital ne leži brez obresti, kupimo mu za to tolarje dobrih kmetijskih mašin ali 8trogov. S temi privarčeval si bo mnogo časa. delalcev, hrane, plačila za delalce, in mnogo nepotrebne jeze.
Sejalna mašina na kolesih poseje 2'/, do 3 hektare (okoli 4 do 6 oralov) na dan, za to potrebujemo enega. k večere dva delalca, velja pa samo 42 do 50 goldinatjev. Z mašinskim senenim grab-Ijami smo v stani, če imamo enega delalca in enega ali dva konja, na dan 6 do 7*/s hektarov (blizo 10 do 12 oralov) travnika boljše in čistejse pograbiti, kakor bi mogli napraviti z mnogimi delalci; in ta mašina velja samo 90 do 120 goldinatjev, in tako nasvetovati bilo bi še več drugih. Če smo napravili z mašino svoja dela, jo izposodimo, to nam zopet donaša denarjev, in na ta način se dobi v par letih denar, kolikor mašina velja nazaj, in mašina ostane v našem posestvu, ter nam donaša vsako prihodnje leto novega dobička.
če bi kmetovalci hotli ravnati po mojem nasvetu, kmalu bi tožbe obtihuile, več zaslužka bi imeli od svojih posestev, za delo bilo bi treba plačevati dosti manj, in nam bi se gotovo boljše godilo. Bog nam k temu pomagaj! in razbistri glavo naših prijateljev v njihov prid!
V. Prangner.
Poročila iz kmetov.
Iz Pesnice pri južni železnici 5. aprila 1883. Po okolici po Slovenskih goricah pri južni žcleznici stojijo do sedaj zimske setve slabo. Nasejalo se je zimsko žito večinoma pozno v jeseni in pri slabem vremenu. Spomladanska žita so že posejana pri ugodnem lepem vremenu, in kalijo že deloma. Kar se tiče sejanja spomladnega žita bilo je nam vreme jako ugodno. Sedaj pa bomo počeli z krompirjem in repo.	J. Wacek.
Sv. Duh pri Ločah 9. aprila 1883. Pervih šest dni meseca marca imeli smo jasno vrems. od 7.—12. p. m. bilo je večidel oblačno; 10., 11. in 12. velo je močno s snegom pri budim severnim vetru 13. se je zopet izjasnilo in je pokazal gorkomer (termometer) — 9' R. Do 20. bili so lepi dnevi, pa hudi vetiovi, in slednja dva dneva prinesla sta nam
zopet snega. Ko se je razjasnilo obnebje termometer je nam zopet pokazal — 9° R.
26. prišli so pervi škerjanci, tudi pasteričice so se pokazale, 28. vidili smo perve lastovke.
Zavoljo merzlega vremena meseca marca se je rastenje zlo zadetžalo. Zimske setve pak so prestale prav dobro zimo, in so sedaj lepo zelene, in kažejo dobro razraščanje.
Oves, spomladna rež, ječmen, krompir in pesa se seje in sadi sedaj. Vinogradska dela pak pospešujejo zavoljo neugodnega vremena prav počasi. Po vinogradih na severu ležečih najdejo se sem ter tjč posušene in zmerznjene terte, ktere pak niso bile vničene letošno, temveč lansko zimo. Pozebljenih pobkov ni viditi. Tertni les je večidel terden, in kaže mnogo pobkov, Večji vinorejci imajo še mnogo vina od leta 1881 in 1882 v svojih kletih, ua kar opomnimo vinske kupčevalce.
Pavel Leitgeb, nadučitelj.
Laško, 12. aprila 1883. Vreme meseca marca bilo je zavoljo suhega zraka in vladajočih vshodnih ■ in severnih vetrov prav normalno, gorkota pa je bila sredi meseca za tri stopinjo manjša od navadne, kakoršna bila je že več let.
Pervo polovico meseca imeli smo vsaki dan mraz. Hujši mraz pak nastal je samo tri dni od 22. do 24. 23 p. m. termometer je kazal zjutraj — 9' gorkota ostala je ta dan celih 24 ur pod ničlo.
Kar pak se tiče rastljin, mraz jim ni škodoval, da bi se spoznalo do sedaj, ker bila so ravno pri hudem mrazu polja pokrita s snegom, pobki od deives pa še niso poganjali, in terta še ni kazala ali živi, ali je suha.
Za poljska in rinogradna dela to vreme ni bilo ugodno, zavstala so vsa dela, mislim pak, da se bo zamujeno dohitelo vse, kader nastane vreme ugodnejše.
Stanje zimske setve sme se imenovati prav dobro, akoravno je setev do ssdaj še 3labo zaraščena, gorkota pervih dni meseca aprila jim je prav zlo pomagala. Od 7. t. m. spomladansko vreme zopet ne napreduje več; po dolini je mraz in dežuje neprenehoma, po srednjih in visokih gorah pak leži sneg.	J. Castelliz.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem
od 22. aprila do 3. maja 1883.
Sejmi naznanjeni brez zvezdice so letni in kra-merski, sejmi naznanjeni z zvezdico * so živinski, in naznanjeni z dvema zvezdicama ** so letni in živinski sejmi:
22.	aprila: Breitenau oktaj Bruck.
23.	aprila: Abstall*' okraj Radgonja; Eibis-wald**; Fladnitz okraj Weiz; Frohnleiten**; Sv. Jurij'* okraj Murau (terpi dva dni); Sv. Jurij pri Pesnici** okraj Maribor; Kaniža* okraj Ptuj; Kind-berg; Klah okraj Radganja; Kraubath okraj Ljubno;
Prilaga dtajeroka
NiederwOlz** okraj Oberwfllz; Ptuj; Pflllau** ; Ponikva** okraj Šmarje; sv. Ožbult** okraj Deutsch-Landsberg; spodnje Hoče* okraj Maribor.
24.	aprila: Fernitz" okraj Graške okolice; sv. Jurij (Šentjur)-* okraj Celje; Mozirje" okraj Gor-nigrad; Sekau" okraj Knittelfeld.
25.	aprila: Freidorf (sv. Ulrich)** okraj Deutsch-Landsberg ; Geistthal okraj Voitsberg; sv. Jurij na Šavnici*" okraj Gornja Radgonja; sv. Jurij** okraj Vransko; Gnas'* okraj Feldbach Gotovlje** okraj Celje; Halbenrain okraj Radgonja; Malavas** okraj Arvež; Kostrivnica** okraj Rogatec ; Marenberk'* ; Puch** okraj Weiz; Sinahelkirchen** okraj Gielsdorf ; Waldbach okraj Vorau; Wolfsberg** okraj Wildon.
26.	aprila: Gradec* (Lagerhaus zraven mesnice).
28.	aprila: Sv. Anton okraj sv. Lenart na slovenskih Goricah Kernitz okraj Graške okolice.
29.	aprila: PQrg okraj Irdning.
30.	aprila: Arvež**; Nemška Bistrica okraj Frohnleiten ; Faal** okraj Laško; Eggersdorf** okrai Gleisdorf; Ribnica okraj Brezje; Mureck**; sv. Peter na Ottersbach** okraj Mureck; Rogatec**; Šavnica**; Studenec* okraj Slov. Bistrica.
1. maja: Anger okraj Brezje; Sv. Barbara na Haložah** okraj Ptuj; Burgau** okraj Fürstenfeld Sv, trije Kralji** okraj sv Lenart na slov. Goricah; Fehring**; Feldbach** ; Sv. Jurij na slov. Goricah** okraj sv. Lenart; Hajdin* okraj Ptuj, Muta** okraj Marenberk; Irdning** Judenburg; Ljubno** okraj Gornigrad; Lipnica** ; Sv. Mihael okraj Ljubno ; s Marjeta na planini* okraj Kozje; Mooskirchen** okraj Voitsberg; Oberwölz**; sv Filip v Beračih** okraj Kozje; Terbovlje* okraj Laško: Veleje** okraj Šoštanj.
3. maja: Burgau** okraj Fürstonfeld; Bras-lovee** okraj Vransko; Konjice**; Gradec somenj za govedino in za konje (Lagergasse zraven mesnice) ; Jarenina okraj Maribor; Sv, Križ okraj Ljutomer; Sv. Lovrenc na slovenskih Goricah** okraj Ptuj ; Mürzzuschlag; Vordernberg okraj Ljubno.
Txžn.a cena
preteklega tedna po hektolitrih.
	s*				a			S					
Meit*	*s				1	S				i		■S	
	M s.		2			<		j				i	
	a.	kr.	fl.	kr.	fl.: kr.	a.	kr	fl.	kr	t.	kr	fl.lkr.	
Celje . . .	o	_	7	32	5 70	3	»8	6	45	560		650	
Maribor . .	7	42	5	40	5 15	3	20	5	73	4	—	S	—
Ptuj ....	9	20	7		780	6	70	0	50	560		7	—
Gradec . . .	8	29	5	47	5 77	3	38	4	7»	5	62	3	98
Celovec . .	7	40	S	66	452	3	—	4	44	5	—	5	—
Ljubljana .	8	18	&	48	4:53	3	—	5	61	4	03	6	18
Ormoi . . .	9	75	7	n	5-70	3	98	6	45	5	60	6	05
Dunaj \ g t# Pešt j 25	10	as	7	85	91—	6	IS	1	50	8	85	—	20
	9	90	7	80	7;90	6	60	5	90	6	82	6	30
kmetijska družba.