K naša skupnost m*.* v« -v — SEPTEMBER 1981 ŠTEVILKA 9 OLAStkO SOCIALISTIČNI ZVSZI OSLOVNSOA LJUDSTVA OBČINI OROSUPUI Foto: Igor Lapajne Pričetek pouka v Šolskem centru \ Torek, prvega septembra 1981, dan veselja, ponosa in pričakovanja. To pričakovanje je naznanil šolski zvonec, ki se je prvič oglasil v novozgrajenem Šolskem centru Ivančna gorica - Stična. Proti njemu so se zgrinjale gruče otrok, tistih ki so to jutro prvič s seboj ponesli šolsko torbico, tistih, ki si predstavljajo, da so pojedli že veliko znanosti do tistih fantov in deklet, ki so domala že odrasli in jih skoraj ni bilo ločiti od njihovih učiteljev. Da, za vse je bil to velik dan, dan prijetnega pričakovanja. Za tiste najmlajše je bil to dan, ko so prvič sedli v „pravo“ šolsko klop za dnige pa dan, ko so za vedno zapustili temačne in turobne učilnice v osemsto let starem samostanu in se slednjič preselili v nove, svetle in sodobne opremljene učilnice novega sodobnega šolskega centra, ki je ta dan prvič odprl svoja vrata naši mladi generaciji. Vsakomur, ki je količkaj poznal našo občino, je bilo že dolgo znano, da so prostori v katerih je sodelovala osnovna šola Stična in Gimnazija .Josip Jurčič", povsem neprimerni in pretesni za vzgojnoizobraževalno delo, saj za samostanskimi zidovi pač ni bilo mogoče izvajati sodobnega učnovzgojnega procesa. Vendar povsod je bilo veliko potreb in še slabših razmer, ki jih je bilo treba izboljševati In slednjič je prišla na vrsto tudi Stična. Sedemnajstega decembra 1975. leta je bila 1. seja častnega odbora za gradnjo nove šole. V njem so vidni družbenopolitični delavci Slovenije in znani borci NOB. Za predsednika je bil izvoljen tov. Franc Kimovec-2iga. Ob tej priliki so si člani častnega odbora ogledali prostore, v katerih je delovala gimnazija .Josip Jurčič". Vsi so si bili enotni, da je nova šola na tem območju nujno potrebna, vendar, kot že nemalokrat dotedaj se je postavilo vprašanje - kje dobiti denar. Napori in prizadevanja so se pričeli. V juniju 1976 so nekatere samoupravne interesne skupnosti sprejele Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za gradnjo šolskih objektov v občini. 11. januarja 1977 so pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti svečano podpisali ta sporazum za obdobje 1976-1980. Temeljne in druge organizacije združenega dela so In še prispevajo za gradnjo šolskih objektov 2 % od sredstev za bruto osebne dohodke, samoupravne interesne skupnosti pa 1 % od dohodkov doseženih s finančnim načrtom skupnosti za preteklo leto. Krajevne skupnosti Ivančna gorica, Ambrus, Krka, Metnaj, Muljava, Stična, Zagradec, Dob, Šentvid pri Stični, Temenica in Višnja gora pa so razpisale referendume za krajevne samoprispevke, od katerih naj bi namenili za gradnjo šolskih objektov od 50 % do 100% zbranih sredstev. Sredstva so se pričela zbirati, vlogo investitorja pa je prevzela Občinska izobra- ževalna skupnost Grosuplje. V decembru istega leta je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje sprejela vrstni red gradnje šolskih objektov v občini, katerega je potrdila tudi skupščina občine.. Z ačele so se konkretne priprave in s tem tudi nekaj nesporazumov glede lokacije. Slednjič so le popustili lokali-stični interesi in prevladala razumnost, daje nova šola stvar potrebe širše družbene skupnosti in splošnega napredka. Tako je bila osvojena sedanja lokacija, v juniju leta 1978 naročen zazidalni načrt, v marcu 1979 je bil izbran idejni projekt arhitektov ing. Štruluja in ing. Porenta s sodelavci. V izbirni komisiji so sodelovali ugledni strokovnjaki s področja gradbeništva in Izobraževalne skupnosti Slovenije, sodelovali pa so člani gradbenega odbora in Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje kot investitoija. Nadalje je bil sprejet odok o sprejetju zazidalnega načrta, naročena tehnična dokumentacija, v juliju 1979 izdano lokacijsko dovoljenje in nato še gradbeno dovoljenje. Večletni napori in priprave, vezani na gradnjo šolskega centra Ivančna gonca - Stična so dne 25/KJ-1979 dosegli pomemben korak naših skupnih prizadevanj. Tega dne je bila položena temeljna plošča, ki je pomenila dejanski začetek del na gradbišču novega šolskega objekta. Celotna predračunska vrednost kompletne investicije, ki temelji na kompletnih ponudbah gradbenih del, obrtni-ško-instalacijskih del, povečani vrednosti del za zunanje ureditve in osnove igrišč ter novi vrednosti opreme in predvidenih podražitvah izvajalca, znaša 210.381.000 din. Celotno vrednost kompletne investicije Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje pokriva z zbranimi sredstvi iz naslednjih virov: - lastna sredstva (zbrana po samoupravnem sporazumu, s samoprispevki in redna sred stva) 93.376.000 din — dotacija in kredt Izobraževalne skupnosti Slovenije 30.800.000 din - kredit LB Stanovanjsko komunalne banke 86 205.000 din Prvi rok dograditve je bil • maj 1981, vendar sta investitor in izvajalec SGP Grosuplje sporazumno podaljšala rok do 20. julija 1981. Vendar izvajalec s svojimi kooperanti ni uspel izvesti vseh del do tega roka. Kljub temu pa mu gre pohvala, da je šolski center 1. septembra 1981 le lahko sprejel pod svojo streho ukaželjne učence in. dijake. S pričetkom novega šolskega leta sicer še niso dograjena igrišča in asfaltirana dostopna cesta, vendar je vsled tega pouk kljub temu možen. Ko je v začetku leta 1980 bil sprejet Zakon o usmerjenem izobraževanju so se pričele porajati dileme, katere usmeritve srednjega izobraževanja naj bi izobraževalni v šolskem centru. Idej je bilo več. Prevladala je, za sedanji trenutek najsmotemejša odločitev, ki je odraz potreb združenega dela naše občine, to je odločitev za kovinsko predelovalno usmeritev in družbo-slovno-jezikovno usmeritev. Dogovori so potekali z občino Trebnje glede zagotovitve učencev v kovinarski usmeritvi, pa je v glavnem ostalo pri dogovorih, vsa mesta v tej usmeritvi pa so zapolnili učenci iz naše občine. Praznih mest je nekaj ostalo le v družboslovno-jezikovni usmeritvi. Tako obiskuje v šolskem letu 1981/82 pouk v novem šolskem centru skupno 939 učencev in dijakov in to: - 200 učencev na nižji stopnji osnovne šole, od katerih ima 6 oddelkov pouk popoldan - 431 učencev na višji stopnji osnovne šole —160 dijakov gimnazije Josip Jurčič - 53 dijakov srednjega usmerjenega izobraževanja v družboslovno-jezikovni usmeritvi - 32 dijakov v skrajšanem programu kovinarske usmeritve ter 63 dijakov srednjega programa kovinarske usmeritve (3 leta) ' šolski center Ivančna gorica — Stična zaposluje trenutno 80 delavcev, pouk v kovinarski usmeritvi pa vodi litostrojski šolski center. Uradna otvoritev šolskega centra bo 25. septembra tega leta. Bogomir Sušič Proizvodnja hrane TOZD Stična že peto leto posluje kot samostojna TOZD v okviru DO Mesne industrije Gorenjske, od 1.7. 1981 dalje pa zopet v okviru DO Ljubljanske mlekarne. Večina prihodka (70 %) izvira iz vzreje in pitanja prašičev, ostalih 30% pa predstavlja govedorejska, poljedelska in vrtnarska proizvodnja. Najboljše rezultate dosegamo v prašičerejski proizvodnji. Izjemni rezultati so doseženi v umetnem osemenjevanju svinj in v reprodukciji, ki so že nekaj let najboljši v Sloveniji, verjetno pa tudi v Jugoslaviji Tako potrditev potrjuje podatek o odstavljenih pujskov na gnezdo, ki se giblje okrog 9,3, povprečje v Sloveniji pa je 8,3. V letu 1980 nam je uspelo ob pomoči Veterinarske fakultete in zavoda izkoreniniti bolezen vibriozo, ki nam je celo desetletje prizadejala občutno škodo. Uspeli poskus izkoreninjenja vibrioze na tako veliki farmi je doslej prvi v Evropi. V letu 1979 nam ta poskus ni uspel. Ugodno zdravstveno stanje se kaže v podatku o izgubah od živorojenih pujskov za prvo polletje, ki so znašala na naši farmi 17,27 %, povprečje vseh farm pa je 24,95 %. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo oddanih v zakol rekordno število prašičev in sicer 5720 kom v teži 599 ton. Kljub temu, da tega števila v drugem polletju ne bomo dosegli, pričakujemo rekordno letno število 11.000 kom in težo 1100 ton spitanih prašičev. Taki rekordni proizvodni rezultati se izražajo tudi v ugodnih finančnih rezultatih poslovanja šaj smo ob polletnem obračunu namenili 4,7 milijonov din za poslovni sklad. Glede na število zaposlenih (65) je to visoka številka, glede na potrebe za nameravano rekonstrukcijo farme v investicijski vrednosti 179 milijonov dinarjev, pa ta sredstva niso velika. Upamo, da bo tudi v sedanji zaostreni situaciji v investiranju te investicije šlo skozi gosto sito meril za ocenjevanje naložb. S to rekonstrukcijo bomo dosegli naslednje: 1. ) Uvedena bo novejša tehnologija reje prašičev 2. ) Odpravljena bo dotrajana oprema in instalacija 3. ) Povečala se bo reja prašičev v istih objektih za 90% ali letno od 10.500 na 20.000 spitanih prašičev 4. ) Povečala se bo produk- Otvoritev samopostrežnice V petek, dne 7. 8. 1981 ob 7. uri zjutraj je Kmetijska zadruga Stična odprla v prostorih, kjer je bila prej klasična trgovina, novo samopostrežno trgovino v Radohovi vasi. Ključe za novo trgovino je predal predsednik gospodarskega odbora Radohova vas, kmet Kutnar Jože iz Zaborita. Otvoritvi Je prisostvoval tudi predsednik skupščine Občine Grosuplje tov. Lesjak Janez in pa tov. Kobilica Vinko. Tov. Lesjak, direktor Nemanič in Kutnar so spregovorili o pomembnosti te trgovine, da je bil problem oskrbe potrošnikov v tem koncu že dolgo pereč. Tudi gospodinje tega okoliša iiyajo pravico, da so hitro in kulturno postrežene. Otvoritvi je prisostvovalo tudi precej kmetov, kmetic in drugih potrošnikov iz Radohove vasi in okolice in po izjavah njih samih so na ta dogodek že dolgo čakali. Program renoviranja in rekonstrukcije Z družene enote Radohova vas z otvoritvijo te trgovine še ni končan. V preostalih pritličnih prostorih te stavbe se bo takoj sedaj z deli nadaljevalo na ureditvi trgovine z reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli, kmetijskimi stroji in železnino. Rojec ing. Milena J Foto: Igor Lapajne tivnost živega dela za*80 % 5.) Z izgradnjo predčistilne naprave in komunalne centralne čistilne naprave bo rešen problem onesnaževanja voda Finančna konstrukcija investicije še ni zaključena in pokrita, o čemer tečejo te difi dogovori z L B, sovlagatelji in ostalimi asociacijami, ki imajo na skrbi večjo proizvodnjo hrane. V govedoreji se ukvarjamo s pitanjem mladih govedi, proizvodnjo mleka in vzrejo plemenskih telic. Skupen stalež govedi je preko 600 glav, od tega 53 krav, 280 pitancev in 280 plemenskih telic. Za govedo pridelamo sami v celoti voluminozno krmo. Letni prirast govedi znaša 150 ton in proizvo dnjs mleka 270.0001. TOZ D Stična upravlja skupno z 658 ha zemljišč. Od tega travnikov 194 ha njiv 283 ha pašnikov 17 ha radovnjakov 18 ha gozdov 142 ha Od navedenih zemljišč intenzivno obdelujemo 270 ha, ki so v večjih kompleksih. Ostala zemljišča so razdrobljena ali slabše kvalitete, ter se izkoriščajo v kooperacijskem sodelovanju s kmeti preko KZ Stična ali neposredno. Poleg krme za živino pridelamo letno okrog 100 ton semenske rži in ravno toliko pšenice. V tem letu so bili pridelki najnižji, saj so bili pri pšenici le 25 q oz. 60,% normalnega pridelka in pri rži 10 q ali 40% normalnega pridelka. Tudi pridelki sena so le polovični, kvaliteta pa je odlična. Pričakujemo dober pridelek silažne koruze, ki je tudi že rezultat izvršene hidromelioracije črnelskega polja v Investicijski vrednosti 3,9 milijona dinarjev. Na zemljiščih bi lahko pridelali več krme in žit, če bi ekipo traktoristov pomladili s sposobnimi delavci. V prihodnjem letu se bo povečalo pitanje goveda na račun vzreje telic. S tem se bodo povečale možnosti za izvoz žive govedi in mesa. V kolikor v kratkem omejitve izvoza v EGS ne bodo opravljene, ne bomo izpolnili letošnjega izvoznega plana. ^ plantarič Pridelati več hrane ionu s prizadevanji republike Sioveniie za boljšo preskrbo s pšenico, je tudi občina Grosuplje na sestanku dne 31/8-1981 s kmetijskimi organizacijami sprejela pomembno obvezo v stabilizacijskem programu za razbremenitev potrebnih uvoznih količin pšenice za SR Slovenijo. Najbolj presenetljivo ie dejstvo, da je po statističnih podatkih kmetflstvo v občini Grosuplje pridelalo dobrih 2.300 ton pšenice, da pa od te količine ni nobenih tržnih viškov. Predvidena obveza za našo občino je cca 600 ton, vendar so predstavniki kmetjj-OZ D skeptični. skih dosegli celo to da bi minimalno koiicino tržnih viškov. Vprašamo se zakaj? Razlog tiči v tem, da Žitna skupnost ponuja v zamenjavo 1 kg koruze za 1 kg pšenice, razliko do 1/3 pa ponuja v denarju. To pa, po Izjavah naših kmetovalcev, ni sprejemljiva rešitev, kajti dosedanje obljube o dobavi krmil, umetnih gnojil, kreditov in kmetijske opreme niso bile vedno uresničene. Pri tem pa ne smemo meniti, da naše kmetijstvo ne daje dovolj hrane, s«j smo se razvili v izredno pomembnega dobavitelja: okrog 9 milijonov litrov mleka, nekaj tisoč ton mesa, krompirja kolikor ga trg zeli. Zato tudi sprememba v smeri pridelovalca žita ne bi najugodneje vplivala na povečanje živinoreje. Vendar smo se kljub temu sporazumeli, da bomo skupno z OK SZDL ustanoviti štabe v krajevnih skupnostih ter storili vse notrebno zg doseao nrogra-miranih količin pšenice. Ponovno bomo razpravtjau o rezultatih te akcije in sprejeli po temeljiti presoji potrebne ukrepe za dosego predvidenih 600 ton tržnih viškov pšenice v letu 1982, eaj dokaj upravičene obveze vseh treh zadrug in obeh posestev zagotavljata komaj borih 160 ton pšenice. Upamo, da bo skupna akcija O K SZ DL in kmetijskih OZD nrav gotovo prispevala k izboljšanju stanja kmetijstva nasploh. Jože Javornik \ • OSRE DNJA TEMA SKUPNE KONFERENČE OK SZDL IN OK ZSMS GROSUPLJE Razvoj mladinskega prostovoljnega dela Precej je odprtih vprašanj, ki teijajo, da že v tem času jasno opredelimo izhodišča in usmeritve nadaljnjega razvoja mladinskega prostovoljne^ dela v občini Grosuplje. Na Zvezni mladinski delovni akcUi Suha krajina, brigadirji Iz vse Jugoslavije že vrsto let s svojo dejavnostjo pripomorejo k razvoju tega nerazvitega predela Slovenije. * ' ‘ srku Z so novim naseljem v Žužemberk zagotovljeni osnovni pogoji bivanja, pravočasno pa se moramo lotiti tudi izbora in priprave delovišč za prihodnje leto, s tem v zvezi pa najprej zbiranja potrebnih sredstev In dokumentacije. Lokalne mladinske delovne akcije občinskega značaja se vedno Sredi priprav Konferenca Zveze sindikatov Slovenije kot naj višji organ Z SS med kongresoma bo letos posvečena vsestranski in temeljiti oceni uresničevanja vloge in nalog sindikata pri uveljavljanju delavcev kot sllcev nos! socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti. To Je te zlasti pomembno v sedanjem obdobju okrepljsnlh prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva in za premago-e sedanjih gospodarskih In težav, ko vai soc sinih so večja gospodarska učinkovitost, družbena storilnost In okrepljen samoupravni družbenogospodarski položaj Še tako nujni tudi za ohranitev osebnega in družbenega standarde in s tem socialne varnosti delavcev. V pripravah na 3. konferenco le naš občinski svet ZSS opravil vrsto aktivnosti Po sprejetem akcijskem programu, pa je teža dela v osnovnih organizacijah ZS, ki morajo zaradi svoje potrebe za boljše delo oceniti svoje usmeritve in aktivnosti glede socialne politike in to izkoristiti za povečanje svoje ekcljske učinkovitosti Pti analizi je potrebno vztrajati, da se vse tisto kar je pozitivno Še nadalje razvija, hkrati pa kritično obravnavati vse ker je slabilo gospodarstvo in socialno varnost delavcev. V občini bomo na to temo pripravili skupno konferenco OO Z S in OO ZK. Posebno pozornost bomo posvetili nenehnemu padanju življenjskega standarda delavcev Izvgjanja Ih problematiki samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovalna in minimalnih standardih za življenjske In kulturne razmere pri zaposlovanju lavcev. Se vedno ugotavV da cela vrsta organizac| dokumenta ni sprejela, s. je pa takih, ki ga ne izvajajo. Zaostritev odgovornosti za Izvajanje samoupravno dogovorjene politike zahteva odločno ukrepanje OO ZS v vseh sredinah, saj bo le dosledno Izvajanje sprejetih stališč In sklepov prispevalo, da bodo dokumenti 3. konference dobre podlaga in usmeritev za nadaljnje delo. bolj uveljavljajo. Vendar pa se po uspelih akcijah na Kremenjaku 79 in Zgornji Slivnici 80 nikakor ne moremo sprijazniti z rezultati letošnje akcije pri izkopu vodovodnega jarka za solskl center Ivančna gorica-Stlčna, ki so posledica nepripravljenih delovišč, poznega zagotavljanja sredstev In ne dovolj pripravljene mladinske delovne brigade. L okalne mladinske delovne akcije se Vedno bolj razvijajo tudi v krajevnih skupnostln, delovnih organizacijah In šolah. V marsikateri sredini postajajo stalne oblike dela mladih, vodstva krajevnih skupnosti pa že v začetku leta planirajo sred- stva in organizirajo delovišča. Vendar žal ni povsod tako. Brigadirji Mladinske delovne brigade „Joze Kovačič'-' že vrsto let dosegajo vidne uspehe na republiških In zveznih akcijah in marsikateri brigadir se lahko pohvali celo s tremi In več udarniškimi značkami. Vrsto let so bili nosilci brigade dijaki (predvsem Iz stlške gimnazije) in učenci, v manjši men pa študentje In mladi delavci Tako pa ni bilo v letošnjem letu, ko je brigada sodelovala na ZMDA Kozjansko 81, kajti kar polovico brigade so stlom razmer sestavljali brigadirji pobratene brigade občine Olovo pri Sarajevu. Torej moramo pričeti tudi s takojšnjim evidentiranjem brigadirjev za MDA v prihodnjem letu. Eno izmed pomembnih vprašanj Je tudi zagotavljanje sredstev za MDB „Joze Kovačič". Do sedaj smo to reševali s pokroviteljstvom delovnih organizacij, kar ni najbolj sprejemljiva oblika. Obstoja sicer še možnost, da se brigada samoflnan-čira s pogodbenim delom, vendar Je verjetno bolj sprejemljivo, da se vse obveznosti uredijo s samoupravnim sporazumom, katerega podpisniki bi bile samoupravne Interesne skupnosti, delovne organizacije In ostali. Pri vseh teh odprtih vprašanjih je jasno, da se moramo že v tem trenutku temeljiteje pripraviti na mladinske delovne akcije v prihodnjem letu, da se ne bodo ponovno pojavljale nepotrebne zadrege ob zagotavljanju brigadirjev in izvedbi lokalnih, občinskih in seveda tudi zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina. Jože Novak • ZAKLJUČNE PRIPRAVE II. MLADINSKE POLITIČNE SOLE GROSUPLJE 81 Nadaljnje usposabljanje mladih Po lanskoletni uspeli mladinski politični šoli, ki jo je uspešno zaključilo 110 mladih iz vse občine, pripravlja Občinska konferenca ZSMS Grosuplje, v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi MPS, ki ga bodo mladinski aktivisti organizacijami in Klubom samoupravjjalcev na programu absolvirali v mesecu oktobru. Vsak dan se spopadamo z raznimi problemi, toda uspešnost je relativna, posebno še prt vprašanjih kjer je potrebno razumevanje globUeg* blitva pojava. Če nismo sposobni prodreti do bistva, nam tudi ne bo uspelo najti rešitve. Zato Je potreb- prodret e 1 O ....... ^ . W no' dobro razumevanja družbenih pojavov, kar pa lahko dosežemo samo z neprestanim Idejnopolitičnim usposabljanjem. Lani jeseni smo prebili led področju načrtnejšega Idejnopolitičnega usposabljanja mladih z več ali manj uspešno Izvedbo mladinske politične šole. Priprave za letošnjo MPS pa so sedaj v zaključni fazi. Pripravljajo se določene spremembe v načinu tn metodah dela z namenom, da se doseže večja kvaliteta znanja. Splošnim temam, ki naj bi udeležencem predvsem razširile splošno znanje in ustvarile podlago za boljše razumevapje družbenih pojavov, bodo letos dodane tudi bolj konkretne teme, ki naj bi razjasnile vlogo in položaj mladega človeka v naši družbeni stvarnosti. Na MPS bodo sodelovali ugledni republiški In občinski družbenopolitični delavci, ki bodo podajali uvodne obrazložitve ter sodelovali v razpravah. S sodelovanjem vodilnih kadrov republiške konference ZSMS pa bomo poskušali razjasniti poglede mladih na reševanje družbenih dl POD INŠPEKTORJEVIM DROBNOGLEDOM X Olje in sladkor Potrošniki so bili 17. 8. 1981 obveščeni (preko sredstev javnega obveščanja) o podražitvah olja In sladkorja. Zato je prišlo že 17. 8. 1981 do povečanih nakupov sladkorja in olja. Naslednjega dne Je občinski Inšpektorat vsem trgovinskim organizacijam izdal odločbo o omejenih količinah prodaje olja (3 1) In sladkorja (3 kg) posameznemu kupcu. Povpraševanje po navedenih živilih je doseglo vrhunec 19., 30. In 31. 8. 1981, vendar Je ABC DO Tabor imela dovolj olja In sladkorji do 34. 8. 1981, medtem ko ni mogla zadostiti vsem potrebam glede povečanih prevozov v vse prodajalne. Kar se povpraševanje 34. 8. 1981 še vedno ni umirilo, je IS SOb Grosuplje sprostil občinske blagovne rezerve (1300 I olja). Občinski Inšpektorat Je v teh dneh opravljal kontinuirano kontrolo v prodajalnah. Izvršeno ja bilo 48 kontrolnih ogledov. Pri kontrolah ni bilo ugotovljeno, da bi prodajalna prodajale večje količine od dovoljenih posamesnemu kupcu. Poleg kontrole, ki se Je opravljala v prodajalnah, so bili opravljeni inšpekcijski pregledi redno v skladišču ABC Tabor TOZD Valeprodaja, kjer Je bilo 31. 8. 1981 ugotovljeno, da Je dovolj olja na zalogi, zato Je bila izdana ustna obtožba o sprosltvl prodaje o|ja a dna 1.9. 1981. Omejitev prodaje pa se vedno velja se sladkor. Sladkorja je trenutno sa normalno potrošnjo dovolj. problemov kot tudi problemov znotraj ZSMS. Na MPS pričakujemo udeležbo od 130 do ISO mladih iz vseh Osnovnih organizacij ZSMS. Struk-tu ra udeležencev bo zato zelo razgibana, saj bodo na MPS sodelovali tako osnovnošolci, irednješolct In študentje kot mladi Iz organizacij združenega dela. MPS se bo pričela predvidoma 3. oktobra In bo trajala štiri zaporedne petke in sobote. Pet dni bo skupnega programa, tri dni pa bodo mladi delali v treh delovnih skupinah (mladi delavci In mladi kmetljci; mladi Iz krajevnih skupnosti In družbenih organizacij in društev; mladi v vzgoji in izobraževanju), kot četrta pa skupina za obveščanje In propagando, ki bo skrbela za Informiranje in se konkretno usposabljala. Za uspešno opravitev mladinske politične šole bo poleg obvezne prisotnosti moral vsak udeleženec narediti semtnariko nalogo, s katero bo lahko dokazal, da le pridobil določeno novo znanje, ki mu bo koristilo pri oprav-u konkretnega dela v Z SMS kot a organizacijah In sploh pi vanju družbenih problemo Program mladinske politične šole Grosuplje 81 Je tako teoretsko kot akcijsko usmerjen, kajti z MPS se pričenja tudi Javna razprava o v ostalih družbenopolitičnih sploh pri razreže problemov. pričenj dokumentih za X! razprava kongres ZSMS. Srečo Hrast naša fKupnost DOPISUJTE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE GROSUPLJE 35 let obstoja in delovanja 25 let samoupravljanja V1. 1945 je ministrstvo za gradnje LR Slovenije postavilo zahtevo, da se na območjih okrajnih LO ustanovijo tehnične baze. Tako je bila tudi na območju OLO Grosuplje ustanovljena tehnična baza (OGRAD) z nalogo, da ustanavlja Obnovitvene zadruge, skrbi za strokovno vodstvo pri delu istih in tudi za nabavo materialov. V 1. 1946, ko je bila obnova podeželja usmerjena, nekateri objekti celo zaključeni, je ustanovitelj tehničnih baz te pričel ukinjati in predvidel ustanavljanje lokalnih gradbenih podjetij na območjih OLO. Tako je bua avgusta 1946 ukinjena tehnična baza v Grosupljem. Z odločbo št. 1441/1 z dne 27. 8. 1946 je OLO Grosuplje ustanovil gradbeno podjetje s sedežem v Grosupljem in nazivom: Gradbeno podjetje in tehnični biro „DOLENGRAD“, za ravnatelja pa imenoval tov. NEBEC Alojza, dotedanjega šefa tehnične baze. Z ustanovno odločbo je bil določen tudi naslednji poslovni predmet: - izdelava načrtov, izvedba visokih in nizkih zgradb, skrb za ustanovitev kvalificiranega delovnega kadra. Dne 18. septembra 1946 je bilo podjetje vpisano v register, kar je razvidno tudi z odločbe št. 6129 - II - 1946 z dne 27. sept. 1946 Okrožnegp LO Ljubljanskega okrona. Ob koncu 1. 1946 je podjetje zaposlovalo 48 - delavcev in praktično ob koncu tega leta začelo svoj razvoj iz lokalnega v veliko gradbeno podjetje. Pri podjetju je bfla leta 1947 prvič ustanovljena Sindikalna podružnica, spomladi leta 1948 je bila ustanovljena tudi osnovna organizacija ZKS. Do leta 1950 je bilo podjetje pod upravnim vodstvom OLO Grosuplje, vendar se je podjetju dopuščal dokaj samostojen razvoj, ki je še bolj prišel do izraza po letu 1950. V tem letu in sicer 28. avgusta je bu izvoljen prvi 41-članski delavski svet, ki je na svojem prvem zasedanju 2. 9. 1950 izvolil tudi prvi 7. članski upravni odbor. Po 1.1950 je podjetje pričelo pridobivati dela izven dotedanjega območja in sicer na preostalem delu Dolenjske, kar je pogojevalo tudi spremembo imena v ..Dolenjsko gradbeno podjetje Gro-suplje“ in sicer v 1.1952. Ko se je 1. 1953 prvič pričela oddaja del z javnim natečajem, je podje(|e pridobilo na natečaju dela za JLA v Metliki, Novem mestu in v Črnomlju. Tako so bili ob koncu leta 1953 organizirani trije operativni sektoiji in sicer v Višnji gori, v Grosupljem in v Črnomlju. Že naslednje leto pa še operativni sektor v Ljubljani, saj se je dejavnost podjetja vedno bolj prenašala na ljubljansko področje in v samo Ljubljano. Tako je v letu 1957 izvajalo največ gradbenih del že v Ljubljani. Zato je pokrajinski značaj v imenu podjetja izgubljal svoj pomen in v 1. 1961 je prišlo do preimenovanja podjetja v ..Splošno gradbeno podjetje Grosuplje4*. Ta naziv podjetje uporablja že 20 let. Podjetje je v 1. 1962 pričelo kot prvo v Sloveniji z gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov za neznanega Kupca — za tržišče. V istem letu so se k podjetju priključili: GP Vrhnika, GP Ivančna gorica in Komunalno gradbeno podjetje Grosuplje. "N Obdobje po 1. 1970 je zaradi prilagajanja vse ostrejšim pogojem gospodarjenja in tržišča zahtevalo od celotnega kolektiva veliko naporov. Vloženi napori so dali tudi rezultate. Z lastnimi strokovnjaki je namreč podjetje zgradilo moderno separacijo na Savi, h kateri je malo kasneje priključena elektronsko vodena betonarna (30 kub. m betona na uro), vse to pa je pogojevalo tudi nabavo za tisto obdobje največje in najmodernejše betonske črpalke (60 kub. m betona na uro), doseg horizontalne ročice 30 m. Postavljene so bile nove betonarne, najprej na velikih soseskah, kasneje pa tudi v Grosuplje. Z ahtevnejše gradnje so pogojevale tudi organizacijo modernejše železokrivnice, (elektronski avtomatski stroji za rezanje in krivljenje železa) in povečano dejavnost Stranskih obratov. Od 1. 1964 do vključno 1. 1969 je podjetje zgradilo skupaj 1.655 stanovanj v skupni netto izmeri 90.456 kv. m, od 1. 1970 pa do vključno 1. 1980 pa je podjetje zgradilo 5.950 stanovanj v skupni netto izmeri 330.375 kv. m. V omenjenih dveh obdobjih je bilo s strani podjetja zgrajenih 7.605 stanovanj v skupni netto izmeri 420.831 kv. m kar podjetje vključuje v največjega proizvajalca stanovanj v Ljubljani. V mesecu januaiju 1974 je prišlo do reorganizacije podjetja, dotedaj enovite DO. Organizirane so bile 3 TOZD (Splošne gradnje. Kovinsko lesni obrati in Projektivni biro) in Delovna skupnost Skupnih služb. Ob koncu 1. 1979 je prišlo do ponovne reorganizacije in sicer se je iz dela TOZ D Splošne gradnje organizirala TOZ D Gradbeni polizdelki s sedežem v občini Ljubljana - Vič - Rudnik in iz dela DSSS tudi delovna skupnost posebnega pomena za nastanitev in prehrano delavcev s sedežem v občini Ljubljana — Bežigrad. V letu 1980se je kot peta TOZD združila v SGP Grosuplje do tedaj enovita DO Igrad Vrhnika s sedežem na Vrhniki. Podjetje je pomemben partner v sestavljeni organizaciji IMOS. Po stanju 30. 6. 1981 je pri podjetju skupaj 2.712 zaposlenih. SGP Grosuplje je uvrščeno v sam vrh desetih največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Tudi za bodoče srednjeročno obdobje je osnovni smoter d elovnega k olekdva SGP Grosuplje trajno zagotavljanje ustreznih količin stanovanj, gradbenih storitev in drugih družbeno potrebnih proizvodov v zadovoljivi kvaliteti. Podjetje planira večati svojo velikost, s tem pa tudi mesto in pomen v slovenskem gradbeništvu, hitreje kot v pretečenem srednjeročnem obdobju. Zato planira realno rast celotnega prihodka v povprečju 6 % letno. V obdobju do 1.1985 se planira da bo centralno mesto dobila stanovanjska izgradnja.' Obseg proizvodnje betonskih montažnih elementov se bo povečal na takšen nivo, da bo moč pokriti lastne potrebe. Planirano je tudi, da bi podjetje po 1. 1984 ponudilo tržišču cenovno konkurenčno alternativo montažne individualne hiše. V obdobju 81—85 planira podjetje razširiti svoje poslovanje v programe s področja kalupne in opažne tehnike. Inozemska dejavnost, h kateri je podjetje pristopilo in jo v 1. 1981 že izvaja v določenem obsegu (Z R Nemčija) do konca obdobja bistveno še ne bo mogla vplivati na rast DO. Za dolgoročni razvoj DO je bistvenega pomena tudi načrtovana gradbena dejavnost (od 1. 1983 dalje) v širšem jugoslovanskem prostoru. Alojz Škijanc Zaželimo temu kolektivu ob njegovi 35. obletnici ustanovitve še kar največ delovnih uspehov, predvsem pa uresničitev vseh zastavljenih planov za srednjeročno obdobje 81-85. unravrla Zg^dlU »mo tudi Fakulteto za arhitekturo, gradbe- r«r 8tod“i|0 v c*,« V stanovanjski soseski BS 7 .Jtuki car**, kjer je skupno 2500 stanovanj, smo izvedli 70 odstotkov Imamo tudi lastne obrate gradbenih pofizdekov, ki delujejo v TOZD Gradbeni pol izdelki-proizvodnja. Osebne izkaznice Kot so bili občani že v prejšnji številki Naše skupnosti seznanjeni, bomo v občini Grosuplje organizirano pristopili k zamenjavi osebnih izkaznic. Skrajni rok za zamenjavo osebnih izkaznic vsem občanom je oktobra 1984. Ocenjujemo, da bo v tem času treba zamenjati preko 16.000 starih osebnih izkaznic in izdati kakšnih 5.000 novih. Vse to bo dodatno delo oddelka za notranje zadeve, ki ga morajo opraviti delavci oddelka poleg rednih nalog in brez no\ih zaposlitev. Zato bo v vsaki številki Naše skupnosti v bodoče objavljeno, po kakšnem razporedu bo potekala zamenjava osebnih izkaznic za en mesec vnaprej. Da bi občanom prihranili stroške in izgubo dragocenega časa, želimo mesta zamenjave osebnih izkaznic približati občanom v krajevne skupnosti in za zamenjavo izbrati čas, ki bi bil zanje najbolj sprejemljiv (tudi v popoldanskem času, ter ob sobotah in nedeljah). Pričakujemo od posameznih krajevnih skupnosti tozadevne predloge in pobude. Ki jih naj posredujejo neposredno oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje. Na sedežu oddelka za notranje zadeve, kjer se vodi tudi register starih osebnih izkaznic, bo staro osebno izkaznico lahko takoj zamenjal vsak občan, ne glede na datum izdaje. V krajevnih skupnostih pa bo takojšnja zamenjava možna le na podlagi stare osebne izkaznice, izdane po letu 1973 ali predloženega izpiska iz rojstne ali poročne matične knjige. Za občane, ki teh dokumentov ne bodo imeli, bo skupina na terenu sprejela le vlogo in vzela prstni odtis, podatke pa bo preverjala kasneje po uradni dolžnosti. Takim občanom bodo osebne izkaznice vročene po določenem roku (odvisno od količine dela in zahtevnosti preveijanja), ter jih organizirano tudi vročala. Ob uradnih urah (ponedeljek, sreda in petek) bo zagotovljena zamenjava starih osebnih izkaznic občanom izven razporeda in izdaja novih na oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje po že ustaljenem postopku. Vloge sprejemata tudi Matična urada v Ivančni gorici in v Videm Dobrepolju. Oddelek za notranje zadeve NA VRSTI JE GROSUPLJE Ker izkušnje kažejo, daje potreba po zamenjavi osebne izkaznice najbolj prisotna v Grosupljem, se je upravni organ odločil, da je KS Grosuplje na vrsti prva, in sicer po naslednjem razporedu: datumi in ure Torek, 6/10-1981 od 7. — 17. ure: Adamičeva cesta, št. 1/A, B, C; Sobota, 10/10—1981 od 8. — 15. ure: Mrzle njive — bloki (sedaj Kersnikova ulica), Jerova vas (Hribaijeva, SeUškaijeva, Kozinova, Eijavčeva, Prešernova, Šuligoj e va, Kozakova, Rodetova, Vodnikova); Torek, 13/10—1981 od 8. — 15. ure: Adamičeva cesta, št. 3/A, B; 6,10,11; Torek, 20/10—1981 od 7. — 17. ure: Adamičeva cesta, št. 17, 19, 20, 22, 24, 25, 26, 27, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 45, 47,49,53 in Ulica Ane Galetove, Brinje cesta II; Sobota, 24/10—1981 od 8. — 15. ure: Brinje cesta 1. Krajani iz razporeda, ki ob torkih zaradi upravičenih razlogov ne bodo uspeli opraviti zamenjave osebne izkaznice, lahko to store tudi ob v razporedu navedenih sobotah. Ker je z razporedom zagotovljen tak obseg dela, da ga bo skupina za zamenjavo osebnih izkaznic v določenem času zmogla, naprošamo občane, da spoštujejo razpored, ker bo sicer prihajalo do ..ozlcih grl“. Razpored za mesec november bo objavljen v oktobrski številki »Naše skupnosti**. Prosimo občane, da zasledujejo objavljene razpo- Oddelek za notranje zadeve ŠE ENKRAT: KAJ MORA OBČAN PREDLOŽITI OB ZAMENJAVI OSEBNE IZKAZNICE - staro osebno izkaznico; - dve fotografiji v velikosti 3 cm x 3,5 cm (zavračamo fotografije iz avtomata) v čmobeli ali barvni tehniki; - obrazec DE MSO 4 (občani so ra v veliki večini prejeli v jeseni 1980 po pošti); - izpisek iz rojstne matične knjige, v kolikor je rojen izven občine Grosuplje ah - izpisek iz poročne matične knjige; - dokazilo o vpisu v državljansko knjigo (za priseljene). Občani se morajo zglasiti osebno, zaradi prstnegp odtisa. Oddelek za notranje zadeve Po sprejetem Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1981 -1985 TČZD in delovne skupnosti vzajemno združujejo sredstva v višini 0,825 % na BOD iz čistega dohodka. Ta sredstva se dodelijo kot posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. V letošnjem letu so po I. natečaju prejeli posojila: (glej prilogi 1 in 2) DODELITEV POSOJIL DE LOVNIM ORGANIZACIJAM IZ VZ A JE MNOST NIH SREDSTEV 1981 Zap. delovna organizacija lokacija In izmera odobreno posojilo 1. KovinaatroJ Grosuplje 2. IMP DO Livar Ivančna gorica Grosuplje 35,3$ kv. m Ivančna 37 kv. m, 600.000 din 3. Zmaj Šentvid gorica S 1,71 kv. m, 51,71 kv. m Ivančna 46,67 kv. m 2.000.000 din 4. Kmetijska zadruga Stična gorica viinja 114,52 kv m 780.000 din Skupaj: gora (prenova) 800.000 din 4.180.000 din Grosuplje, dne 4/8-1981 Predsednik IO: Gruden Franc DODELITEV POSOJILIZVZAJEMNOSTNIH SREDSTEV POI. NATEČAJU 1981 Za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj ^ap. Priimek in Ime ' 1, Ooll Brenka J. Janežič Ivan y Kastelic Angele 4. Kump Helen a I. Umitč Andrej 4. MUaelm Z uka 7. Murataglč Ago I. Brderev Ester «. Stanič RinaJdo 10. Travnih Joliča II. vvudmann Oasvoda Sonja 11. Zupančič Valentin 11. Anbreht Tono 14. Blatnik Jele II. Blatnik Joia 14. Brase vac Marija 17. Col JolefB IB. DeboUak Blanka I*. Gruden Janes ao. Grujič Metka 11. Habjan Marije aa. Haglar Veronika aa. Hočevar MlUn 14. Hočevar Vida 11. Hribar Prana la. Hrovat Darinka in Anton 17. Hrovat Ivanka 11. Jamnik Jele 14. Ksstdic Irena SO. Koščak Marija II. Kotar Marjan 15. Markelj P sni 33. Medved Rudolf 34. MUlgoJ Jola 3«. Mohorčič Angeles 34. Mulh Sonja 37. Nadrah Anka JS. Novljan Marija 39. Oblak Martin 40. Nik Vara 41. Pelc Ana 43. Perma Anton 41. Parme Milena 44. Pirman Ana 4«, PrainJh Hedvika 44. Puš Janca 47. Starič Nada 44. Berna Davorin 49. Bkrjans Vera 10. Ikrajnar L udvtk 11. Btepee Ludvik 11. (abak Angela II. Virant Irene 14. InJc Lovro II. Zgonc Rdi 14. Ziherl Anton Skupaj i Rimska 17 41191 Ivančna gorica Studence 33 11191 Ivančna gortea T aborska II a 1000 Ljubljana Trnovekl pristan 40 41000 Ljubljana ientvtdprl Stični 41 41194 ftentvld pri SUČnl Trubarjeva 14 41190 Grosuplje Podaosdom IV/10 41390 Urošu pile Adamičeva 11 41190 Grosuplje Ivančna goric s lil aiaeiTvinčna gon lanska vas ll ni 31 a Videm Dobrepolje afai^tinje gora Sp. Sltvnlea el 4lili Srssovica Stična 11 41191 Ivančna gorica Adamičeva l/e 41190 Grosuplje Ambrusaa 41303 Zsnrsdec Ambrusll 41303 Zagradec Velike Peee 1 41194 lent vid pri Stični Gaberja 4 41391 Ivančna gorica žalna 49 41190 Grosuplje Mdjoadom IV/ 4 41190 Grosuplje Adamičeva 11 41190 Grosuplje Kamni vrh l N sn^ n/ gfries‘blok 4 4^91 Ivančna gorica ail97Uenčna gorica Sp. Blato 11 tUKKKrtB 41190 Grosuplje Stranske pol llf/4 41390 Grosuplje 41190 Urosupuc Pod josdom (n/11 41390 Grosuplje feasvv 41394 Benlvld pri Stični Veliko Mlačevo 71 a 1140 Grosuplje Adamičeva I 41190 Grosuplje Hrastje 14 41190 Grosuplje Ambrus 14 m:cr 4131J Videm Dobrepolje Velik« Mlačevo 44 vr^rr 41301 Krha Ponikve 13 Silil Videm Dobrepolje n 190 Grosuplje odobreno posojilo din 110.000,00 100.000,00 130.000 00 70.000,00 70.000,00 70.000,00 • 0.000,00 70.000. 00 100.000,00 100.000,00 110,000,00 100.000.00 40.000. 00 40.000. 00 100.000,00 100.000. 00 4 0.000,00 40.000. 00 10.000. 00 40.000. 00 10.000. 00 130.000,00 40.000. 00 40.000. 00 40.000. 00 10.000. 00 10.000,00 100,000,00 10.000,00 40.000. 00 100.000. 00 40.000. 00 60.000. 00 40.000. 00 • 0.000,00 100.000,00 40.000. 00 40.000. 00 40.00. 00 10 000.00 I 0.000,00 10.000. 00 40.000,00 40.000. 00 10 000,00 10.000. 00 40.000. 00 70.000. 00 ao.ooo.oo 40.000. 00 «0.000.00 100.000,00 I 40.000.00 40.000,00 100 000.00 40.000,00 4.110.000,00 opomba nakup v etažnem lastništvu nakup v etažnem lastnlllvu nakup v stalnem lastništvu nakup v etažnsm lastništvu nakup v etažnem lastništvu nakup v etažnem lastništvu nakup v etažnem lastništvu nakup v etažnem lastništvu nakup v etažnem lastništvu nakup v etažnem lastnUtvu nakup v etažnem lastništvu nakup v etažnem lutnlšlvu pednje padnja padnja psdnjs padnja padnja padnja padnja padnja prenova padnja padnja padnja padnja prenova padnja padnja padnja padnja padnja padnja padnja prenova padnja padnja padnja padnja padnja padnja padnja padnja padnja pednja padnja padnja padnja prenova •retlnje padnja padnja prenova padnja padnja Adamičevi dnevi Mesec september za slovenski narod in jugoslovansko javnost poteka v znamenju .^Adamičevih dni“. Kot da se mu hočemo krajani nekako oddolžiti za dragoceno življenje, ki ga je podaril narodu v stari, svoji rodni domovini, za življenje, ki ga je daroval v boju za pravico in naš svobodni narod sredi svojih najbolj ustvarjalnih let, smo se minule dni udeleževali prireditev ob 30-letnici njegove, še danes nepojasnjene smrti Začetek prireditev je bil v četrtek, dne 3. septembra ob 18. uri pred njegovo rojstno hišo v Prapročah, kjer nam je o liku tega velikega moža. živo spregovorila njegova sodelavka tov. Ana Praček - Krasna, povratnica iz Amerike. • V petek, 4. septembra ob 19. uri se je množica krajanov, predstavnikov slovenske narodnosti Izseljeniške matice in uglednih družbenopolitičnih delavcev udeležila osrednje proslave s kulturnim progamom v avli Osnovne šole L ouisa Adamiča. Slavnostni govornik na prireditvi je bil član sveta federacije dr. Jože Vilfan. Zanimiv in dobro pripmvljen program so predstaviti dijaki gimnazije Josipa Jurčiča Stična, mladinci 00 ZSMS Grosuplje, učenci glasbene šole Grosuplje, otroški pevski zbor Osnovne šole Grosuplje, mešani pevski zbor Grosuplje in folklorna skupina iz Zagradca. V petek, 11. septembra ob 19. uri pa je bil v Kulturnem domu v Grosupljem literarni večer. Njegov moto: „Vse njegovo delo je bil en sam boj -boj za resnico in pravico" - so-sodehtjoči - skupina krajanov, ki Jim je pisana in govorjena beseda v veselje, Grosupeljski oktet in učenci Glasbene šole Grosuplje - dobro predstavili. Z zavestjo, kaj nam je dal Adamič in kako velikega moža smo izgubili, ne da bi se takrat tega dobro zavedali, smo se Slovenci, predvsem pa občani, udeleževali omenjenih prireditev. Večina krajanov je šele po 30 letih smrti tega velikega Slovenca, našega rojaka, imela, možnost spoznati lik Louisa Adamiča. V teh dneh pa tudi spominski muzej - Adamičevo sobo v Prapročah, obiskuje mnogo ljudi. Ustavljajo se ob panojih fotografij, iz katerih govori njegovo življenje od ranih otroških let pa do tedaj, ko je zrel mož spremljal usodo našega jugoslovanskega naroda, spoznaval Ameriko, razmišljal in pisal Tudi njegova dela vabijo iz vetrine. Tu je še nekaj njegovih predmetov. Tu je njegova kratka biografija.: Skratka, spoznati Adamiča - pomeni spoznati velik del naše zgodovine... Ob vsem tem pa se človek sprašuje, mar je bilo res potrebno, da je minilo že 30 let od njegove smrti, ko smo se Slovenci zavedli, da je prav, da ga tudi pobliže spoznamo. Kajti šele letos, pravzaprav minulo šolsko leto so učenci v osnovnih šolah naše občine brali Adamičeva' dela kot obvezno branje... Ob tem pa vemo, da so bila Adamičeva dela v Ameriki na univerzah že davno obvezno učno berilo, učbeniki... S spominskimi svečanostmi, s katerimi so se Adamiču, glasniku in privržencu nove Jugoslavije oddolžili občani Grosupljega, njegovega rojstnega kraja, kjer je kot deček preživel le zgodnje detinjstvo pa pomnik na njegovo 30-letnico smrti še ni končan. V dneh od 16. - 18. septembra bo v Ljubljani simpozij, kjer bo množica znanstvenikov poskušala najti in dognati še neraziskano delo in življenje ameriškega Slovenca Louisa Adamiča. Prav tako pa bo 16. septembra tudi osrednja slovenska svečanost v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani (O tem bomo seveda še poročali). Ob tem velja vsekakor PROGRAM PRIREDITEV OB 30. LETNICI SMRTI LOUISA ADAMIČA V UUB L JANI 16. september — 930: otvoritev razstave v Prešernovi sobiSAZU, Novi trg 3 — 16. september-dopoldne: otvoritev mednarodnega znanstvenega simpozija na Rektoratu Univerze E dvarda Kardelja v Ljubljani Simpozij bo trajal do 18. septembra — 16. september - ob 20. uri: osrednja prireditev ob 30. letnid smrti Louisa Adamiča v srednji dvorani doma Ivana Cankarja — 19. september — 930: odhod iz Ljubljane v Grosuplje -ogled Adamičeve rojstne hiše in Grosuplja za udeležence simpozija. AA. poudariti, da so se podobne ber tisti čas, ko se ga spominja- prireditve vrstile tudi v ZDA mo njegovi krajanu Vzemimo si kajti L ouis Adamič tudi v svoji kdaj čas in preberimo vsaj novi deželi ni bil in ne bo kakšno njegovo delo, kajti le nikdar pozabljen. Louis tako ga bomo dobro - in še Adamič pa je danes tudi ime, ki bolje spoznali med našimi izseljenci živi kot Ne pozabimo: Louis tik zvestega sina naše domovine. Adamič je bil naš rojak! Naj ne bo le mesec septem- A. A. Predsednic Uto in Lonk Adamič. RAZPORED TEKMOVANJ V II. DELU SINDIKALNIH SPORTNIHIGERZALETO 1981 Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu Z S Grosuplje obvešča, da so v okviru 16. delavskih športnih iger na sporedu se naslednje discipline: MALI NOGOMET Krka, Ambrus 2. območna skupina: Grosuplje, Dobrepolje 1. kolo 12. septembra 1981 ob 9. uri za 1. območno skupino v Šentvid pri Stični za 2. ob močno skupino v Grosupljem. Na tem mestu bodo izvedena žrebanja in dogo’ poteku tekmovanj. Vodja tekmovanja Vodense! Ivančna norica telefon 783-140. lentvid, tvor o nadaljnjem Janez LIVAR STRELJANJE Moška ekipa šteje S članov, ženska ekipa 3 članice. Moške In ženske ekipe nastopajo istočasno. Doseženi rezultati štejejo za ekipno in posamezno. T ekmuje se na avtomatskem Strelišču Grosuplje s pričetkom ob 16. uri. 1. kolo i. september 1981 2. kolo 19. oktober 1981 3. kolo 9. november 1981 Vodja tekmovanja Gabršček Alojz, telefon: 771-260. KEGLJANJE Tekmovanje posameznikov bo 10. oktobra 1981, na kegljišču v Ivančni gorici s pričetkom ob 9. uri. Vse OO ZS, ki so sodelovale v ekipnem tekmovanju lahko prijavijo 4 tekmovalce, vse ostale OO Z S pa največ 2 tekmovalca. Vodja tekmovanja je Hočevar Karel Motvoz in platno Grosuplje telefon: 771-311. NAMIZNI TENIS Adamič Grosuplje. Vodja tekmovanja Košir Zvonka, Osnovna šola Grosuplje, telefon 771-116 PRIJAVE Z A SODELOVANJE NA DŠI-81 POŠLJIT E NA OB ČIN-SKI SVET VSAJ S DNI PRED VSAKIM TEKMOVANJEM, OZIROMA SE PRIJAVITE DIRE KTNO VODJI TEKMOVANJA. Look Adamič ■ dtmndclnd ptatafi VETERINARSKI ZAVOD KRIM GROSUPLJE DE GROSUPLJE RAZPORED SLUŽBE STALNE PRIPRAVLJENOSTI VETERINARJEV V SEPTEMBRU Za nujne veterinarske intervencije na območju občine Grosuplje je v stalni pripravljenosti od 14. ure do 7. ure naslednjega dne 1 diplomiran veterinar, z izjemo nedelje in praznikov, ko stalna pripravljenost traja od 14. ure od sobote, oz. predprazničnega dne do 7. ure v ponedeljek oz. dne po prazniku: od 4. 9. .1981 od 14. ure do 11. 9. do 7. ure J. Žitnik tel.: 772-991 od 11. 9.1981 od 14. ure do 18. 9. do 7. ure Z. Vukelič tel.: 771-188 od 18. 9.1981 od 14. ure do 25. 9. do 7. ure M. Pangerc teL: 783 111 od 25.9.1981 od 14. ure do 2.10. do 1 ure J. Žitnik tel.: 772-991 OBVESTILO DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana bo še badalje uradoval v prostorih Občinskega sveta Zveze sindikatov Grosuplje vsako drugo sredo od 14. do 16. ure. Že iz dosedanje prakse ugotavljamo, da so pojasnila, tolmačenja in napotki, ki jih daje družbeni pravobranilec samoupravljanja koristni tako delavcem, ki mislijo, da so jim kratene samoupravne pravice, kot predstavnikom samoupravnih organov ali organizacij združenega dela. Do konca decembra 1981 bo pravobranilec uradoval v omenjenih prostorih v naslednjih dnevih: 2. septembra, 16. septembra, 30. septembra, 14. oktobra, 28. oktobra, 11. novembra, 25. novembra, 9. decembra in 23. decembra. Vabimo vse zainteresirane delovne ljudi ali predstavnike organov in organizacij, da se v omenjenih dneh poslužujejo nasvetov in pomoči, ki jo lahko tudi nudi družneni pravobranilec samoupravljanja. ZADNJA NOVICA Odkritje v Gabrovčcu Pododbor 4. brigade VDV in KS Krka prirejata 13.9. ob 10.30 v Gabrovčcu pri Krki odkritje spominskega obeležja padlima kurirjema postaje TV 3< A Alojzu Jančarju in Radi-voju Runku. Proslava je združena s praznovanjem 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. RAZPORED DE ŽURNE SL UŽBE ZA VODOVODE KOMUNALNEGA PODJETJA GROSUPLJE Kličite telefon: 771-037 ali 772-311 Dežurstvo Dežurna Vodja od — do vodovodna ekipe ekipa 1/9 — 6/9 št. 1 7/9-13/9 št. 2 14/9 - 20/9 št. 3 21/9-27/9 št. 4 Šinkovec Slavko Miklavčič Janez Selišnik Franc Adamič Ciril strojnik Odgovorni v DO za delo dežurnih ekip Perčič Jože Skubic Slavko 28/9-4/10 št. 5 5/10-11/10 št. 6 12/10 - 18/101 št. 1 19/10-25/10! št. 2 Murn Matija Lekan Jože Strajnar Bučar Alojz Šinkovec Slavko Anton Miklavčič Janez PROGRAM M C 3.9. Grosuplje N' 6.9. Dobrepolje Zah. nemška barvna komedija ZAPELJIVKA P 4.9. , Dobrepolje N 6.9. Grosuplje Ivan. gorica Vzhod, nemški barvni vestem OSCEOLA P 4.9. Ivan. gorica S 5.9. Grosuplje N 6.9. Dobrepolje Ameriški barvni fantastični film SUPERMAN C 10.9. Grosuplje N 13.9. , Dobrepolje Jugoslovan, barvna drama DELO Z A DOLOCE N C AS P 11.9. . Dobrepolje N 13. 9., Grosuplje Ivan. gorica Ameriška barvna drama AME RIŠKI GIGOLO P 11.9. Ivan. gorica S 12.9. . Grosuplje N 13.9. Dobrepolje Ameriška barvna kriminalka KOMA - NA ME JI SMRTI , t ' C 17.9. Grosuplje N 20.9. , Dobrepolje Italijanska barvna satira NEPREMAGLJIVA DVOJČKA P 18.9. Dobrepolje N 20.9. Grosuplje Ivan. gorica Japonski barvni akcijski film JESEN BREZ CARJA P 18.9. Ivan. gorica S 19.9. , Grosuplje N 20.9. Dobrepolje Ameriška barvna vojna drama APOKALIPSA DANES č 24.9. Grosuplje N 27.9. Dobrepolje Italijanska barvna komedija NEKONTROLIRANE STRASTI P 25.9. , Dobrepolje N 27.9. Grosuplje Ivan. gorica Z ah. nemška barvna drama NOŽ V GL AVI P 25.9. Ivan. gorica S 26.9. . Grosuplje N 27.9. Dobrepolje Ameriška barvna drama DOKTOR ŽIVAGO Film »Ameriški gjgolo‘* ni primeren za otroke! Zaradi velike dolžine filmov »Superman" in Jesen brez carja" so cene kino vstopnicam zvišane na 25 in 30 din, zaradi izredne dolžine filma »Doktor Živago“ pa na 30 in 35 din. TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES Grosui T ehnični pregledi traktorjev in motornih koles rupije se vršijo po naslednjem razporedu: ŠENTVID PRI STIČNI: vsak tretji torek v mesecu od 8. v občini do 11. ure GROSUPLJE: vsak tretji torek v mesecu od 13. do 16. ure VIDEM DOBREPOLJE: drugi torek v mesecu septembru od 8. do 11. ure ZAGRADEC: drugi torek v mesecu septembru od 13. do 16. ure Oddelek za notranje zadeve Skupščina občine Grosuplje naša skupnost izdaja: občinska konferenca SZDL Grosuplje, Kolodvorske 2, telefon: 771-088. Ureja ured niški odbor. Glavni urednik: Vinko Blatnik (telefori: 771-088), odgovorni urednik: Ivo Bračič (telefon: 323-841). Priprava za tisk; Dnevnik - IBM, tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljane. Redakcija zaključena: 3. 9, 1981 Izhaja enkrat mesečno. Rokopisov m fotografij ne vračamo, uradnih dopisov ne lektoriramo. Prispevke za tekočo številko sprejemamo na naslov uredništva do 5. v mesecu. Po mnenju /republiškega komiteja za informiranje SRS st. 421-1/72 štele glasilo med proizvode za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.