264. Mul Današnja Številka stane Din 2 V umnimi, v nafeljo n. novenAn HZ3. Leta m. v i mm Izhaja vsak tem poaoiaae, izvzaaaši aeaetjs la X do 9 peUt mt t 1 D, od 10—15 r*ttt vnrt i 1 D SO p, večji I—■ att petit vrsU 2 D; nottce, poslano, Izjave, reklam«, preklici petft vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponadbe besed« 75 p. Popast le pri naročilih od 11 objav naprej. — In&eratnl davek posebej. Vprašanjem plede inseratov naj se prflofci znamka za odgovor. avniatvo n81sv. Soroda in „Ifarodai Msrki oitea st 9, pritlično. — Tel«!m si. 304. tr itto »Slov. Maroea" taaAtta vUoa it 5, L BaAsjfcvopts ?aU!oa M. spraje-ma la ?>as*.sa*e ta saaoetae AakosiMv ea aa vrala. ej Posadietfifi §t*vil: v lug^stsvH! vse dni ?»o Ofn Stvu »ttfada« ct*i Din 1, naMatatfe t*25 Poštnina plalana v go- vilni. 1 »Slovenski Narod** velja: v L;i!*q««< po Dtn 144*— Din 144 — Din 364 — . 73- * 72-— . 15Ž- - i 3 , • • . • • • . 36- • 3*5 — . 6-r- ■ 1 ■ ... • . . . 12— * 12 — . V- Pri moreWmem povtSanju se Ima 4aijŠ4 iu.jmu. joptaeari. Novi *a*ocniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 4ttT po sakata a Na «amo pismena naro*fla hrez poslatve denaria s* ne rf»e-remo orlrati. asasarasnsiii bi.....uidiarniMii iiimaaii»riPMwu-i hm m hi hi iw-qsm mtr m—-jiim -a»-m Pro domu. 2e dalje časa, posebno pa radnje dni, vsi mogoči poklicani in nepoklicani činitelji ugibajo o stališču »Slovenskega Naroda« in ga hočejo okre-niri zdaj v eno zdaj v drugo smer. Umestno je torej, da se oglasimo v tej razpravi tudi mi sami. »Slovenski Narod«, kakor je bfl osnovan v Mariboru leta 1868, kakor je nadaljeval to delo v Ljubljani, kamor se je preselil 1. 1872. in kjer Je od leta 1S73 prvi slovenski dnevnik, nikoli nI bil glasilo ene politične stranke. BO je informator narodnega občinstva, obenem pa glasnik gotovih idej m načel Med temi načel! je od početka bilo prvo m je tudi ostalo narodno načelo. Tako je bilo 1. 1868, ko se je naš list boril proti avstro-ogrskemu dualizmu, tako je bik) v sedemdesetih letih, ko smo bili silovit boj s kranjskim Nem-štvom in tako je tudi bilo kasneje ter do danes v osvobojeni naš! domovini, kjer je na? list predvsem posvečen ju-goslovenski narodni ideji. Naš list je bil ves čas napreden in svobodomiseln. Fanatizem klerikalcev je potegnil že početkom sedemdesetih let tudi »Slovenski Narod«, kjer so tedaj delovali Anton Tomšič, Josip Jurčič in Fran Levstik, v ostrejše smeri. Že leta 1873. je pisal klerikalni »Slovenski Gospodar« proti »Slovenskemu Narodu«, da je izključno narodni program »paganski«, »Novice« v Ljubljani pa. da »se bode (sc. dotični dopisnik) liberalnega Slovana bolj bal in ogibal nego nernsTcutarjev.« To in vse poznejše nastopanje klerikalcev je tiralo »Slovenski Narod« na levo v neizprosen načelni boj za svobodomiselno idejo. In ko je prevzel duševno vodstvo »Slov. Naroda« blagopokojni dr. Ivan Tavčar, Je bfl naš list skozi desetletja odločno borbeno glasilo narodne in svobodomiselne ideje, »Slovenskemu Narodu« se očita starost. Mi pa vidimo v nad polsto'etni tradiciji vrlino, ki nam daje ogromno moralno oporo, če smo H dosledni v našem nadaljnjem dela. Računati moramo z modernimi razmerami, z novimi zahtevami občinstva napram Časopisju, z novimi idejami, a glavno naše načr1^ t j. narodno in svobodomiselno načelo mora ostati in vztrajati: z narodno ide-h je vezan naš aktuelni boj za narodno in državno edinstvo. ki tnn ho*e naš lisi biti vedno branitelj in boritelj. Razmere v naši mladi državi niso take, kakor smo si jih želeli. Ko kritično premotrivamo današnje stanje, braneč vse, kar se strinja z našimi narodnimi, gospodarskimi, kulturnim In socialnimi načeli, pobijajoč vse, kar je nezdravega in razdiralnega, smo ob vseh težavah glasniki optimizma, ki vidi, da I so v rrrHi naši domovini dan! vsi pogoji za napredek. A treba več tvorne ljubezni, več strpnosti in več požrtvovalne volje državljanov. Ko je bila ustanovljena Jugoslavija, je nepozabni naš dr. Ivan Tavčar v opetovanih prilikah začrtal smernice patriotične politike, »Slovenski Narod« vemo čuva njegov politični testament Narodno m državno edinstvo nad vse! V zunanji m notranji politiki podpira naš list vse, kar more jačiti pozicijo naše kraljevine v družbi kulturnih narodov in pospešiti njeno notranjo konsolidacijo. V tem ozira ne poznamo strank in v imenu dobre stvari si lastimo pravico, da odobravamo, kar je dobrtga v državni upravi ,toda ravno tako si ne damo vzeti prava, da v'a-do tudi z ostro kritično besedo trajamo. Brez ozira na levo in desno se »Slovenski Narode bori proti kugi korupcije v našem Javnem življenju, pobija partizanstvo v javni upravi, odklanja plemensko, razredno ali stanovsko nadvlado. Globoko smo prepričani, da je od zadovoljstva in zdravega razvoja naše ožje domovine bistveno odvisna unita-ristična državna ideja. Zato smo tudi odločni glasniki ožjih slovenskih interesov, bodisi v kulturnem aH gospodarskem oz i m. Ravno z našega ožjega slovanskega stališča pa smatramo politiko današnje večine slovenskih poslancev za pogubno. KlerlkaMzem nas duševno, politično in gojpodarsko odvaja od Jugoslavije. Proti tej opasnosti kliče »Slovenski Narod« na skupno delo vse ljudi, ki so dobre volje Prooaga-torji hočemo biti koncentracije naprednega j ugos lov enakega elementa v naši ožji domovini in vsaka akcija v tem pogledu sme računati na našo vstrajno podporo. Nestrpnost bi nasrtljlvost klerikalizma nam slovenskim naprednjakom ne dopušča, da se cepimo na grupe m frakcije, da se ločimo po stanovih in razredih tem manj, ker nam je vsem glavna ideja ena in Ista in ker vemo vsi, da mora pred vsem ona zmagati, če hočemo, da bo Jugoslavija blagost za naš narod. V složnem naporu pa napredne sile tudi najbolj služIjo Interesom naše ožje domovine Slovenije, kar velja posebno za naše gospodarsko stališče, V neprestanem valovanju dogodkov je neodvisnemu dnevniku včasih težko pravilno orijentirati se napram vsakemu izmed njih. Osebnosti In napačne informacije ga zapletajo v nepotrebne konflikte. Vse prijatelje našega lista prosimo, da imajo vselej pred očmi le Idejo in da popuste vsak ter o malenkostno stališče, ki bi moglo otezevati delo za veliki cilj. V novoletnem voščflu leta 1373., to Je pred 50 leti, je »Slovenski Narod« preciziral svoj cilj z besedo: ustvarjajoča sloga*. Besede, ki so tmele svoj pomen takrat, so uporabljive tudi na današnji položaj v naši državi sploh, v Sloveniji posebej, med slovenskimi na- prednjak! pa prav posebno. V pravilnem razumevanju tega gesla bo naš list vstrajno po svojih najboljših močeh nndaife\*al de\o nepozabnega vodtteija slovenskih naprednjakov drja Ivana Tavčarja, Predelslta železnica. Kako bedasto sovraštvo do Jugoslovanov Je kazal na kongresu za italijansko ekspanzijo tržaški župan dr. Pitacco! Po vsej sfli hoče, da zgradi rimska vlada v najkrajšem času predelsko železnico ,da se Italija emancipira od proge, ki teče po jugoelovenski zemlji proti Trstu. Tako je govoril Pitacco, kakor da bi bfl s predelsko železnico paraliziran ves jug o slo venski zapadno-železniškl promet in bi se celo zaledje za Trstom zateklo sdVto le k Železni cesti predelski. Vse Plraceovo poMtično delovanje preveva sovraštvo do nas in to sovraštvo ga ni zapustilo tudi sedaj, ko je odrešen; zdi se nam, da se je Še povečalo. Kar pa se vstvarja iz sovraštva, navadno ni trajno m trdno. Zgodovinska resnica je to in lahko jo bo občutila tudi Italija prejaiislei, aka bo spremljalo n^eno delo t? bodočnost sovraštvo, kakoršno je stpal okoli sebe senator Pitacco na kongresa v Trstu. Za suhim Krasom je Trst zaprt in nima oddiha nap--am svo'-r rta zaledju Pred ilska železnica nrn ga prinese in Trst ga nujno potrebuie. ako hoče živeti svoje lastno in uspešno 2 M ion i* na morju. V svojih nadalmlh IzvaiarrD-i je dr. Pitacco koprnel vedno v*šo, kadar »teče predelska Želesnica. Benetke. Trst in Reka. tri pristanima gornjega Jadrana, bodo pa n'ej zvezana z Evropo kar aajracHo-nalnejše. Torej le hitro proč od južne železnice, k! teče skozi Slovenijo! Tako je zvene! oHHren Pitaccov govor, s katerim se ta stari itar-iansk! poBtfk postavlja v nasprotje z mnenJem tržaških trgovskih krogov, ki znajo prav ceniti progo po SiovetriJ! k! dobro vedo, da bo služila Trstu tudi potem, ko s« zgradi predelska železnica. Re-ame razmere so vedno in povsod! s^l-nejle kakx>r pa politične kombinacije. Mi sodimo, da se boeta obe Črti izpopolnjevali in da bosta pospeševali promet proti Jadranu, izključujemo pa tako emancipacijo Trsta od Jugoslavije, s kakoršno je strašH Pisaeeo po kongresu za ekspanaijo. Do zgradbe predelske železnice pa je še precej daltč. Pitacco naj nikar ne misli, da bo tekla le prihodnje leto. Mussolinj štedi m ftnan*ni minister De Štefani dobiva dan na dan nova navodila za državno štedenje. Mussolinije-vo ministrstvo hoče spraviti državne fmanoe v ravnovesje In ministrski predsednik misli danes bolj na rszvoj avljatfjife, ki bo stala ogromne svote, kakor pa na zgradbo predelske železnice. ZaiO pa gospod tržaški župari najbrža ne doživi te »odd'hne« železnice in ž njim še marcIVdo drugi ne. aH mi-sRmo ra, da je gotovo, da jo Italija zgradi. Stare rimske ceste so Šc vedno dober prometni kažipot. In kaj bo potem, ko se otvori pre-dekska ieiezn^a? Za usodepomo oma-čamo to, da je dr. Pitacco navedel Benetke kot prvo pristanišče, katero bo nova železnica vezala z zunanjostjo najraci>ona!ne;še. Benetke! Tržačanom že vedno fumi po ušesih benečanska jeza na tržaško pristanišče. Pomorski činitelji v Benetkah so ie na ves glas vpili v Trst, da se imajo Tržačanl prilagodili sovim razmeram in da veljajo za prvo pristanišče na gornjem Jadranu edino le Benetke. Tudi iz Genove so že cvzrnoriaH Trst bi mu rekli, da naj mkar preveč ne kriči. Stara pristanišča imajo prednost v vsakem oziru, pa četudi Trst oogine pri tem. To ao bile trpke besede, ki pa šs veljajo. Pitacco ie storil prav, ali nehote, ko ie oroen'1 Benetke zs prvo pristanišče, katero se okoristi s predelsko že-je^rico. V Msrjrtieri pri Mestrah se grsdiio Nove Benetke. Lani v mam je inavgiiriral kral prlffttno pristanišče, potem se je pripel:al v Trst. Tud! v tem v?dlmo zsrxiovinsk? znak za gorenH italijanski Jnd-an. Italijanska Usti so takrat napovedovali novo mesto poleg Sere-ais^ime in novo pristanišče, ki oživi staro benečansko pomorsko slavo. Ako }e staro b^n^čansko pristanišče moglo sprefematl brodov za tri miliione ton. bo pa novo pristaniške tekom dveh let nioej'o fco število povišati na dvantvst msfiiooov. Nove Beuerke nn trdnih tleh. pomaknjene oli?je k zaledju! Kadar bo resnepn govora o zgradbi predcNke železnice, se oglasijo Nova Benetke s ta1 o odločno besedo, da stopi Trst glida bodoče prometne zvezo z Jadranom s strani zalcdia takoi zo-Det v ozadje in bo zaman klic po Širokem cdd'bu mimo suhega Krasa, Dr P^acco na; nikar ne mi«H. da bo kaj drugače, to vpršteva naj istočasno, da so dvignile Trst zadrje mesece v glavnem izredne razmere v Nemčiji, pri Čemer prihajaio v poštev tudi #druge. doslej še neizvedene prometne poti. Češkoslovaški konznl v Trstu Edvard Machatv je letos v avgustu napisal v »Venkovu« dv? člarka o važnosti tržaškega pristanišča. Češkoslovaška je ona država, na katero stavijo v Trsta svoie najboljše nade. Za češkoslovaški Izvoz ima po tradicij prvo mesto Hamburg, drugo Trst in tretje Bratislava, ki se razvije v eminentno narodno pristanišče. C«šk -js^vtšlca posveča Bratislavi vso razornost lu Ma-chr,ty J« pripomnil, da bo to pristanišče že v bližnfl bodočroati v»Uk». Ubita Reka. nem?kl r.ered, ie ne igraiena pri-starHIČa v Margheri, r Bratislavi to so stvari, ki o.-masaio Trstu rrenotno korist ?t b'ifr.ja bod^nost pa lahko preokrene prometno pot s te ali on« strani dnigam In kada*- bo Imata Jugoslavija svoje luke. Ko fndransk?. konkurenca velika *n ?»afbr£e tak-at ne bo prav nič slišati o tem. da bi se Trst branil fceleznišVe zveze preko Slovenije! Samo v zelo prevfdnem fn razsodnem deJovanju poklicanih tržaških č?ni-teljev tiči dobro življenje Trsta, Ako bo Trst ime! na svojih vodilnih mestih take Itudl, se bo držal v konkurenci, drugače pa mora pasti na nižic pristaniško vrsto, zlasti še, ako bi se nadaljevalo sovraštvo do Jugo&lovcnor. Mnchntv je poleti krmrtatiral. da Je ju-g^slovenski promet preko Trsta v prvi polovici t. L naraste! za 27 odstotkov. In v rahvalo za to naj bi sledilo Še večje italijansko sovraštvo do nas! Mi ne Želimo T:-stu nič slabega, marveč vpoštevamo njegovo važnost in vemo, kaj je v korist Sioveni& LJubljani in Mariboru! m mutanta In madžarsko pssojilo. — Rco&rad, 17. novembra (Tzv.) Vpra-ŠaaJe nvdfarskesra posojila je stopilo v zaključno ftjso. Delegati Društva aarod.^v, kf so bin odposlan' na Madžarsko, ao proučil! zcsT>odarsko tu Raaaeae stanje Madžarske. Helecatje so bU( od vodilni madžarskih krorov povsod sprejeti z največjo IJi-bernjivoailo Dobili so vt!i. da ie madžarska vlada že mnono siorfia za fo^podar-*- drtav Male entjnte je določen za 19. in 12. 'anmar-ja prihodnjega leta v Bro'mdu Sastanka se »deleži tudi Po!J«ka. C-*k-riovasTc- bo zastopal dr PfneS. Romunko Duea ia Poljsko poslrnik Oken ki. Fr. Ž.: Pisemskim potom. Tisto sem vedel, da se da pisem« skim potom naučiti francoski ali angle* ški ali kateri koli jezik. V knjigarnah prodajajo taka tiskana pisma in se naročiš nanja in kadar si jih zapored kupi! sto ali stopetindvajset ali kolikor jih je sa vsak jezik in si jih plačal, pa -naš francoski ali angleški ali kar koli in nazadnje še spričevalo dobiš, če plačaš takso in biljeg. To sem že vedeL Tega pa se mi rti sanjalo, da bi se lahko dal 41 o vek rudi obriti in ottričl pisemskim potom. Reev nično se mi ni sanjalo in gre gospodu Stipici Radića priznanje ia hvaležnost vsega civiliziranega sveta in še Vlaške ulice povrhu. Kajti njegov zgled stvar ja nedogledne perspektive — jaz mislim, ds to ni napačno rečeno, drugače se lahko črta — in o tvar j a cilje in pota >n smernice in smotre in svrhs in sploh. Gospoda Stinica Radića jako st* slam in je manjkalo le za las, da si nisem kupil razglednice z njegovo sliko — morebiti si jo še bom. Gospod Stipice Radie je izumitelj. Izumil je človečansko mirotvorno repu* bliko in sedaj sedi v Londonu ali kje in odtod piše pisma v Zagreb. Ta pisma so natisnjena v »Slobodne« domu«, tako je ime listu, ki Uhaja v Zagrebu, in je pisem sedaj ie stirintrideset ali koliko. Kadar bo pisem sto ali stope t m-dvajset, ne vem natanko, tača* bo člo* večanska mirotvorna republika gotova in jo bo imel vsak naročnik in bo tud! prejel potrdilo, da jo srna, ste na bo a naročnino V zatnudi. Mislim, da zvestim in točnim naroča nikom se treba ne bo, ds pisma baro; lahko puste pisana nerazrešena in jih dsjo potem vezati, kadar bodo vsa vkupe. Pa jih lahko tudi sproti porabljajo ki vanje zavijajo ksr koli, to m škoduje ttovseenaki mirotvorni sapa* bilki — Ne bodo pa rlslslnl one stovesaav ske mirotvorne robe oni, ki niso resni6* ni in plačujoči naročniki ali so z naročnino v zamudi, in je ne bodo deležni, bogme! — pa še bi prav stanovali v Vlaški ulici, in je to čisto poštena reč: red mora biti in je umasanost, sprejo* mati list in ga brati, plačevati pa ne. Kdor jo hoče, republiko, naj tudi stro« Ske trpi sanjo — strelci so itak skronv ni, komaj da krijejo papir! Ustanovitev nova drieve pisarn« skim po t on je sijajen iauml Gospodo Stipiei je eastitati — arpana, dm. }e 3m ivom ie oglasil pateatt. Pa bi lahko po tom zffledu ustanovili arroj« drza.ve tudi komunisti m dragi aoparatisti, vaolui stranka sa rvoje naročnike, in bi lahko drsava Uvele draga poleg druga t isti scardjt kakor v isti semrj! Izhaja hkrata več aosrha — zmerjajo se druga drugo. Stre pa le vse. Zdi sa mi da je ta pot državnega prevrata, kakršno je pokazal gospod Stipiea, jako higtjenlena. če je vratne slabo, le v gostilno ni treba la piti in rovati, szapsk si lahko v copatah hi si prinaša pismonoša oni eJovseanahi mi* 1 i j »um rn dom ra peč, in ni nič pobijanja šip in kričanja in streljanja, ksr živcem jeko škoduje. Potom pa ie to: Ta pot s pismi je najcenejša: V naai zemlji ae je razpasla navada: Kadar ae kaka stvar stori, pa morajc biti ob otvoritvi bogati zakuski. Reciono: naše mesto bo skoro otvorilo dva nova zavod k sa vsakdanjo čl ove* consko potrebo, enega pri glavnem ko« lodvoru. enega pri kavarni »Evropa« — že vosa, otvoritev ne bo minila brez bogaHb sakuakovl Ta navada je alaba is zasitili ostro grajo! Jaz sploh nisem nikdar povabljen na nikake otvoritev z zakuski, kvečjemu ss ms spomnijo h kakemu pogrebu, tam ni zakuskov —. to ni prav! Zakuski stanejo — gostje niso malo lačni bi sejni, ki so vabljeni na take otvorit v-at Pa če bi ae čl o večanska miro* tvorna republika otvorila slavnostno, brez bogatin sa k tiskov tudi ne bi Šlo — šfcoda za denar! Tako pa jih ne bo treba. Z zadnjim nismozn ie Londona bo prišla rotrdilo. da je republika seda? otvorjena in nro*i izkazu o plačani naročnini vsakomur na razpolago — pa bo stvar v redu. Misel je reenično dobra in bi ae morala država zanimati zanjo in za njenega račetoiki in sla primarno o 1M« kovati in tudi pokopati ga na državne stroške, kadar si bo to želel. Mene zob hoil — tnorebiil se mi to posna na pravopisu. Nerad hodjm okoli zcbordravnikov — nevem, rskaj si ue bi da! zobu izdrsti pisemskim potom, in bora tako atoril. Do'oči »ob je jako od vraga! Zero sera tudi osebno hvaležen gospodu Stipiei, Ho; ga Srvil — in če bi imeli sedajte kozarce pri rokah, bi predlagal, da trčnemo vsi na njegovo zdravja in vsak bi moral Izpiti vse. da ne ostane ne za noht »instarjaa v kozarcu, »šoštar« pravijo v Vlaškj uilci ostanku in tam razumejo to reč in jo razumejo še dosti bolje kakor republiko. Stran 2. »SLOVENSKI NARODi, dne 18 novembra \92o. sev 264 Quousque tandem? Tako se danes upravičeno vprašuje tisoč in tisoč državnih uradnikov, njihovih žen in nedolžne deco, ki stoje f>red firroenim dejstvom vedno večje bede in pomanjkanj*. Bliža se zima in z tj jo prihajajo časi, ko si je treba preskrbeti tople obleke, kurjave, dobre hrane m drugih življenjskih potrebščin, ki bi varovale že itak onemoglo In izčrpano telo od mraza. Ogromna večina uredništva je živela do zadnjega časa y najboljll nadi, da se sedanje neznos-f»e razmere bližajo koncu, da bo nova pragmatika končno vendarle prinesla toli zaželjeno zboljšanje gmotnega položaja in da vsaj do zimi ne bo treba Cdati In drhteti v nezakurjenih so- Ta nada se nI uresničila. Nasprotno, trradništvu se obetajo novi težki udarci. Z ene strani znižanje draginjskih do-klad za polovico in kot posledica tega minimalno zvišanje dosedanjih prejem-tov, z druge pa glavna in obsežna redukcija v vseh pokrajinah in uradih, Id se ima izvršiti začetkom prthodnjo-ia meseca. S temi neutemeljenimi In socijalno skrajno krivičnimi ukrepi je zadeto v živo celokupno državno urad-cištvo. Beda, ki že dolgo trka na uradniška vrata, bo potem, kakor stois stvari sedaj, potrkala še z večjo silo in oni ♦Činitelj, ki je v normalnih razmsrah temelj vsake zdrave upravs in močne države, bo obstal pred neizogibno alternativo: ali vztrajati v moralni In poklicni usposobljenosti ln gmotno sistematično propadati, ali pa zatajiti glas svoje vesti ln poštenja in seči po sredstvih, ki so v kvar vsak! družbi, kaj šele državi. Naše uradnlstvo je pokazalo uprav sijajen primer potrpežljivosti In zvestobe do svojega naroda in države in zato je nezaslužena krivica, če ga puste* da še nadalje strada In trpi. Ta način rešitve uradniškega Vprašanja pa ne pomeni samo ostre krize in nevarnosti za življenjske interese uradnikov ln njihovih družin, nego jo tudi naperjen proti konsolidacij države kot take, ki danes tako boleha na raznih raskrajalnfh političnih In socijalnih pojavih. Odlašanje ugoditve pravičnim zahtevam, ki grudo zgolj za tem, da se v mejah dejanskih gospodarskih razmer ■omogroČM uradnlštvu Človeško življenje, je istovetno z Izpodkopavanjem državne avtoritete, stanovske solidarnosti m narodnega edinstva, kajti vsi defetistič-fii in centrifugalni elementi Imajo v tem slučaju uprav v uradniških krogih najbolj hvaležno polje za svoje razdiralno 'delo. To jc Čisto jasno In čudimo se le, da merodajni faktorji tako slepo predajajo preko tega važnega dejstva. Da bo slika popolna, je treba prešteti še žalostne razmere, ki zavladajo v državni upravi, če odpove še tisti uradniški .mehanizem, ki jo dosedaj vsaj mestoma jdobro funkcljonlral in pa moralne poledice za celokupno našs javnost, ki z bgerčanjem sledi ves las temu procesu. Pisalo ln govorilo še Je o uradniški Bedi že dovolj. Sami so si skušali po-rnajrarj v obupu, pomagati jim je hotela javnost, toda vit zaman. Kakor bob v Steno je vsaka pametna beseda ln vsak opomin, da tako ne gre več odlašati vitalnih problemov. Ko Je bila objavil «aa rarvrstitev u radništva v ka tego-tlje fn skupine, so mnogi mislili, da jim bo a tem vsaj nekoliko pomagano. Veselje pa se je kmalu spremenHo v konsternacijo. Poleg drasnh nedostatkov irra namreč omenjena razvrstitev še to »lavno hibo, da ne določa osnovne ka-tasr^riie, kamor bi spadali vsi listi pošteni in marljivi uradniki, ki morajo biti siti ln oblešeni in skrbeti za svoje rodbine, ker delajo za občenarodni blagor. Dan 2a dn&m se ponavlja eno in isto: odložite vse dru^o in omogočite uradnlštvu stanu ln Človek-.: primemo življenje, plačajte pošteno ljudi, ki pošteno dehjo In ne tratite časa in energije s stvarmi, ki niso tako nujne in tesno svezane z obstojem ln bodočnostjo nacionalne države. In dasl so bili vsi kliči, vsi protestni shodi In akcije za zboljšanj« uradniškega položaja kakor glas vpijočega v puščavi, se nam sdl umestno ln potrebno, da ponovno opozarjamo vlado na te kričeče razmere in da tako dolgo apeliramo na njeno uvidevnost, dokler se ne zgane in ne stori Svoje dolžnosti. Vsa jugoslovenska javnost, vsi, ki ljubijo svojo državo in cenijo tako težko izvojevano nacijonalno svobodo, morajo biti danes na strani Uredništva in mu z vsemi sredstvi pomagati, da pride do svojih pravic. Ni-, $rno pristaši kakršnihkoli vrtoglavih eksperimentov ln odločno nasprotujemo vsakemu poskusu, ki bi šel za tem, da ii kdo izrabil situacijo v anti nacljorml-ne ln antl-državne rvrhe, toda prav-tako odločno zagovarjamo stališče našega uradništva. ki si hoče v mejah zakonitosti in možnosti priboriti pot do eksistence. Priznavamo načelo, flt is štedenje m smotrena finančna politika temelj države in da semtertja nastopajo slučaji, ko vlada faktično ne more ustre5I vsem zahtevam svojih državljanov, toda to ftaČelo ne sme biti zavesa, za katero s« skrivajo neutemeljeni izgovori, češ, da poma v najrazličnejše, mestoma nepotrebne svrhe. Finančna politika mora računati z dejanskimi potrebami, omejevati izdatke tam, kjer niso neobhodno potrebni in na račun prihrankov pomagati onim, ki Hm nedostaja vsakdanjega kruha. To is njena dolžnost in v to je rudi poklicana. Do nedavnega časa smo Čuli enake obupne klice o mizeriji med uredništvom rudi iz inozemstva. Danes, izvsemši Nemčijo, si nobene države, kjer bi bila državne službs plačana tako slabo, kakor pri nas. Odkod ta pojav, odkod tolika razlftVa med našim in avstrijskim, bolgarskim, češkoslovaškim ali celo poljskim in sovjetskim uradnikom? Saj vendar nismo kot država s precei razvito industrijo ln bogatim virom prirodnih dobrin med vsemi na zadnjem mestu. Dvomimo, da bi bilo res absolutno nemogoče pošteno plačati državno uradništvo, ne da bi bili pri tem prizadeti ostali sloji in pridobitni krogi, ki že Itak nosijo težka davčna bremena. Z dobro voljo in pravim smislom za socijalno pravičnost bi se marsikaj doseglo, z redukcijo lzvestnm ne tako potrebnih izdatkov pa bi bilo pomagano tudi uradništvu, čigar beda pa tudi potrpežljivost Že prlkipeva do vrhunca. Kako dolgo bo vlada še odlašala nujno rešitev tega vprašanja, ne vemo, zdi pa se nam. da bi bil že skrajni Čas, da nadomesti svoje obljube ne z novimi obljubami, razvrstitvami, kategorijami in redukcijami, nego s tem. kar je glavni pogoj za življenje in produktivno delo m to je vsakdanji kruh. Uradniško vprašanje, to najbolj skelečo rano na našem državnem organizmu. Je treba zalečlti čim preje, sicer pojde politična ln gospodarska konsolidacija, ki jo krvavo potrebujemo. Še nadalje rakovo pot. S tega vidika se pridružujemo stališču uradništva, ki hoče v prihodnjih dneh začeti novo skeljo za zboljšanje gmotnega položaja m mu želimo, da doseže to, kar mu po pravici gre. Obenem pa opozarjamo vlado, naj končno vendar uvidi, da je prvi pogoj notranje konsolidacije — dobro situirano uredništvo. Cvetje z vrtov Radtssve kmtfoflske propagande. Mnogo Je pri nas ljudi kt menijo, da je revizija ustave dognana stvar. Treba js samo š enskoliko po vztraja ti! In sicer dotlej, da dr. Korošec izvede zaključke minulega zaupniškega zbora slovenskih klerikalcev v Ljubljani (znano taktično resolucijo »prostih«, to je »praznih« rok!) in da g. Radić pridobi angleški politični in diplomatičnl svet za borbo hrvatskega seljaškega repu-blikanizma! Trezni ljudje seveda o dr. Koroščevi politiki nekoliko drugače mislijo: da ostane to, kar je bila: prazna ln bkbetava, brez konkretnih uspehov, praznih rok in širokoustnega obnašanja po skupščinskih kulcarjth! Da pa tudi z Radićevo londonsko propagando ne bo kaj prida, izpričujejo njegova pisma i« tisti klavsrni članki, ki jih po njegovih Informacijah pišejo angleški pisači sporednih imen in brez resne veljave. Ni dvoma, da imajo v Domning Streetu vse točnejše podatke o naši državi da je angleška diplomacHa in zunanja politika povsem realno poučena o Jugoslaviji in tudi o njenem notranjem razvoju. Kako neresna pa postaja londonska propaganda, se razvidi iz članka, ki je Izšel v angleški revfll »roreign Affairs« izpod peresa gdč. Mis Darham. Seveda po neposredni inspiraciji in informaciji jfosp. Radića! Iz tega članka prinašamo nekaj odstavkov, da razvl-dimo neizpremenjeno Radićevo brutalnost Mis Darham namreč piše: St. Radić je Angliji dovolj znan, ne samo kot šampijon pravic Hrvatske, temveč tudi kot pacifist. Problem svoje zemlje smatra za tako dobrega, da za ne želi omadeževati s krvjo. Skratka, on toal, da je Hrvatska vržena iz 20. stoletja in iz civilizacije v barbarstvo in srednji vek. Pod Avstrijo je . imela lastni parlament, ki js odločeval o vseh lokalnih zadevah. Imela je svojega' bana ali predsednika. Sicer ni bila najboljše urejena, toda Radić pravi, po pravici, katera vlada je popolna? Vseeno so pa Hrvati Imeli polno razlogov verovati, da postanejo v okviru Avstrije in v najkrajši bodočnosti avtonomni. Fran Ferdinand, prestolonaslednik, je hote! iz dualne monarhije napraviti trialistično, .retja država bi sesto-jala te Slovanov. Da to preučijo, so Srbi ubili prestolonaslednika. Avtonomija Hrvatov v okviru Avstrije bi bila ojačala Avstrijo, kar ssve ne bi bilo po godu načrtom ni Rusije, nI Srbije. Oa, (g. Rsdlč!) globoko obžaluje padao sv-strilskeg* carstva. Bilo ie progresivno. Vsak narod Je imsl svoj Jeslk (! pristna angleška duhovitost) in Je napredoval. Z medsebojnim nirom bi bili zavarovali napredek vseh teh narodov. Zagreb, glavno mesto Hrvatske, s svojim lepim vseučiliščem in krasnimi Javnimi zgradbami, js hitro postal središče slovanska kulture! Hrvati so zavsemsH visoka položaje sa časa cesarske vlade ... (Tu slede" izpadi proti SrbiH, proti naši voj- aki, proti sodiščem, proti državni upraviti denarja, dasl se ga/fosgjrosl tafrJLjJLŽ ČSgggSJB gP*LgW*Ji dična Misa nastopno: Mi, žrtve Srbov, se vprašujemo, zakaj nas Je Evropa postavila v ta položaj? Zahtevamo, da se s nami postopa kot z ljudmi in ne kot s svinjami (Kakšni stavek v angl. reviji!) vtfi!) Zahtevamo pravice, zahtevamo, da upravljamo sami sebe. Krivo je dovoliti polcivlUziranemu. da vlada nad civiliziranim narodom. Mi Hrvati nismo balkanski narod. Naša kultura in naša vzgoja Je zapadna, ne iz Bizanta. Mi, Slovenci, Hrvati, Dalmatinci, katoličani in muslimani iz Bosne in Hercegovine zahtevamo od Evrope pravico. Zopet pravim, da ne želimo nasilja in krvopre-litja. Ne želimo uporabiti proti Srbom slabih sredstev, ki se jih poslužujejo proti nam. Želimo, da triumfiramo s pravico naše ideje — s triumfom civilizacije nad barbarstvom, Tako pisari Radić po londonskih časopisih. So to neznosni in neresni glasovi, ki jih že poznamo ln ki jih srečujemo po naših separatističnih dnevnikih. Tem glasovom se vidi na prvi pogled, da so izšli iz razgretih glav. ki nimajo pojma o pogojih, od katerih zavisi usrxh političnega pokreta Ali res misli Radič in njegov klerikalni zaveznik, dr. Korošec, da se s tako brezvestno propagando pripravlja teren medsebojnega spo razume van ia in »triumfa« separatistične ideje? Menimo, da v tem oziru nI treba izgubljati besedi. Federalizem In reviziionizem sta v Jugoslaviji tako daleč od uresničenja, kakor je oddaljen bes Radičeve in slične propagande od treznega moža resnih ciliev in poštenih namenov. Eksaltiran) ljudje še ftfkjer nJ-SO pozitivno ustvarjali. Tudi hrvatske ln slovenske pokrajine ne bodo prišle do svojih pravičnih deležev centralne, državne oblasti, dokler ne poverilo zaščite svojih gospodarskih in kulturnih Interesov zL-elojšun molom m vesinejšlm politikom! Državni proračun. Finančni zakon. — Beograd, 17. novembra. (Tzv.) Za ponedeljek 19. t m. ob 10. dopoldne le sklicana plenarna seja finančnega odbora z dnevnim redom: razprava o proračunu za (eto 1923—1934. — Beograd, 17. nov. (Tzv.) I. sekcija finančnega odbora je včeraj zaključl-!a razpravo o finančnem zakonu. Debata je bila mestoma zelo Živahna in ostra. Vprašanje povišanja ekstltenčnega mini-ma je dalo opoziciji priliko, da je predložila predloge za povišanje minima, dočim je večina sprejela povišanje minima od 2500 na 3500 Din. Opozicija je zahtevala povišanje minima na letnih 15.000. V podrobnostih so se nato razpravljali nadaljni členi finančnega zakona. Zelo ostra debata je nastala pri členu 134., ki pooblašča ministra trgovine in industrije, da Ima on odini pravico podeljevati konees^e za ustanovitev novih Industrij m volepodjet^. Minister trgovine in Industrije dr. Kojić je branil ta člen, naglašujoč, da je treba v trgovinsko in industrijsko politiko uvesti enoten sistem in da so merodajni tudi razlogi »državne obramba«! (Klic: Meje g. Savčkćal«) Vsi člani opozicije so solidarno ugovarjali proti tem razlogom in navajali nevarnost, ki bi jo povzročilo tako zakonsko pooblastilo za razvoj industrije in veleobrti v poaam-nih pokrajinah, ker bi ministrstvo trgovine in industrijo prav lahko uvedlo pri podeljevanju koncesij partizanstvo In pristrano postopanje. Posl. Pušenjak fkler.) je opozarjal na neraspoloženja ministra trgovine in industrije napram Sloveniji In nje industrije glasom znanega dopisa posl. dr. Hohnjecu. Vsi člani opozicije so predlagali, da se ta člen črta iz zakona. Minister je vštrajaL da člen 134. ostane v besedilu. Odrejeno je bilo na predlog posL Behmena glasovanje. ReiuJtat glasovanja za predlog opozicije, ki je prišel v smislu poslovnika prvi na vrsto, jc bil 5 : 5. Po poslovniku je opozicija prodrla s svojim predlogom. Za tem je bilo glasovanje o vladinem predlogu. Rezultat 5 : 5. V smislu poslovnika se Ima z ozi-rom na ta rezultat glasovsnjs gorenji člen Crtati Iz llnsnčnega zakona. Opozicija smatra rezultat tega glasovanja za prvo nezaupnico vladi. Iz starega finančnega zakona je bil dalje vzet paragraf, ki določa uradne praznike ln dneve odmora državnim uslužbencem. Stavljeni so bili dalje predlogi glade podpore kmetijskim zadruga«]. Koncem debate sta stavila po-močnflc prometnega ministra Avramo-vič in generalni direktor Illč predlog za pooblastilo prometnaajm ministru, da lahko brez kontrole finančna«a odbora rsanolasra z dovoljenimi kredit). Opozicija Je ta predlog odločno odklonila. Tudi »sat vlade so se pridružili temu predlogu, ker Je finančni minister sam Izjavil, da ne more odobriti takega predlo««. Pomočnik prometnega ministra ja nato Izjavil, da se ni nadejal, da bo finančni minister podpiral opozicijo. Debata o finančnem zakona la bila nato sakliu£ena. Za danes ob 10. dopoldne Ja skll-saaa zadnja seja prve sskcjjs a dnsvnUn redom: razprava o proračunu ministrstva agrarne reforme. Za to razpravo vlada v parlamentarnih krogih veliko zanimanje. Redukcija gimnazij. — Subvencije narodnim gledališčem. II. sekcija je včeraj dopoldne nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva prosvete. Na dnevnem redu so bili krediti za srednje šole, to je za gimnazije, realne gimnazije, realke v vsej državi in pa za višje trgovske šole v Vojvodini. Izredni in redni krediti za srednje šolstvo znašajo 75.955.224 dinarjev. Poslanec Svctozar Gjorgjevič (dem.) je predlagal reformo srednjega šolstva in osobito redukcijo gimnazij in da se v bodoče za dogledni Čas ne morejo otvoriti nove gimnazije. Sklenjeno je bilo dalje, da se ne morejo na srednjih šolah nastavljati nediplomirnni absolventi filozofske fakultete. Razpravljala so se določila glede sprejemnih in zrelostnih izpitov za srednje šole. Dijaki, ki niso absolvirali z uspehom štirih niijih razredov srednje šole. se ne morejo sprejeti v strokovne sole, ki zahtevajo absolvenco štirih razredov. Izdelati se ima tudi sistematičen in enoten učni načrt za vse srednje šolstvo. Na mesto reduciranih gimnazij se imajo ustanoviti v posamnih pokrajinah potrebne strokovne šole. Dnnes pride v razpravo poglavje o ljudskem Šolstvu in pa o strokovnih šolah. Posl. Svetozar Ojorgievu! (dem.) je koncem se je stavil še nekatere predloge, da se ustanovi kultumo-tehnična šola v Maksimiru v Zagrebu, da se ohrani tehnična fakulteta in de! medic;r»ske z veterinarskim odsekom v Zajrrebu, v Beogradu naj ostane celotna pravniSVa ln filozofska z delom medicinske fakultete. LJsttMfssta naj dobi popolno teološko fakni-eto vseh ver. konservatorij in del medicinske fakultete. Minister prosvete se je izjavil za te predloge in je obljubil, da bo predloge upošteval pri sestavi nacrta novega univsrzltatijsga zakona. Sekcija je končno razpravljala o subvencijah narodnim gledališčem. Dovoljene so te-le subvencije: Narodnemu gledališču v Splitu 1.2n oproščena, je zavladalo v dvortni nepopisno navdušenje. Mno* lic s občinstva ao pozdravljale sodilce ia porotnike, oba toženca pa ske. bila predmst bumla evaclj ia Sestitlc ANGLE*T PROTI FRANCOSKEMU POSOJILU MALI ANTANTI. — London, 16. novembra. (Tzv.) Na zadevno interpelacijo je na dannSnj! asjl poslanske rhornice iz'av!! zakladni minister, da ?• FrancHs dala Jtomfatll Romunski. PoljsVi in Co^kos'ova4Vl ogromno posoPlo 8fW nTIHnnov frankov, toda niti Fra"c'Ja. nlM Ma'a nntanta no plačati Angliji obresti iz vojnega posojila. Veliki Mussolinijevi upi na italijansko armado. Grožnje glede Reke. — Rim, 16. nov. (Izv.) Po sprejemu volilnega zakona je danes imel ministrski predsednik Mussolini v senatu daljši ekspoze o zunanji politiki. Kratko je omenjal ruhrsko vprašanje in krfsko avanturo, končno je v lapidarnih stavkih pojasnil italijansko stališče glede Reke. Med drugimi je izjavil: Da dobimo Reko, smo se morali odločiti za odstop Dalmacije in samo Za-der napravili za siromašno mesto. — Predložil sem jugoslovenski vladi nove utemeljene predloge o rešitvi reškega vprašanja. Na te predloge trenotno še nI nobenega odgovora. Odposlal sem na Reko generala kot guvernerja, da bo za nas jamstvo, da se moje naredbe in zahteve izvedelo, ker ?e položni v mestu materijalno in morattČno obupen. Italijanska politika je vzdržljiva in overjena, ali mi moramo zahtevati, da se nas spoštuje in priznava. Zakaj Je mogel nedavno dunajski župan govorit! o ujedinjenju Avstrije z Nemčijo? In ItaJ'ja! Jaz sem leta 1920., ko smo ml morali izprazniti Valono, krvavo plakal. Sedaj pa Imamo novo vojsko, ki je pripravljena napredovati v triumfalnem pohodu, če bo to potreba. Mussolinijev govor je bil v senatu spreiet z naivečjim navdušenjem. Odstop Žomboijg Romunski. Protest vojvodinskih Nemcev. — Beograd, 17. nov. (Izv.) V zunanjem ministrstvu je bila snoci skoraj dve uri trajajoča zaključna konferenca, katere so se udeležili zunanji minister dr. Ninčič, njegov pomočnik Panta Ga-vrilovM, bivši minister pravde dr. Mar-kovič in šef naše razmejitvene delegacije Petković na eni strani, na drugi strani romunski poslanik Pmandi in romunski polkovnik Trojanescu. Izvedena je bila definitivna redakcija vsebine protokola glede razmejitve med Romunsko in Jugoslavijo. Do balkanske vojne Turčiji pripadajoči otok na Donavi Ada Kale se odstopi Romunski, ker ji le bil ž> 1919. priznan. Odstopi sc tudi otok Mol-dava. Dalje je bilo sklenjeno, d* se Ima Izpraznitev Zombolje Izvršiti 31. jann-varja, istočasno se od strani Romunske Izpraznite srbski seli Medoš In Pardanj. Zunanji minister je odloči), da odgovori na prvi seji narodne skupščine na interpelacijo nemškega parlamentarnega kluba v zadevi Žombolje. — Beograd, 17. novembra, (izv.) Za jutri 18. t. m je sklicalo vodstvo nemške stranke veliko protestno skupščino v 2omboljo. Kot javljajo, se namerava te skupščine udeležiti nad 40.000 vojvodinskih Nemcev iz vseh bližnjih In oddaljenejših krajev. Zaradi izpraznitve 2ombolje vlada v mestu velika zbeganost. Nemci hite proda'ati svoja zemljišča, so pripravljeni optirati za našo državo ter se naseliti v notranjosti države. Vse večje tovarne in industrijska podjetja so ustavile začasno obrat v svrho, da demontirajo stroje in jih odpeljejo drugam. Tako se preseli velika tovarna opeke Bonn v Vinkovce in velika tovarna klobukov v Osijek. Večina prebivalstva se namerava naseliti okoli Velike Kiklnde. Veliki nacrt vodne zveze treh morij. — Beograd, 17. novembra. (Izv.) 2e včeraj smo omenili iz ekspozeja poljedelskega ministra, ki ga le imel povodom proračunske debate v tretji sekciji finančnega odbora, v kratkih besedah veliki načrt, kako potom kanalov In plovnih rek zvezati Jadransko, Egejsko in Črno morje. O tem načrtu so sedaj znane glavne točke. Med Donavo in Savo se ima zgraditi kanal od mesta Vukovarja do Šabca. od tu bi Sla vodna plovna črta po Savi do Siska, od Siska po Kolpi. Med Kolpo in Sušakom bi se iRradil 12 km dolg kanal na gotovih mestih, eventualno vodni tunel. Pot na Egejsko morje bi vezala Donava pri Smedcrevu po veliki Moravi do Stalca, od tu po južni Mo-ravi in po Vardar Ju v Escjsko morje. Na ta način bi bila dosežena vodna zveza med temi tremi morji. Pelicijsk* konferenca v Zagrebu. Važni sklepi. — Zagreb, 17. novembra. (Izv.) Včeraj le bila zaključena skorai tri dni trajajoča Policijska konferenca in ie bilo o nje uspehih fzdano kratko poročilo, ki veli: Konferenca jo razpravljala o sklepih dmajskesa internacionalnega policijskega konrresa ter Je predložila notranjemu ministrstvu resolucijo, da uvažuje nekatere predloge tega kongresa in iih sprejme za ia$o državo. Ore v prvi vrsti o neposrednem kontakta policije s tujimi državami v vprašanju izročitve prostih zločincev, do-knza o pristojnosti fn o izročitvi ubegllh mladoletnikov roditeljem. Za to postopanje *e ima uvesti neposredna, ne pa se?. R£P?b'*?': *£t,T,as Nskn!ov t j Je prtsei iz B"lgj»n:e v Prago z rrme- Morliec NfkolOT obdržal v rom in ?amo raditeza, da r nori bivše- j čano za upravno leto lr'20 _ nič, za zaporih« — Pritožba orsškega j *a notranjega ministra Daskalova, Ata- » upravno leto 1021 _ 8.905.743 Din in državni nravdmstvst, ;ias ie SV01" račrt fev*dcl To st* dva | » iUu Dr. Gustav Gregorln: DOLGOVI NAŠE DRŽAVE PSI »NARODNI BANKI« IN NJIH ODPLAČEVANJE- Kakor sem povdarjal v zadnjem odstavku svojega članka v številki 258, »Slov. Narodac in v prejšnjih svojih člankih, bi moral biti cilj prave deflacij-ske politike odplačevanje dolga države pri Narodni banki. To bi bilo najuspešnejše sredstvo za popravo dinarjevjga tečaja. Ta dolg: ie znašal glasom izkaza 31. oktobra m. 1. v milijonih Din: 1. po računu za odkup kronskih novčanic 1238.2 2. po računu začasne razmene 373.2 3. po posojilu na bone za obratni kapital (dovoljenem v maksimalnem znesku 1.000,000.000 dinarjev) 950.4 4. po posojiln na bon s za izredne kredite 1000.0 Skupni -1570.8 Dolg pod !., ftt Je pokrit z zastavo državnih domen, bi morala država v smislu čl. V prehodrih določil k zakonu o Narodni banki izplačevati iz sledečih virov: a) s celokupnim svojim deležem na dobičku Narodne banke; b) s čistim dobičkom državnih domen v znesku predvidenem v budžetu v to svrho; c) z izrednimi dotacijami, tudi pred videnimi v budžetu in d) z rednim odplačevanjem \% na leto od ostavka dolga počenŠi s š?stim letom od dne pravomoćnosti omenie-nega zakona o Narodni banki in 2% na leto nočen^i z devetim letom. Iz naslova pod 1) a) ni blio pla- za upravno leto 1°2? 30.306.024.35 Din. V budžetu za I. 1923/24 je predviden delež na dobičku Narodna banke v - Pra?a. 16. novembra. (ČTK.) Ker ie ^ZJ**™ ««*OvI:ena. C!a.rc ne prasko državno nravdništvo vložilo ničnost- dast* - Razsodba porote ie vz- no pritožbo proti oprostilni sodbi porotnega j »nđila v vsej Pragi razumljivo vzne- j znesku 30.000.000 Din. sodiSča. le bil atentator na Darkov?. Ata- mirjenje. Ako se tudi priznajo Nikolovn Iz naslova pod l.b) ni bilo no ored- ra* Nfkolov ponovno izročen r sodne ! vse olajSevateo okolnosti, katere je nje- zapore. Kakor jav!;a -»Pravo T.idt:*. jc jvco- v p: 1 \rr r.-v--fd!a snretna obramba, slovensko poslaništvo v Prari predložila dr- j pa prikazuje Čin, priprav ::er». izvržen žavnemu pravdnlitvu nov dokazni materi jal proti Nikolovn, v*!ed če^tr ie bila sdre-jtna aretaciji oproSčenera Nlkolovi. Z* tj t * _t k aut>mc3 pokizvLi viadi- — Varšava, 16. novembr* (Tzv.) Pred- videno ne plačano za h"ii!erni loti 1990/21 in 19212? — nič. Za bndfetno leto 192223 je bilo predvideno v budni priznan umor, morilca. Porota pa ie j fetn odolačilo od 32.000 000 Din. To morilca opf-osti'a. Češkoslovaška reou-t ^!ika je. . dcvclinloč po'itičnim be.2iin-j cem zave^s*e. ne da bi d?!?'a razlike I med njimi, izpolnjevala častno, prizna- lotr socllalnodemokratlčneira poslanca Za- j 80 in cenjeno nalogo zopet brez razlike binskesra. da zbornica izreče vl-d: nrzaup-nico, ie bil s 195 proti 176 pasovom odklonjen. VREMENSKA NAPOVED. — Dunaj, rnei»*k«i Mr**^ oblačno, mestom bo nebo za n* Ć9 ^ori Daskalova in * to tudi Izvršil na lahen der. Mofoce ie, da , , x., . - j - i krsll zakone nase države, krš'1 r — • dem-.' "-ji nadela. Zdi ?e nam. cla ie }m vgsfi. = Koncentr£c!jsko miuislratfo ali diktatura? iz Beograda nam poročalo, da so v zadnjem času veieugledne osebe, ki sicer ne igrajo vloge v politiki, a porota pri razreševanja vprašanja o krfvdj pov*~?rj pozabila na to okolnost. Ako bi ne bila krivda lake ia«no dokazana, bi se n~ mo^Io n:x'ar3- ^e*h»ti. v:?r je vedno I?pže. ako je puščen na svobodo krivec n:rre r.' > se obsodi res 'Trie - odplačilo pa se ni Izvršilo, kar z drugimi besedami pomeni, da se je ta svota porabila za dru?© tek če i-:datke države v Istem budžetnem letu. Za budžetno Isto 1923 24 je pr:*d-vrdeno cdp!ač»!o iz dobička državnih domen v znesku le 1 r-:-ijona (!) Din. Neverjetno jc, da dom rc. z:. . za kronske novčanice, katere so izknzn!-^ v bilanci in v ?«de*v*: ih hskta^k Naredao barke s svete 2.131^377.163 Din, ki so na dnnes vredna ntnijro ve5, ne pri- j našale ve€ nego 1 milijon Din čistega dohodka, ko vendar bndžet za 1. 2023 2-1-prodvideva za samo »Betie« Čisti do- ! hod^k ?! «f-0.500 Din. Bifo bi povs D j opravičeno, da sa vsa; ta dohodek upo-j fa^ebi 3?. odplačilo dolsa iz zamenjavo j truponskfii novčanic ker je to narav- Imajo velik vpliv v javnosti in so v cz- | M daJo ^porabi^i v NIkelove« slnčahi kih stikih tudi z dvorom, na delu. da i rj^^^,,^ . v;i..i„,:-. x- un____: a. ____x. 2a č.r;velc- 5 T?? ta b-mana načela se i Rost Ht^neljeaie v r;ori navedenem čle- kih stikih tudi z dvorom, na dciu, da ustvarijo pogoje za splošen preokret v notranji politiki. Predvsem delujejo na to, da se reš? obstoječi hrvatsko-srfcski spor, o katerem so vsi prepričani, da je rak-rana na našem državnem telesu in glavna zavora za našo notramo konsolidacijo. Rešitev tega spora nai bi vzela v roke nova v!ada, ki bi nai b:!a koncentracijska. V njej bi naj bi12 zastopane vse parlamentarne stranke, predsedstvo pa bi naj prevzel vseučiliški profesor dr. Jovan C v i j i ć. Ta vlada bi naj vzela v roko pogajanja s Hrvati ter jih izvedla do uspešnega konca. Čim bi se pa izkazalo, da bi tudi takšna koncentracijska vlada ne bila mogoča, ali pa da bi rudi ona ne mogla razvozlati gordij-skega vozla srbo-hrvatskega spora,- bi nastopila vojaška diktatura. Vojaški diktator bi naj bil vojvoda Stepanović. nx Bolezen ministrskega predsednika. Pašica. Ministrski predsednik Pašič jc včeraj ostal še v postelji. Včeraj so ga obiskali razni ministri, radikalni politiki, osebni prijatelji in predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič. Zunanji minister dr. Ninčič je ministrskemu predsedniku poročal o razmejitvi z Romunsko. Zaradi bolezni ministrskega predsednika ni bilo za včeraj določene seje ministrskega sveta. Dokler ministrski predsednik popolnoma ne ozdravi, so za ta Čas vladne seje odgođene. =2 Nameravani atentat na ministr* skega predsednika? Po poročilih beo* gradskih listov se je včeraj popoldne po mestu raznesla vest o nameravanem atentatu na ministrskega predsednika, oziroma na vse člane ministrskega sve* ta. Vest temelji na teh okolnosti h: V poslopju vlade je včeraj dopoldne čistil dimnike dimnikar, ki je izsledil na dnu dimnika tri bombe francoskega siste* ma. Aretiran je bil takoj vratar Dragan Marković, zvest aluga zunanjega mini* str a. Pri zaslišanju je izjavil, da je te Proces z Niko! >vim je. bil prvi te. vrste j nu V. 9reh5dp?h določil zakona o Narodni banki. Kje so pa dohodki vseh v sanosvrmi nasi državi in upamo, da j drur* državah domen? Ti dohodki se tuđi pos edflji.« | porablja;o torej proti jasnemu besadiJu ~ fflassonai is sov^stska vlzdo. Te dni je Mussolini sprejel v avdiiencl zastopnika sovjetske Rusije Jordanskega, aktivnega člana ruske komunistične I stranke iz 1. 1917. Ne da bi mu segel I v roko. js voditelj fašistov izjavil: Preziram vas nravtako, kakor vase vlado. Nahajate se to samo radi politike, ki so zakona — v druge svrhe. V bndŠetu za L 1923/24 ni predviđenu iz naslova pod l.c) »obena dotacija« akoravao je finančni minister dr. ?to;'a-dinoviđ v pismu, ki ga fe poslal Narodni banki ir ki se je prečitalo dne c-O. januarja t. L aa seji aj^ejea upravnega odbora iajavfl, »da bo njezova največja jo voditi projšnS itr.^anski državniki, i skrb to. da se državni dolg ne poveča, Pomnite, da ves pri nalir.aii/i:m no- _ tsnivoč se po možnosti črn boli rrr skusn delovati proti našim razmeram j sa ter lia sa Jje^n r jcsvl preračnnski in?TOti **stoydđ vladi, zagrabimo in ; pred'og siav'l« dobacilo za odplačil i vržemo iz Italije. j s pr^d nevim t r* mom eu^£T*aC*X ° pc-reh: s'cvanske a«. \ dti ^ bo^ Mrde & Dreviška rrdiod- raaa, O porrebi vseslovanske politike j \zoy Xrw:£o svoso za edplačEo ti*'"??* p,j0 v r^ans - 7v':ii, Marius-Ary { kredita srUi^ardc d^r?r: v. ki ? že r - j LebFond. Srratra za neobhodno in kot edino garancijo za svetovni mir zbliža-nje Poljske z Rusijo, Češkoslovaško in Malo antanto. Ta cilj je mogoče doseči samo s sistematično vseslovansko politiko. =■ Mzdžari zadržali »aš pamSk. V Budimpešti so madžarske oblasti te dni eai a^pD^^ns 2 :%nl'>r*T. in sicer za 40 rr.&joncv rr.n^i.« V budJistn za I. 1923(24 pa ni predvidena nobena izredna dotaci.a za odplačilo državnega dolga iz naslova odkupa kronskih novčanic. Kar se tiče edplačcvanfa omenjenega pr'd l.d> Bi treba povdarjati, da re zadržale naš parnik >SIavorija1:e npnJk in ne dolžnik. Njes zalog služi v okrepitev kovinsko podlage in dosledno oraop- čuje povilanje kontrnsenta za pivratne kredite v dvojnem znesku, glede na to, da država dviga zase, kakor omenjeno, le enkrat.3 sveto v papirnatih novca« nicah. Odplačevanje te postavke torej ne priha a v poštev. Nasprotno je v interesu banke in privatnega kredita, da se ta postavka visa. ad 3. — V strrislts » lijard D:n se ta kredit ne more smatrati >k. Zniža se ali pa celo od* pade sani ob sebi oziroma pridobi zna* gaj elastičnosti, ko bo državni budžet spravljen v ravnotežje aH ko postane celo aktiven. Odplačevanj« tega dolga torej ni potrebno forsirati, ker njegov obstoj ne bo mogel vplivati neugodno na kurz dinarja, kakor hitro bo doseženo ravnotežje budžata. ad 4. — Vse drugače srraj! vrnrt*-Šanja dolga na bone za izredne kredite v znesku od 2000 milijonov dinarjev. Ta dolg Ima svOj izvor v izreclnik potre* bali, ki so nastalo deloma is Rame vojne, deloma iz izdatkov za organitacije nove države SHS, ki se v prvih ze^ četkih naše države niso mogli pokriti z rednimi dohodki. Ta dolg se je zavesaM država glasom čl. X. prehodnih določil k zakonu o Narodni banki vrniti tekom l.O let. Porečejo kmalu 4 leta, odkar je nastal ta dolg, toda do danes ni vrnje* nanj niti para, Res je» da omenjani či. X govori o vračanju tekom 10 lat Razume S3 pa samo ob sebi. da ie dotična odločba zamišljena tako. da se ima odplačevati razmaren del tega iflj* ga vsako leto do izplačila, ne pa vea dolg na enkrat koncem 10 let Ta ra* odplačila no bi bil ne-le koristen taše gospodarstvo, marveč bil bi za^ njo naravnost katastrofalen. Odplačevanje tega dolga se mora vršiti torei-le postopno. Vprašanje odplačevanja dolgov države pri Narodni banki In njegov liv na popravo dinarja, bo predmet prihodnjega članka. * ¥ Dr. Konrad Vodušek: »SREDNJA LINIJA«. Pred nedavnim Časom je nastopila v naši politični, z raznimi strankami m straneicarm itak Že prenapolnjeni areni nova politična skr.?:na z gechm in praporom srednje Unije Marsikdo bi tedaj Ht.ifafl roditi na prvi pogled, da smo s tem naslovom * ;s zašit v gospodarske letate našega lista, kjer se dosledno in /. vsemi močnij m, če hočete, z vietiii šrirhni branima sike stiarikarske *n sp;vk vsake neootrebne politfric. sto/cč na odkritem stališču, da v našam a-iiade^a yn-gosiovanske-m in posebno slovenskem gospodarstvu strankarstvo nima mesta, vsaj ne prvega mesta, niti edločlj-nega pomena in nart:ena. Če naj tedaj vkljak menm tenyi razmotrivamo dane« na tenn gc^i'^.Lnr-skem mestu o srednji rim«l. moramo takoj poudariti, da imamo v mislih go«w-darsko in socijalno polje, ki ima pač radi svojo srednjo linijo, na kateri stoj ia deluje, živi in — pečasi — urnim zlasti srednji stan. Ni preti uda ta sodba in definicija, le ni samo r ri nas .zavladala ta bridka nevarnost. Tmcfi v dru£& m^wva% in se celo v CehoalovaSki, t*i najagilpisjai in najspretnejU državi srednje E*.Teiie, ravne s^ei^.r; stan so hc*di mj rcareafe. marveč jc tv.di ondl le daadanes precej, C? rudi vedno manj, trnjev'a nj^s^^a pot. NajfcogBi do^M lej »ofažUni tr*l\l so razni internacijonalni kongresi take-zvanega srednjega stanu, ki si pač ska-opomoČl v sedanjih zanj skoro aeptd-iragljlvih težavah. Povojni čas zahtt\-a pač tudi svoje žrtve. In lahko nam je zatrditi, da si jih ie prav neusm^ieae izbral ravno v krogih srednjega stan«. Kako da je prišlo do teza Mer Bat kovanega pojava, je vprašanje, Jri zahteva dolg odgovor in ki je nr prvi ntou skoro ne razumi Ivo. To pa tem boli, ker rtajteraeijitejši socijo!ogi in politični eke-norai naravnost trd::-». ebmtmdefe« da sredajesa stanu splofa nič več ni na mj sveta, da fe ?r«d^;ia linija takoreko^ izgubila v p©v\:?v. lem^aml iz tkdmom-ski strukturi Li vevoiueijt ter da smo po' volaj vsaj v Evropi zajadrali v oka ekstren:?., v plutokracijo, v bos?«stve' na eni — in v popolno shema? t ve, v proletarijat, v bsraStvo na druži strani. Pe-s. da ac mora ta trditev ras-ui cu:» t rano seliš. Toda kdo jej more resno Mjovarjati? In povsem nepri-čakovana posiediee volnemji nciicrnesra repotan.:a '\ raoreo»? sSivtd^e iaf-stvo, Č9 sc* jc v ta'j termiti wuvk Kare-gJ? \n no^vtl proletarijat vse draze vrste ne«ro je nastopal pred vojsko v rasnih polUičnlh. socijalnih, stanovskih m strsLukar-jkih grupaoijah aa svoje pravo* Stran 4. »S L O V C N S KI NA R m »« dnr 18. novembra 19*23. štev 240 ta zboljšanje svojega življenjskega položaja. In brez vsakega strahu lahko trdimo, da dandanes pripadniki srednjega stanu težje živijo, težje shajajo nego pošten in priden, preprost delavec ali proletarec v predvojnem času. Dandanes je razlika med njima tako velika, da kriči in da skoro vsak intelektualce vkljub svojemu stalnemu nameščenju itd. živahno zavida navadnega delavca, se bolj pa strokovno izobraženega specijalista itd. Ali tedaj ni resnična, ali ni povsem opravičena trditev, da je srednji stan sploh izginil in da je preostal samo velik kup prave revščine, prave, krvave mizerije? Ali hoče mogoče kdo trditi, da je ta naš potrebni poudarek prazna ali priliznena vaba? Kdor pri teh besedah maje s svojo razsvitljcno glavo, naj si le kar hitro ogleda situacijo takore-koč od moža do moža med našim dobrim, vestnim in sicer še prav nič okrnjenim javnim uradništvom. Slišal bo Joka precej in stoka in slišal bo tudi rnarsikako obupno opazko. In na vsakem pragu naših uradniških domovij ga utegne pozdraviti bridka skrb, ki zlasti sedaj pred zimo, pred nevarnim mrazom vlada v teh dobrih In poštenih na-5ih rodbinah in mori vsako veselje, vsak polet in tlači vsako zanimanje za vse drugo nego edino za vsakdanji ljubi kruh. obleko, obutev itd. itd. In odkod naj pride rešitev, da n. pr. mladi sinček ali hčerka ne bosta hodila skoro bosa po zimskih mlakužah, da ne bosta na cesti, v šoli in doma prezebala, ker preslabo oblečena z napol praznim želodcem? To so vprašanja, ki Strle danes v srednjem stanu naravnost obupno v popolno negotovost, ker jih bodočnost in samo upanje na boljši položaj in stare čase ne rešita in odpravita. In naj hišna gospodinja, ki. kakor pravijo, s svojo pridnostjo podpira včasih kar tri ogle domače hiše, še toliko trpi in gara, od zore do mraka, kaj jej pomaga vsa skrb? Kjer ni žita, ni kruha. In kjer ni denarja, pač vsaka pamet in tudi marsikatera poštenost neha in preneha. Zategadelj se je naše državno urad-ništvo, ki pač med stalnimi nameščenci najbrž in po večini prenaša največje in najtežje križe in tržave, veselilo na moderno, dejanskim in življenjskim potrebam primerno razvrstitev in porazdelitev, katerima naj bi odgovarjale za sedanje življenje apodiktično potrebne in človeške plače. In kdo se ni veselil z njimi in jim iz vsega srca privoščil to končno odrešenje? Da se z novo ureditvijo, kateri smo danes napisali ta kratek prolog ali epilog, položaj vsaj deloma izboljša, tega upanja ne smemo izgubiti. Po drugi strani pa se že na mrkih licih marsika-kega, pri poštenem in zlasti za naše južne kraje in razmere vzglednem delu osivelega uradnika bere in razbere hipoma odločna nezadovoljnost in kar je še hu;"-še, potrtost in skrb za golo shajanje brez težav in dolgov. Velika večina pač nI potolažena in pomirjena in — skrbi dalje. Golo shajanje In življenje, pravimo, kakor jih per analoglam opisujeta paragrafa 672 in 673 o. d. z., to in tako sigurnost mora doseči naše uradništvo, recimo naše slovensko uradništvo, ki je dosedaj dolgo upalo in se balo, ki pa sedaj v naši jugoslovenski državi mora dati slovo vsem taVim strahovom, vsem črnim mislim in ki se mu mora upanje na boljše Čase utrditi na tak način, da se čim prej vse neprimernosti, vsi nedo-statki. vse pogreške novega zakona odpravijo na podlagi pravilne presoje in primernega priznanja. Če je tedaj kocka sedanje ureditve padla nerodno in v marsičem nepričakovano, zaradi tega, dandanes v naši državi pač razumljivega dogodka ne sme nihče obupa^atl, ker na koncu vseh koncev vendar še nismo In nTkdar ne bomo! Saj smo doma, v lastni hiši In državi. In tu moramo priti prej ali slej do tiste samoumevne, povsod pri nas ndomačene lepe navade, da si svoj zadostni košček kruha, vsakdanjega kruha — če že drugega ne — sami lahko režemo in odrežemo. In na ta svoj polteni zaslužni kruh ne maramo nob?ne. več ali manj žerke maže v raznih »okroglih« podobah nam neznane ko-ruptnosti m izdajalskih grošev. Kdor na take izredne dohodke preži in m!sh\ ta za nas nI več pravi Slovenec, Jugoslo-ven, pač pa izvržek, ki mu naj vsakdo pljune v obraz! Tako je pri Tias. hvala Bogu. danes Se pravilo. Tn pri tem tudi ostanemo, vkljub maloštevilnim IŠkarijotskim izjemam. Zategadelj pa ie tem opravičenej-sa zahteva ravno našega srednjega stanu, kamor spadajo zlasti naši duševni delavci vseh kategorij, strok in zvan j, da pride zan'e čim prej dan plačila, pravega In poštenega plačila, ki mu je — spričo sedanjega še neodpravljivega, pogostega odemŠtva, spričo krvavega Še neiztreblilvega nepatrijotičnega in nečloveškega navtbnra raznih takozvanih cen — neobhodno potrebno za prej in slej pošteno življenje in delovanje. ★ * * —Z Nora ladjedelnica ▼ Smedcreva Je ofla te dni dokončani. Crrndflf In popravljali se bodo v njej vsi .brodovi tn drugi objekti našega rečnega brodarstva. —g Novosadska blagovna borza le. novembra. Na produ k t ni borzi notirajo: pšenica bačka, 79-80 k«, 2%, 5 vag. 300, 79-80 kg, 2%, 1 vas. 300, aremska 80-Sl kg. 2% duplikat kasa, 1 vaz. 290. Ječmen bački 67-68 kz. duplikat kasa, 4 vaz. 250, 64-68 kz. 1 vaz 240. 66-77 kg, duplikat kasa. 2 vas. 240, oves bački duplikat kasa 1 vag. 220, koruza za marc-aprfl 100 * kasa, 5 vas. 185, za marc-aprfl, dupHkat kasa, 2 vas. 240. pariteta garant duplikat kasa, 3 vag. 200, za april-maj, duplikat kasa, 10 vag. 242JO, za marc-aprfl. 5 vaz. 240, za januar-februar 100 % kasa, 5 vag. 192.50, stara 1 vag. 220, za januar-maj 100% kasa 5 vag. 190. Tendenca mlačna, —g Stanje hranilnih vlog pri regulatlv-nlh hranilnicah r Sloveniji za tretje četrtletje 1923. Koncem meseca septembra je bilo v Sloveniji 25 okrajnih in občinskih hranilnic in ena društvena, t i. Kranjska hranilnica v Ljubljani. Početkom tretjega četrtletja so Imele te hranilnice 208 milijonov 556.076.32 Din vlog; tekom Istega četrtletja se je vložilo v hranilnice 22 milijonov 67S.845.98. Din dočhn so se zvišali dvigi nasproti vlogam za Dtn 6,344.446.02 ter so znašali Din 29.023.291.91. Koncem tretjega četrtletja je imelo vseh regulativnih hranilnic Din 202,211.630.30 hranilnih vlog (po knjižicah). ■ *, c) J. Strauss: Pomladni glasi tkoiaturna slfka) Po«e ca. Pavla LovSetova. 5.) a) Anton Lajovte: Mesec v Izbi, b) Fran Gerbič- Po idem nn prr-jo, poje t. Julij Detetto. 6.) a) Nedved: Na tujih tleh, W Zaje: Vir. c) O. Pcv: Mak, z) Skerjanc: Pomladne noči, poje ga. Pavla LovSetova. StariSe gojencev ljubljanskih sredn:cSo!skfh zavodov prosimo, da OĐOZO-re m!nd*no na to koncertno prireditev. Drugo predavanje se vrS: 4 decembra. popoldne. S. K. Trbovlje je letos le Igralo v Ljubljani ter napravilo dosti di ber utis. Ojačeno z boljšimi i^raLi Zore p«cJš:jv1jj dobro moštvo. Rezerva MfUs M V dobri formi. Ob pol 14. uri nastopita juniorski moštvi Ilirije in Jadrana. — Primorje : Jadran, V nedeljo 18. tm ob 15. uri vrši se na igri i .u Primorja prijateljska nogom ema tekma rr.ed navedenima kluboma. Ker nas* pi Priiti rc v moč" nejSi postavi kot zadnji ln ker bo skuSal Jadran popraviti svoj zadnji poraz, ki nau ga je pr'z?.v!c;a^a rezerva Primorja, oin^cna po 3 Igraleib iz prvega moltva, prč. knjt se ns:er zanimiv boj. r^redtekmo igrata ob* rezervi cb 13.30. Sckclstvo Knflftvflcfl: — Koledar »Družbe sv. Clrllr. :n Mtfo-da« za leto 1924, na ka^cresrs onozirjarno slovensko občinstvo in mu ga prav toplo priporočamo, ga Iznenadi t ienirn r;radivrrn. Po ctp:su budi:elja koroikih Slovencev \ e-koslava Legata v koledarju za 1°2.} prihaja v pravkar iziSlem koledarju /Iv jer;c-pis njegovega tovarisr. odličnega rnrod^e-ga hi slovstvenega delavce prof. Josipa Lend o v S e k a, kateremu je prsrg. vseučfltSčki docent dr. Iv. Gr^fermjer kot »svetemu učitelju tlevenlčkie« Dostavil s temeljitim člankom dostojen spomenik. Poleg osmrtnic naSih C. M. veljakov: drja Iv. Tavčarja, gc. Gorlškove, Toma Šor lija fn Iv. Perdana prirr^a rečeni koledar med drugim zgodovinsko važen spis: »Z m a j l b r e z zob« t. j. osmrtnica nemSkih napadalnih društev ?ch ilvercina, SOdmarke, A'penvercma. Čitajte, kaj se je po razpustu teh »zmajev« zgodilo 7 njihovo zapuščino na našem ozemlju! Ne prezrite v kcled?rju ljubkih prizorov iz Prekmurske, ki jih je nanizal ondomi rojak v potopisu: V B e 1 11 n c e. Poročilu o veliki skupščini sledi točno sestavljena bilanca: n'ene številke so glasen opomin Slovencem, naj izdatno podpirajo »Drulbo sv. Cirila in Metoda«, da bo mogla izvrševati čezdalje bolj naraščajočo nalogo Družba prodaja In razpošilja koledar po 12 Din. kar je minimalna cena, v resnici jo stane letošnji k^-le^ar več, zato prosimo nu.'no imovi!e:še odjemalce, da bi blagovolili primakniti še kak znesek. — »Plesal kroiefe Tabor« sporoča bratom in sestram, da se vrše redne plesne vae vsako nedeljo ob pol 20. zvečer v dvorani akad. društva »Jadran« na vrtu Narodnega doma. Irijave se še sprejemajo. Zu: ..vo! — Sokol na Vrhnrkl ponavlja v nedeljo yiti. zvečer pretresljivo Tučleevo dr^mo Trhli d.mi. Ker je :gra preteklo nc-delja krasne usncia ln jo jc tudi St. Jakob- Ski gledaJISkl oder pre'eklo leto moral velikokrat ponavljati. eporariumo posebno bratska draStva. da se jc v obf!nem I*evilu udeleže. (Notica n.im je b":> poslana bre- pristojbin. PrfhodnW 5o vrnemo bres pardona v kos" Uređnfli voj _ p a t atfčnJ odsek Sokotn v £*eranfl va?i prične v nedeljo dne 18. novembra ti. t dramatičnimi predstavami In se ta otvoritev vprrzori v dniStvoni telovadnic! bitka BnXKleianka »Du.ck v strasti* z.iccick ob 18 Bn#;*ne vesti, — Čo5!fO&lov. obec v LJuv!lani. V ne-del! IS. tm. v 5. hod. cnjpol. v Nar. Poniu loutkovč divadlo: Honzova maminka — K.'špurek a pollcajt. — Cem*-a!no akademsko podporno društvo v Ljubliani lavlja, da so v njega vodstvu in nadzorstvu sledeče dame in gospodje: vodstvo Pranja dr. Tavčarjeva, dr. Zerjavova, dr. Baltičeva, dr. Debclakova, dr. Triller, dr. Puchs; nadzorstvo: viš. šol. nadzorn:k Gangl, ravnatelj Šibenik, cand. iur. Oračner. — DmStvo državnm pisarniških urad-nTkov bna dne 18. tm. ob 11. uri dopoldne širšo odborevo sejo v gost:'ni »Pri zlati ribi«. Cankarjevo nabrežje. Poroča iz Beograda *ošii delegat. Udeležba za odbornike tn tudi člane obvezna. ftrisfia in snsrt. — Sneg ns planinah. J. Z. S. S. Je dobil sledeče poročilo z Velike Planine, datirano 16. tm. Zapadel je nov sneg ca 20 cm, po nekaterih krajih tudi do 75 cm. Sneg je prav? suh pršlč. Vreme krasno, na planini solnce, bri.e sever, zdi se, da je sneg stalen. Koča na Ve-!vcda!l so se poštni službi poštarja Franjo Tnrk pri pošti Ljubljana 2 In Silva Dekteva p-i pošlnl direkciji v LJtiblinnl. — Trajno sta vpoko-jena podčmnvn'k Matiia Rnnča*r pri poli LJubljana 2 in poslužnik Josip Vorbach v Celju. •— Celjske vesti. Glasbena Matica v Celju priredi v nedeljo rb 17. popoldne v kapucinski cerkvi cerkveni or-zeljski koncert. Za prireditev je Glasbena Matica Pridobila g. Stanka Premrla, stolnega kapelnika Iz Ljubljane, ki ga lahko prištevamo najboljšim sodobnim skladateljem. Proizvajal bn na orgijah skladbe Bacha, Bossfja, Guuilmonta in Reinberuerja. Kot sopranlstinja nastop: pri tej priliki ga Dora VVagner, ki poje Mozartov »Ave ve-rum« s sprcmljcvanjcm gosli in orcelj. Sode! uje nadalje mladi »Cclj. komorni kvartet«, obstoječ iz gospodov Karla Sancina (1 gosli), dr. Stanko Sajovica (2 gosli), Slavko Osterca (vijola) In Oskar VVagner-ja (čelo). Ta koncert bo za Celje nekaj novega in se občinstvo na njega opozarja. — »Sedemnajstletni«, drnma v 3 dej. se igra danes v nedeljo ob 20. v mestnem gledališču. — Ljudsko vseučilišče V ponedeljek predava prlmarij g. dr J. RajSp »O spolnih boleznih«. — Novo podjetje. Na Ljubljanski cesti bo te dni pričela obratovati tovarna za testenine, last gosp. Kavčiča. — Zima. Hribi v bližini Celja ter Savinjske planine so bili v petek zjutraj globoko v dolino pokriti s prvim snegom. Vsled solnčnega dneva pa Je sneg po dnevi posebno po nižjih legah zopet izginil. — Goba Izredne velikosti je bila videti v petek v izložbi ae- j lika tesne trgovine Frece & Plahuta v Aleksandrovi ulici. Odtrgana je bila 15. novembra opoldne na Anskem vrhu. Pač re-red slučaj za pozni jesenski čas. — Običajni Miklavžev večer se tudi letos vrši v Narodnem domu. — D o v o 1 j e- j no posojilo. Pokrajinska uprava je dovolila mestni občini celjski, da sme zaradi unifictranja In konvertiranja dolgov in zaradi elektrifikacije mesta Celja najeti pri Mestni hranilnici v Celju posojilo 2.370.000 . dinarjev proti najnižji obrestni meri in amoutizacljl v najkrajši dobi. Izžrebani porotniki za četrto porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču, katero se prične dne 3. decembra. 1. Glavni porotn ki: Jernej Droško, posestnik In čevljar. Laško; Franc Oofildeb, posestnik. Zg. Hudinja; Matija Vidmar, lesni trgovec. Bohorina (zreče); Prane Klančnik. posestnik in trgovec Šmartno ob Paki: Anton Ošlak. trgovec In posestnik, Ponikva ob luž, Zet.; Anton Ko- lenc, posestni, Gornji grad; dr. Milko HraSovec, odvetnik. Celje: Anton Okorn, posestnik, Prekorje; Alojzij Žuža. posestnik. Sv. Pankrac; Ernest Marine, trgovec Dolenja vas; Edvard Vuga, posestnik, Kalobje; i Avgust Dolinšek*. trafikant, Brnfca (Dol): Jožef Petre, posestnik In orožnik v pek.. Malcdole (VišnJavas); Anton Lešnik, trgovec, Brežice; Anton Jevšcnek. posestnik. Sv. Jernej; Ivan Andrluh. posestnik, Šmarje pri Jelšah; Alfred Pcčnik, trgovec, Brežice: Franc Delakorda posestnik in gostil-, ničar. St. Janž pri Velenju; Martin Breznik, i posestnik. Konjsko (Šmartno v R. d); 1 Alojzij Zerovnik. sedlarski mojster, Celje; Jurij Lesjak. posestnik. Slivnica; Anton Umek, trgovec, Brežice; Rudolf Schmidt. trgovec, Brežice; Karol Loibner. trgovec Celje; Franc Cater. lesni trgovec in gostil-! ničar. Cmarjeta; Martin Kos. posestnik Sl-. lovec; Konrad Pirnat. krojač. Laško; Ivan : Pavlovič, posestnik. Armcško: Miha Bre-zovnik. posestnik. Vrhe; Anton Potočnik, i posestnik. Slatina (Šmartno v R. d., okraj Celje); Josip Bratovič. posestn k. Bukošck; Peter Flcck. posestnik In trgovec Loč:; Jožes Krajne, posestnik In župan. Sv. MJ (p. Velcnjeh Anton Bovha. veleposestnik. Ve-rnče: Karol Lubej. gostilničar in trgovec. Zreče. okr. Konjice; Matija Volavc. posestni. Dol. — H. Dopolnilni porotn ki: Ivan Rebck, hišni posestnik in ključavničar, Celje; dr. Fritz Zancrjrcr. odvetn"k Celje; RnHco SalmiČ. urar in trgovec. Ce'je: Anton Hajnšek, posestnik. Smarjeta; Alojz Drofcnik, trgovec Celje: Anton Fazarlnc. trgovec in gostilničar. TrnovIJe; Martin Pere. posestnik. Zavndna; Jakob Minrk posestnik. Mcdlog; Franc Wolf. posestnik. Sv. Peter v Savinkl dolini. — Aretirala j e policija nekega Zopnncn. k? je zadujl j čas izvršil različne tatvine po Celju in oko-I lici. Izročen je v zapore okrožnega sodišča, i — Vstopnice za cerkveni koncert, ka- ■ terega v nedeljo 18. t. m priredi GL*icb^na Matica v kapucinski cerkvi, so v predpro-daji v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici. — »O spolnih boleznih« rre-dava v ponedeljek ob običnini uri m LJud- : skem vseučilišču primarij dr. I. Raišp. — J Izored sodišča. Radi težke telesne poškodbe je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na dve meseca težk* J?c> rudar Ivan Oblnk iz Sešč v Snvin^ki dolini Udaril Je v neki gostilni s kolom po glavi svoj etra tovariša Rud ?orčnna. — Ob priliki nabora so se v neki srostilni v Brežicah stepli med seboj fanfje. 20!etni hlapec Fran Kocjan Iz 7e;ornJe Sulice pri Bizeljskem Je ob tej priliki zasadil nož med rebra nekemu Gašperju Verstovšeku in ra težko poškodoval. Zato bo delal v »kajhl« tri mesece pokoro. — Radi raznih tatvfn je bil na tri mesece Ječe obsojen n"ki 301etni delavec, kateri Je v Brežicah Izvršil rame tat- ■ v;ne. — Tv. Premk In delavec Iv. BrTnovc ! sta ob pri'iki hmeljcke seziie v Gotovljah kradla hme'j. Sedela bosta zato vsak po 14 . dni v zaporu. — Mariborske vesti Shod narodnih že-Iczničarlev. V četrtek zvečer se Je v Na-roc'em domu vršil dobro obi kani shod j Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev, na katerem je poročal tajn k centralnega cdbora iz Beograda g. Rado Jankovič. Shod je otvoril zadnji predsednk bivše »Zveze« g. Lukačič, ki je predstavil navzočega Jankoviča kot žrtev sedanjega režima. Jankovič je v daljših izvajanjih pojasnil zgodo\ ino in usodo pramaiikc ter novega zakona za železničarje. Grajal je način kako se Je ta zakon rreko centralnega cdb ira Udruženja izvedel. Dotaknil se le tudi generalne sta\ke meseca avgusta, glede katere so nekateri beogradski listi trdili, da Je bila političnega značaja. Svoj govor je končal s pozivom za večje zanimanje za organizacijo. Za niim Je govoril že omenjeni bivši predsednik Zveze g. Lukašič. Pojasnjeval Je podrobnosti novega zakona. Glede bivše Zveze Je omenil, koliko sovražn k -v Je imela ter da jo nadomešča pokrajinski odbor Udruženja v Beogradu. Opozoril j? tudi. da ni Zveza kriva s!abe pragmatike, ampak krivi so železničarji sami ki se niso brigali dovolj za svojo organrzac!jo In se raje porazgubil med razne mtdscboj se bojujoče orran'zac'ie. — Potreba gos'iln'ške foe v Marib' ru. Po dolgem čakanju pride tudi Maribor kot zadnji na v nt o z otvoritvijo strokovne nadaljevalne šole za hotelsko, kavarna rsko in gostilničarsko obrt. Obisk te šole je obvezan za vse vajence in vajenke v teh obrtih. Ampak za Maribor bi bilo nujno potrebno, da pridejo v tT šolo tudi rnzni lastniki teh obrtov ki s svojim dosedanjim delom niso pokazali praktične usposobljenosti. V prvi vrsti velja to za naše hotele, katerih »sloves« Je že tudi v inozemstvu izr> dkopal ves ngled in s tem traiČil tudi tujski promet. Potrebna ie ta šola tudi za gostilničarje in kavarnarje. ki prepuščajo celo oskrbo gostov svojemu osebju, katerih večina še ni imela prilike se vzgojit! v taki strokovni šoli. Že površen pocled tudi no nekaterih boljših gosLlnah kaže pomanjkanje potrebne strokovne naobrazbe .— Sncs na Pohorju. Na Klopnem vrhu je že pretekli teden zapadel sneg. V noči od četrtka na petek pa je tudi soicd-Je vrhove pobelil že debeleji saeg, ki sega blizu v dolino. Padec temperature se Je čutil že v četrtek zvečer. — Kopanje v Dravi. V Mariboru se v zadnjem času pojavlja nekaj takozvanih knajpovcev, ki se hodijo vkljub poznemu času še vedno kopat ▼ Dravo. Eden teh se producira okrog državnega mostu. 51cčcn sedi v čolniču, iz katerega skače na veliko veselje rbčinstva v Dravo, nakar zopet vesla ri po Dravi. — 2a>trupl enje z gebamt. 57letni nočni vratar v tovarni dušika v Rušah Ivan BuchmelsteT se Je zastrupil vsled uživanja gob. Rešilni oddelek ga Je pripeljal v Javno bolnica — Kanape za kralja Aleksandra. Tapcrnik In dekorater In sodno zapriseženi strokovnjak Blaž Jagodic v Mariboru Je te dni izvršil ob priliki obiska NJ. Vel. kralja mariborske razstave osebno naročeni mu takozvani kfubnl kanape. Izborno uspelo delo le najnovejše konstrukcije in se da vporabitl tudi kot postelj. Pred odpošlljatvljo ▼ Beograd Je to delo razstavljeno ▼ trgovini vvorsehe v Oospo- 5kJ ulici. — Prepovedan nemški koncert. V soboto so Nemci nameravali v Oetzovl dvorani prirediti koncert svojega društva »Lle-dertafel«. Z ozlrom na to. da se ca ta koncert letos v večjem številu zanimajo tudi avstrijski Nemci in celo Iz tiste avstrljke Koroške, ki še danes prepoveduje in pob ja vsako še tako nedolžno prireditev naših zasužnjenih bratov in se to nemško divjanje napram koroškim Slovencem posebno v zadnjem času vedno bolj ozabneje udej-stvuje. Je umevno med vsemi narcd.iimi krogi v Mariboru nastalo ogorčenj* proti oblasti, ki tukajšnjim Nemcem dovoljuje brez pridržka vsakoršne prireditve. To ogorčenje je to pot res tako 9pl* šno. da celo »Straža« odločno protestira proti tej prireditvi. Kakor slišimo je pristojna blast z ozirom na to razburjenje že odredila prepoved te prireditve. — O Ljubljančanu dr. Preglu, ki je Je dobil Noblovo nagrado nam Piše naš naročnik. Bilo je pred kakimi 25 teti ko sem si hotel pogledat naš Peričnik. Ko pridem v Smercovo gostilno v Mojstrani, sedeli so pri mizi župnik Aljaž, dr. Pregelj in neka gospodična učiteljica Iz Florisdorfa Pri Dunaju. Povabili so me k mizi in pravili, da nameravajo drugo jutro napraviti izlet na Mangart. Vabili so me seboj. Najbolj me je vabila gospodična In pristavila mi še: »Poglejte, kako jaz ljubim naše gore. Ko zaprem Šolski kateder, me že čaka fijaker, da me popelje na kolodvor in da prkiem zopet v vaše divne kraje. Vi ste Pa domačin in ne znate cniti, kar imate.« Izgovarjal sem se, da nisem opremljen za visoke gore in da se bom pri prihodnjem izletu drage volje udeležil ekspedicije. Dr. Pregcl se ni udeležil izleta na Mangart, ker je bil zadržan. Drugo jutro me je spremil na kolodvor. Med potjo me je nagovarjal, naj se učim francoščine, ker ima ta jezik veliko prihodnjost. Bil je silno prijazen z menoj In na cesti je nagovoril vsako ženico in prijazno ž njo pokramljal. Vse ljudi v vasi je pozna! kot pravi domačin. Ko dosPem zvečer v Ljubljano, čitam telegram v »Slov. Narodu«, da se je na Mangartu ponesrečila neka učite'jica iz Ploridsdorsa In bila takoj mrtva. Silno mi je bilo žal za to idealno, Izobraženo in ljubeznjivo gospodično. Takoj druffi dan se odpeljem z vlakom k pogrebu navdušene turistinje. Na erobu ji je zapel zbor »K.^dar jaz umrla bol. venec lep nosila bom«. Vse je jokalo. Prisoten je bil tudi dr. Preti, ki ga je dogodek silno pretresel. Da jc Ljubljančan odlikovan z Noblovo nagrado, je pač čast za naše mesto, ker to odlikovanje ozlr. darilo doseže pač malo učenjakov. — Za Sokolski dom na Taboru. Mesto cvetja na krsto prerano umrlega blasopo-kojnega g. R. Luckmanna neimenovani prijatelji 500 Din za Sokolski dom na Taboru v Ljubljani. — Omefena poštna služba. Kakor čujemo, se bo te dni poštna služba na po>tnih podružnirah Ljubljana 4 in Ljubljana 5 tako omejila, da bosta navedena urada poslovala od S. do 14. ure. — Smrtna kosa. Dne f6. nov. ob *A\2. dop. je v Grosupljem po dolgj mučni bolezni za tisni! oči g. Alojzij Koprive, izvrsten gospodar, reelen trgovec ter navdušen naprednjak in Jugos'oven. Bil je duša vsem započetim In Izvršenim gospodarskim In Idealnim napravam grosupeljske doline. Svoja bogata gospodarska izkustva je spre*no uporabljal v javnih dobrobitnih podjetjih. Kadar je šlo za narodne in napredne ustanove n» čakal, ampak je prožil roko v pomoč, predno ga je kdo prosil. Veselil se je vsakega napredka grosupel'ske doline. Vodovod, e'ektrifikacijo, moderne stro;e. moderna gospodarska poslopja, vse to je zannšil v dolino, se boril, deloval za-n;e In hotel tako sprav'tl gospodarsko življenje okoličanov na čim vfšlo stopnio razvoja. Vedno je deloval za narodna in napredna društva. Bil je boj za novo šolo v Orosup,;em. Hrepene! je po javni Hudskf knjižnic? in Sokolu. Dosegel bi bil. toda mu je smrt prezgodaj pretrgala niti živ!jen;a. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v Grosupljem v nedeljo, dne 18. nov. ob 15. prp. Vrlemu možu bodi obranjen bTag sponrml — V Kamni gori-i je 16, tm. umrl g. Anton B a j ž e 1 j, posestnik in gost!!n;č3r. Pokojnik je bil dober gospodar in podjeten obrtnik, znan po vsei Gorenjski. Pogreb bo jutri v nedeljo. B'ag mu spomin! — V Feldhofu pri Gradcu ;e 13, tm. po muka-polni bolezni umrla ga. Milka J 6 b s 11, soproga lesnega trgovca v Ncumarktu. Pokojnica je bHa iz znane nerodne rodbine Korcnčanove na Vrhniki. Pokopali so jo 16. tm. v Gradcu. Naj jI bo hhka tuja zemlja! — V Ribnici je danes ob I0.2T dopoldne umrl sodni sluga Fran M a r č i č. oče znanega akademPoega slikarja Marci-č a. Pokojnik je b:! vedno narodno in napredno zaveden Slovenec. Udeležil se je leta 1S7S. okupaciie Bosne. Po končani vojaški s'užbl je stop-*! v službo kot sodni sluga. Ker je bil vedno zaveden, ni mogel kljub temu. da je s"u?M 4.3 let. napredovati in je konlno po službovaniu v Litiji med vojno stopil v pokoj ter se preselil k svojemu sinu trrovcu Ferdinandu Marčiču v Ribnici. Vzgojil je s svojimi skromn'mi dohodki 10 sinov in 2 hčerki ter vsem preskrbe! dobro eksistenco. Vseh deset s'nov je moralo ob izbruhu'' svetovne vojske v vojaško službo. Pogreb b!agopoko;n;ka bo v ponedeljek 19. tm. nb 15. na pokopališče v Ribnici. Blag mu spomin! — Jezero v Ljub*Jani. Med trnovsko cerkvijo In Repičem ie travnik, ki je popolnoma p°d vodo. Hudomušni ljudje gn nazi-vajo »Cerkniško Jezero«, ker poleti \'oda včasih tud! izgine. Umestno b; bilo da bi se vendar enkrat odpravila ta mlakuža. — Obtejllna preizkušnja. V nedeljo, dne I*, trn. ob 10. url dopoldne se vrši na stavblSču nove zgradbe »Ljubljanski dvor# ob Pražakovf ulici obtežllna preizkušnja železobetonske stropne konstrukcije sistema »Herbsrt«. Ta konstrukcija se odlikuje s tem, da Je napram običnim stropom znatno cenejša, kar utegne Pri današnji draginj! v strvbenl stroki nudili v marsikaterih prilikah stavbeniku dobrodošel izhod. — Pomanjkljivosti stanovanjskera zakona po^talnjo od dne do dne očitnejSe. Ena pofclavftnlh njerovih na^ak pa Je brez dvoma »Izlemno stall'če«. kl ra zavzemalo poslopja v porabi verskih dnizn In slično. — Le poglejmo kanonikafne hiše. ena sama oseba s služkinjo ima celo nadstropje. Še lepše je n. pr. v AloJzijevišču. kjer Imata dva brata duhovnika — torej samca — kar celih šest stb. da se po njih sprehajata, kadar je blatna cesta. Osiali številni |;;kali pa služIjo raznim društvom k,er s: buj ka kar navprek, zlasti v Posclski zvezi proJ gospodinjam. Enaka pravica za vse! — Občinstvo opozarjamo na da* naSnje predavanje Roko Dranoviča o zanimivih dogodkih, ki jih je doživel ta originalen mož na svojem potovanju okoli sveta. Predavanje bo ob 20. zvečer v hotelu »Llovd«. — Praktični župljanl. Pišejo nam: Ker so v teh časih bronasti zvonovi tako neznansko dragi, si ljudje v kranjskem okraju naročajo za čupne in podružuISke cerkve raje jeklene zvonove, pa zato raje enega več. Ponekod imajo pa po zvonikih še vedno železne »šine«, po katerih cerkovniki trikrat na dan tolčejo, ker nimajo zvonov. — Znani sobojevnik blagopokojnega kralja Petra g. Viktor Merlak sc jc pred tedni težko ponesrečil. Bil je pozvan n« vlado radi pokojnine, ki se mu ima nakazati iz državnih sredstev. Ko se je vračal s po« krajinske vlade, sc jc v starčka po nepra- vidnosti zaletel neki kolesar, ki ga je s tako silo podrl na tla. da si je revež zlomil levo roko. Merlaka so prepeljali v bolnico, kjer sc zdravi /c več tednov. V bolnici jc brez vsa' ih sredstev, nima niti toliko, da bi si kupil tobaka. Dobrosrčne rodoljubne ljudi pro hoče pomnvafi? Pošten naorr^en mož bi rad v nekem bogatem in prometnem krtin na Dnlcnjskcm zpradii mlin in žago. Podjetje bi bifo dobičksrtosno, V to svrho potrebuje 25.000 do 50.000 dinarjev. Kilo bi mu nomajjal s tem kapitalom kot druJabnik? Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. DRZEN VLOM NA DUNAJSKI CESTI. Danes Zjutraj V zgodnjih jutranjih urch je Hil izvršen v Ljubljani na Dunajski cesti it. 12 t z Jaluriiami n-zavarovano izločeno okno tvrdke O. Bračko neobičajno drzen vlom, ki je bil izveden na skrajno riskirao in prefrigan način. Vlomilec je s ponarejenim ključem na precei sPovit način odprl spodnjo klinCav« nico izložbe in skušal okno odpreti. Ker r« jc bila izložba zaprta tudi zgoraj, jc ra<5 tega počila šipa. Navzlic temu pa je vlom* Icc nemoteno nadaljeval s svojim delom; po* srečilo sc mu je. da je odprl Izložbo, i* katere ie nsro pobral te«le predmete: 1 pa* usnjenih rokavic za avtomobdiste. 1 par tri* ko rokavic s podlogo. 1 par rokavic iz jele* nove kože. 4 pare g!ace»rokavic, 7 parov triko*rokavic, 3 pare volnenih barvanih dam« skih rokavic. 6 parov kratkih rokavic, 26 parov navadnih damskih rokavic, 6 parov otroških rokavic, 1 steklenico francoskega parfuma, 14 komadov robcev, 8 parov mo* ških nogavic, 4 male in 2 veliki biserni ovratnici. 1 svilen šal in 1 steklenico »Faw de Colognc«u Skupna škoda znaša 10.7000 dinariev. \1om je bil odkrit šele, ko se jo že odprla trgovina. Presenetljivo in značilno pa je dejstvo, da vlomilec pri svojem delu ni bil opazen, ko jc vendar Dunajska cesta oh vsakem času obljudena in stoji pri križišču pred pošto vedno stražnik, torej komaj dobrih 100 korakov od kraja, kjer jc bil izvršen vlom. * * * — Razklat očetu p/m*o. V RcIišČu pri Zagrebu se jc te dni dogodil nečloveški čin. Kmet Tomaž Ledivšck jc prišel opoldne z drla truden domov in se vlcgcl na posteljo, da si od.->očije. To pa ni bilo všeč njegovemu sinti. ki ?e vzel sekiro in očetu v spanju razHal glavo. Oče je po par urah izdihnil, medtem, ko je bil nečloveški sin aretiran. Povoda za ta zločin sin noče navesti. — Krava nabodla dečka Danes zjutraj se ie v Podlukovci. občina Log, dogodila težka nesreča. Josipa Sodnikarja, 121ctne^,a po«estnikovcga sin. jc pri krmljenju domača krava nabodla na rog. pri čemer mu je predrla desna pljuča. Težko poškodova* nega dečka so prepeljali v bolnico, vendar ni upsnU da o1- reva. — Praži'a lova. Lov Gotenica se bo zđražil dne 26. novembra 192^ ob 10. dopoldne pri okr. glavarstvu v Kočevja. — ppznc nesreče. Kovaškemu vajencu Štefanu Horvatu je padel kos železa na levo oko In ga tako poškodoval, da so ga morali oddati v bolnico Murski Scbotl. — Elektro monter Franjo Cerar je pade! v Mariboru z lestve fn si zlomi! levo roko. Tudi nJega so oddali v marborsko bolnico. — V Celju je pade! s stavbišča del. Ivan Čuden in si zlomil levo roko. — Na stavblSču inž. Kasala v Zagorju je padel z odra delavec Jakob Kranjc. Dobil je te'ke poškodbe na obrazu in si je zlomi! desno ko-geljnlce. Oddali so ga v bolnice v Celju. — Pri nakladanju lesa je padel Anton Iste-Olč na Vrhniki tako nesrečno, da si je zlomi! desno roko in si poškodb?! levi prsni kos. — V premojrovnfku v KIjučarovctb je padel delavca Jos'pu Malcenu velik kos zline na levo noto in za te^ko poškodoval. — Na krožni žagi v Soteski se je težko obrezal na desni roki delavec J^:p j a vernik. Odda'! so ga v bolnico v KandijI. — V tovarni Titan v Kamniku sta se težko poSkodova'a na levih rokah delavca Jakob Spruh in Marija Zarnikova. — Nesreča na planinah. V Aljaževem domu v Vratih se je igral neki dijak s samokresom svojega prijatelja, ki Je vzel malo prej iz njega maga-in nrbejev, ostal pa Je v ležišču en naboj. Snmokres sc Je sprožil In kro-lja Je zadela njegovega prijatelja v roko. Obsojena sta bila oba In sicer v s? k na 50 D!n globe. — Kaznovan nasilnež. Prišel Je ni I?g-nanie v Mazijcvo gostilno v Podgradu pri Vevčah že precej vinjen In pripravljen sa pretep delavec Ivan Grad, ki jc iskal prepira že na dvorljču kjer pa so »e mu vsi umnkn:li. Z nožem v rokavu |e prišel v gostilno In napadel Josipa KaČnrla ter ca obrezal na sencu. Nato le razmetal več kozarcev In steklenic ter razbil več š'n. Obsojen }e bil na in mesece zapori. Njegov priziv ]c bil zavrnjen. Stran 6 »SLOVENSKI NARODc, dne 18 novembra 1^3 sic -v 2b4. — Fe* varjena mladina. Kakor nam poročajo, Je aaoaji čas Iz nekaterih osnovnih la meičansklh Sol zaradi pokvarianosti in ntmorain«!« vrdanja is£Jjučeash voč učencev, odn. učenk. Uzrok? Slaba drnžba in slabo »atiiorsrvo — rocttteajCT, ki zMm-manajo dcoot — De** dom t Zemna*. Glasom dopisa pisarne Ni. Vel. Kra4ja s dne 5. tm. je bdaeovoffl* NfJ. V. kraljica Marija z zadovoljstvom odo-brrfiL, da sme dečji dom v Zasnmaa noakl njeno Ime. — Razstava v Terencu. V Torontu se bo vršila letna raaetava v septembru 1124. Na razstavi bo rtrervtran poseben prostor za razstavljaice Iz Juioslavvje. Naš generalni konzulat za Kanado prosi, naj bi ma irteresenti vposili vzorce za razstavo najdalje dc meseca meja 1924. V poštev bi prlSU: vozovi, razni ročni Izdelki, preproge Kd. Za vina se naj pošljejo pe dva vzorca od vsake vrste. Vrorce je poslali na: Consul General of the Kmrdorn o! Sertrs, Croare and Stoveaies-Montreai, Ca-naria. Resimo sokolski Tabor! Dopisi P0St0l0Yka - iz M*irte Caria - od 15.-19 III. dal ¥ glavn vlogi ELLEB RICHTER KUG TIVOLI SUKA RJE V MODEL jO tipičen film, ki nam predoči bohemsko življenje v tboj realnosti in nam prikazuje borbo mladega idealnega slikarja z življe« njem in ljubavjo. Fflm ima izvrstno ten* denco, je vs©«kori interesanten in so vsa interpretiranj« na višku. V glavni vlogi se nahaja priljubljena in dražestna diva Grete Hoflmaon, ki je imela naslovni vlogi v kras* oih filmih »Oko mrtveca« in »Borba za pre* stol In ljubav«. Film se predvaja še danes in jutri. — V svoje novo uradno poslopje v Beethovnovi ulici se preseli prihodnje dni tukajšnja > Jugoslavenska zavarovalnica« Id je sedaj nastanjena Pod Tranco. — Nov brivski salon je orvoril Ant. Tnrk na Miklošičevi cesti v palači »Vzajemne posojil niče i, na kar cenj. čitatelje liata espoaarjamo. — Koncert. Danes v soboto koncert dravske godbe v kavarni Evropa. Začetek ob P. uri zvečer. Vstop prost. — Na ogla« o maairanfa v današnji številki posebno opozarjamo. DotiCna maserka se je po dolgi praksi v mozemstva izve zbala v izborno moč. Zato Jo tudi toplo priporočamo. — NaJeentJSe In najnovejše oblaka se dobe samo Šeienbnrgova ulica it 3, pri tvrdki Gricar & MaJač. — Od danes naprej oova r/ortaaafka, UslosnosokJ mošt, — Gostilna »pri Mraku«, RSjssi a cesta it. 4. — Oapananfa— modni svet na novo re-BpaaVtaae I. dunajsko hisrltenrćno pralnico m svetlo-1 tkalnico. Pkrl ki Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ni. 8. — tndnstrtU praprot, Lavoslav Neu-faaas a Osijeka, katara jc imela v pretek-It&'dnen raestava preprog v dvorani hotela Union, namanja, da Je nje zastopnica dražba z »zrukala« in se zopet pomirila. Ko pa sta prlSla iz gostilne, sta se zopet spoprijela in Teran je udaril Rakovca s samokresom po glavi, Rakovec pa ga ie pograbil za vrat in ga ukrotil s puško. Pri sodišču sta dobila vsak svoj delež. Teran, ki je bfl hujši, je bil obsojen na 250 Din globe ali pet dni zapora in mora plačati RaKovcu 275 Din odškodnine, Rakovec pa 100 Din aLi pa bo dva dni zaprt. Oba sta se pritožila in je trdil prvi, da je Čisto nedolžen, drugi pa. da je bil v silobranu. že s tem sta drug drugega pobijala in vzkhcni senat ie oba zavrnil in potrdil prvo obsodbo. — Navilalcl cea. Mesarji Franca Grčar, JoHp Ribarić in Miha Koncili i so bili obtoženi, da so prodajali meso predrago in prekoračili običajen in prisaersn dobiček. Zahtevali so za kilocram mesa več kot še enkratno nakupno ceno žive vage. Grčar jeva je bila že enkrat zaradi savijanja cen obsojena. Pri kamniškem sodišču s obili oproščeni. Pritožil pa se je javni funkcij o nar in pri vzklicni obravnavi so bili obsojeni radi kršenja zakona o pobijanju draginje živ-ljenskih potrebščin in brezvestne špeJcata-cije in sicer Grčar na 24 ur zapora in 500 dinarjev globe, Ribarič =n Koncilja pa vsak na 12 ur zapora in prvi na 100 Din, orugi pa na 200 Din denarne globe. Razred fn* tlnvanskem svetu. — Vesti iz Rusije. Trockij nevarno bolan? Povodom šeste obletnice borjševiškega prevrata se je vršila v Moskvi velika vojaška parada, na kateri pa so pogrešali Trockega. Trdi se, da je njegova bolezen (želodčni rak) zelo resna ui bržkone neozdravljiva. — Novi aeroplani, sovjet ljudskih kc^rnsarjev je izdal dekret, o koncesiji za zgradbo 8 novih tovaren za vojne aeroplane. — Nova zarota. Državni politični urad v Petrogr«du je prišel na sled novi zaroti, protlbcljševiškl organizaciji, ki je agHirala med vojaštvom in delavstvrm Mnogo zarotnikov je bilo aretiranih. — Talentiran diplomat Komisar za zunanje zadeve Čfčerin je nedavno presenetil javnost s svojim novim talentom. V moskovskih »Izvestijih« je namreč obtavil vel »ko lirično pesem. Takoj nato ga je znani boljševiški pesnik-satrrFk Demjan v »Pravdlc primerno pozdravil In sprejel s satiričnimi verzi v društvo častilcev muze, obljubljajoč mu, da bo v slučaju potrebe poskrbel za novo noto lordu Car-zonu. — Komunistična mladina in Nemčija. Na svečanem zborovanju >e rm>skcvska kormrn i stična mladina soglasno sklenila poslati nemški proletarski mladini ta—le pozdrav: Mladim delavcem v Nemčiji, ki ustanavljajo proletarske bojne odrede, grade barikade na ulicah Hamburga, Draždan, Chermrritza m odbijajo napade fašistov skih band, pošilja sovjetska kormmi-stična mladma bratski pozdrav. Ob 5 letnici obstoja svoje organizacije smo pripravili 6 lokomotiv, ki bodo vozile transporte žita v rdečo Nemčijo. Vse sfle m energijo smo prrpravljeni žrtvovati za vas. Prepričani smo, da bo Imela odločilna ataka aemflcega proletarijata z mladino na čeiu popolen uspeh. Poizvedbe. — Izrabil se Je zavitek podlage za plašč. Pošten najditelj naj ga odda v našem upravni Štvu. — Pozabljena palica. Tekom meseca oktobra pozabil sem nekje svofo lahko, rujavo izprenodno paBco z belim, navzdol zapognjenim ročajem. Ker mi je ta palica drag spomin, bora hvaležen onemu, ki mi jo vrne. Pripravljen sem hodi da-H nagrado. Ivan Hribar. Cesta na Rožnik 41. — Pes frmac, še mlad se je zatekel Lastnik naj vpraša: ZalosTca cesta 1. — Izgubila se le otroška galoia 15. t. m. na potu od mesrneea kopališča do kolodvora. Cenjeni najditelj se prosi da jo odda proti nagradi prt g. Cotar, Kolodvorska H/I. Resimo sokolski Tabor! KONKORDAT Z VATIKANOM Pc 7pis ie ima izv: v ponedeljek. — Beograd, 17. novembra. (Izv.) Iz Rima je včeraj prispelo oficijelno po* ročilo, da se ima te dni podpisati kon* kordat med našo vlado in sveto stolico. — Beograd, 17. novembra, (lavJ Papciki nuncij na našem dvoru msgr. Pc"~grinetti je imel danes dopoldne daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Ninčic-m glede poslednjih sklepnih formalnosti povodom podpisa konkor* d«ta. — Konkor "it je sprejet v vseh tcTkah, ki jih je svoječasno sestavila komisija v ministrstvu ver. — Beograd, 17. novembra. (Izv.) Na?en podaniku v Vatikanu, dr. Jo* sipu Smod!ski, se danes odpošljejo zad* njd navodila za podpis konkordata. Ta navodila je izdelal minister ver./Tonkors dat se ima podpisati na svečan način v ponedeljek dne 19. t. m. dopoldne v VrJ'unnu. VOLITVE NA BOLGARSKEM. Teror makedonstvujočih. — Beograd, 17. novembra. (Izv.) Iz Sofije prihajajo poročila o velikem volilnem terorju, ki ga izvajajo nad kmetskim prebivalstvom vladi na raz* polago dane sile in organi. Vlada je svoječasno isiavila. da ae imajo volitve v narodno sobranje izvršiti svobodno m brz vsakega r^iska od zgoraj. Iz raz* nih krajev Bolgarske prihajajo poročila 0 velikem terorju, ki ga izvajajo zadnje dneve z bombami, puškami in revol* verji oboroženi makedonski četaši. V Sumaji so makedonski komiti razgnall shod zemljoradnfk">v s tem, da so med zborovalce vrttfi de bombi. Bilo je več kmetov ranjenih. Po vsej državi so raz* poslane makedonske čete, ki bodo nad* zorovale volitve. Zemljoradniki in ko* muristi so sk1cnili povsod solidarno na >pati. Vlada se kljub temu boji presenečenj. Ni izkTjučeno. da se bodo volitve vršile a krvav način. Konaigni* rar.o je vojaštvo. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 17. novembra. Prosti promet V današnjem prostem prometu je bfl* tendenca zelo nestanovitna. Od priče tka ie bila občutiti malo slabejša, vendar pa se Je tekom dopoldanskih ur zopet očvrstila in je bil za vse ocvksc razveo Italijo in Pariz čvrst dinar. Začetkom tega tedna od Sfuni špekulantov započeta in do danes s tope J orna se nadaljujoča hausse tuiih deviz na naJKh tržiščih je zopet enkrat lasen dokaz da padee dinarja ni povzročen po inozemstvu tem-vsč edino po sistematično započeltm Sptlrth 1 a; i vnem slabljenju dinarja na domačih tr-Si&čih. — Za to zadnjo hausse tujih d«viz pa pr.de tudi na Narodno banko precejšen del odgovornosti, ker namesto da bi takoj od začetka z izdatno intervencijo uchiilla ta porast je intervenirala le z nezadostnimi množinami in še to po tečajih ki so precej presegali etiriŠko pariteto ter 50 bili le malenkostno cenejši od komercialnega blana. — Danas je javljen dinar iz Zuriha preko Dunaja s prosečnotn tečajem 6.46 kar odgovarja periteti 15.50. le ttfa J tr razvidno da je končno uspelo po pri nas z.<.podati akciji da je rnetno oslabela tečaj denarja v Zuri-hu. Z oeirom na to ai izključeno, da b; demo v slučaju da ie ne ustavi prihodnji teden neupravičeno nadaljnje naraščanje tujih deviz pri nas, še nadalje oelabtli v Zurichu. Devire. Curih 15.47—15-^ 35, Pariz 4-70—4.75, London 3*6—3S7.5, Dunaj 0.1245 —0.1250. Prara 256—256.75, Trst 3.76— 3.78, Newyork *SA—lf.—, Badixxvpešta 0.4e—0.47. INOZEMSKE BORZE. — Curlh, 17. nov. (Izv.) Današnja predborza: B tosrrad 6.525. Amsterdam 214.50. Newyork 5.77, London 34.90. Pari2 30.25, MUan 24. Praga 16.60, ftudbnpcita 0.0300, Bukarešta 3.—, Sofua 4.90, Dunaj 0.0081, avstr. li«, kror« 0.0O61. — Trst, 17. nov. Predborza: Beograd 36.60—26.70, Dunaj 0.033O—0.033S, Pra^a 69.5— ^P.70, Pariz 126—126.50, London 104 —104.10, Newycrk 24.10—24.20, C urni 418 —422. Uprava naieza lista le prejela: Za Sokolski dom na Tabom: 500 Din darovali neimenovani prijatelji mosto e\'et-ja na krsto prerano umrlega blagopokojnega z. Iv. Luckmanaa, Srčna hvale! ti WiJJ&!iiILi3 Telefon 70, 349. Emm ta RmhI nrita v._ A R J U i jiimi ti VTBfeC G R g p i IW«HrftiiTrfii proti I H KAT vsakovrstne nove in rabljene po najnižjih cenah. S. VERTNIK, LJUBLJANA, Sodna viSca žtev. ak 12150 Itib liiflell, Diuiiitfca o. 18, se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 2530 Cele opreme za »oveaU, la esttaR|e izdeluje točno in solidno novo-etvorjena izdelovalnica P. JančigaiJ, Ljubljana, Reslieva cesta 29/1 levo na R. S Brzo« brzo a vlak v Celje v veletrgovino iermeeki, kjer kupite letos sukno za molke in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rjavo platno, ka■■•or htdi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v vetetrg. R. STERMECKI, C »i i o. Trgovci engroe-eene. Namesto vsakega obvestila. + S krvavečim srcem javi jamo vsem sorodnikom, pri j s tel jem in znancem tažno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, stric oz. tast, gospod ran fHarčič Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani, registrovaaa zadruga z omejeao zavezo. Pisarna « Ljubljani, Trioska cesta siv. 2. Teitnlako vedstvo aa oblastveno avtarisi« ranem gradbenem Inženjerja« Projektira in izv-jSuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne. danes ob 10 uri 20 ntia. dopoldne v 77. letu svoje življenj akt borbe, previaaa sto'aaiii svete vere Bogu udano preminul. Požrtvovalnega noža, srčnoljubljenega in dobrega očeta in junaka izročimo materi zemlji na ribniškem pokopaHSču v ponedeljek, 19. t. m. ob 15. (3.) popoldne. — Maša zadušnica se bode za biagopokojnika brala v župni cerkvi v Ribnici v torek, 20. t. m. ob 7. zjutraj. Blagopokojnika priporočamo v blag epaminl Rlbniaa, dne 17. novembra 1938. FarsUand Msr*ftO, trgovec; Frane Marala, kapetan I. klase; Me Marate, strojni monter, Inda Msraić, major v pok. In akad. sHkar, Bai aiarOia, oftdjai gradbene direkcije; AiHla Maratč, arhivar L raz-reda upravna ga sodišča; Jaaao Marala, sodni k snel is t; MAmU Mis'Mip podnoručaik; Karal Mar Mi, kapetan D. klase; Oiaa Marala, uradanc OUVD; Marila Marale oosoiena tavali, soproga sodnika; »>reiev caad. med., otrod. — Aeaeai ftarell, sodnik, zet. — i Hae-fr« roj. akta* mesa Mmrcle naj. SesUtMa Elza Merete roj. ko lisa pL sHalsjnmisierf Ksal Mareid roj. fcasseaah LafaJ roj Padbeji Itaka Marftd roj. Fremsi Marin Marate roj. roj. sRMimj sinahe. — Vet raeid la Za Mkhvžal Velika Izbira bsnsoaov, oo ko Id de, keksov, laoia od aajpraarmatajalh vrat da najfinejših specijalitet aa debelo aa debelo 12301 Ljubljana, Krekov trg 8 (zraven Mesloaga dama) Trgovina m 1*142 delavnica čevljev najprometneJSa v Zagrebu, s s proda s tovarniškimi stroji, inventarjem ie lokali. Prvovrstno »odvzetje, — lejsejsnefa daje Itbb Ocaalner, Gaadnikova srnica 13. Najboljši premog, drva in oglje knplte naje-eneje prt Dražbi IUUJA rg 8. Đ48 LJUBLJANA, Kralja Petra tr Ttlelon 220. Oblast, avt. crv. inž. A. ŠTEBI tetam, psa ama, Ljmbljana, Dana jaka eeeta 1 a (v palači Ljubljanske Kreditne banke). frojtattra trnktrične centrale, po sreteje eneme in privatnike ter daje strokovna mnenja. 1196» Obnovite naročnino i p*nnerx>ma +JŽ\*lma kavčukov 3 ~r B i, |t I TrgOm'iilal izvrstno idoea z drobnarijo tn pletenino na drobno rn debelo v Mariboru, na najpromet-nejšem kraju j« takoj proti gotovini za prevzeti. Ponudbe pod »Enmilijon dinarjev" na trgovino Sax, Maribor. 12174 J OMMBMJB [j i Jermena za t eal e [ BaB»U3e aakDoostl po nlalilSs csaak ■ _ cebaellsSo RnUKT, losrnlca po-WiEH Vi, Oartrarg. 3. znsTorcaa ne isCejoi •SLOTEKSKl NAROD«, d n g 1« novtnvM 1*23. St an 7 Ounsjsko pismo. nov. — Avstrija* aH *TeUx Anstria*; Cor-rlpr« Sere*. — Blagostanja na- sproti. Na D n n a j n, 13. nov. Včeraj smo imeli v Avstriji največji praznik, — državni praznik proglašenja neodvisnosti m zvezne republike, obenem petletnico njen era obstanka, V počaščeni e tega zgodovinskega dne so prekrsti H najlepši del Dunaja, bivši Franzcnsring — oni del, Icjer stoje parlament, Ra th a us, vseučilišče, Bnrgfheater — vRingdes 12. November. Kancelar Seipl je pa bas rm ta dan odšel v Linz na proslavo tristoletnice bogoslovske fakultete, in tukajšnji socialisti so nm podrikavaJi, da je nalašč pobesni! pred proslavo petletnice republike. — No, kar se tiče tega vprašanja, so socialisti lahko mirni, kajti pred organizovanirn delavstvom in zlasti pred delavsko ulico na Dunaju bi si nihče ne npaJ na dan s svojimi monar-histiskimi željami. Lahko brez skrbi priznamo, da je velika veČina krščanskih socialistov monarhističnega mišljenja, ali nihče ne bo hrte! poguma, da kaj takega na glas izreče. V Narionalrat je z1ezel v drugem skmrinijn tudi edrnj očitni monarhist E. Wense, ki je imenoval v svojem lističa »Organ der dst. M on are his ten« dan 12. novembra »eine Schande«, na kar je dobil od socialistov opomin, naj se ne predrzne kaj takega izgovoriti v N2tionaIraru, ker gotovo — ne dokonča govora. In verujem, da bi socialisti ostali mož-be*eda m bi moža odnesli iz zbornice. Proslava na Drmafa je bila taka, kakor vse take sfavnosti v bfvši Avstriji Na predvečer bakljade socialistov, drugi dan popoln praznik, a pred parlamentom so se nagnetle neštete množice, ki so Čakale na voJaSko parado. Ob 10. so se zbraJi pred parlamentom vsi predstavniki republike na čelu predsednik zvezne republike dr. H a i -n i s c h, vsi zastopniki tu akređlfcrvnnih držav, vojaški atašef!, novinarji itd. m mimo nas je šfa vojska, kakor prejšnje čase, in čujte, eelo godbe so nas spominjale preteklosti z marš* »Odu meln OsterreiclN In pa z »Ra-detrHmars'«. Debelo smo gledati m se cu^fli. Prav nič pa se nismo Čudfli defiliranju, Id nas je opominjal na nedolžnost take Igrače. Korakal! so Štirje bataljoni, pred nfhnl 234 kolesarjev, m dfiTje šest baterij rorarfčrva. To trna te doH pri vas vse drugačne defilacfje in drugačno moStvo, tega tu so naravno ne treba bari. Sicer trna Avstrija le toliko vojske, kolikor je neobhodno potre-ie za ohranitev notranjega rrnVu, na ranaj je Avstrija mfljenček »Hruška narodov cm ne potrebuje za svojo obrambo nilcalce vojske. — V ostalem pa n'sem opazil prav rrflcake posebne navdušenost! in redki vrVtttd na repoMi-ko so se ml rdeli nekam pri stijeni. Du-n?jČanom nedostaje našega ji?znega terrmeramentt) m v največjem navdušenju so nretihi. V nekem rtstit sem črtal pred desetimi dnevi o »berački« Avstriji m njeni ne.qwnboogH. Prav. toda zdi se mi da bi bilo mnogo parnemejše, da bi naš! ljudje prenehali govoriti o »bera-Stvuc Avstrije, pač pa rarrnitrian: le o svojem bogastvu, ki bt lahko res bilo. da. ki bi maralo Mrl. pa ga nikjer ni hi ga še dolgo ne bo. NsihuHa mita napaka je, da se radi nertfrniierno in podcenjnjrmn sosedu Ze pred leti sem p!*«f v slov. Tista: Nc brirarte se za Avstrijo, tu so rasTrtere boljše, nego ffh oni sami ks»re?o. ker Jim tako karo. V-^mfarn snčatie v+eta rvefe, tttt fhm oć vren strani krrr vsPjnfejo dobrote rn ve?e*ne smmh-eio xm samo po sehi umevno, ti o sir rta Avsrrffa ne more nlaPnti nihakih vofrrPi od^hortnin pač na oorrrrmfe podpore, da ho moaia 39-verf. ko smo jo tako oHestfli. To res so JI od vneh strani svei^ vsflfevau1 rtohiotc vseh vrri. rhmal je dobil ne-*+e+o bioorcTm^Vih podr>omlh rnisij, ki ao tu sl-T-b^p za stori *r>če otro V. za sred-nfe stanove tn delavstvo. Pol T>rrnaia «tr, preživljale tujf misije. N* tisoče m Hsoce otrok so jim preoeMavall v svojo dr~«rnino, kjer so Izborno za nje sVrheli. 7a trgovske zveze z Avsrrifo *o vse drŽave v^tvarjale najugodnejše pnroje in olajšave. Od vseh koncev sveta »o drh" bogate W na Dunaj bi vsakdo je po svoje r>f loon vogel V nroevlfa teza velikega svetovnega mesta. Skoro ob istem času kakor oni slov. Ust pa je pisal publicist Ttalo Zra-ffarelli v milanske« »Coniere deffa Sera« pod naskrvoas »F e M g A notri a« ^onis z FHmaja, ki ne more dovolj pre-avalrti sreče, v kateri se topi tn dežela- Dajem mu popolnoma prav ki pravim, da danes ni Avstrijca, ki bi hotel menjati avstrijakl položaj z onim v "deželi Ure, ki ena velja ie čer tri flsod kron. — Pripoveduje tvojim srvtdmm tate!jem, dn tone Dunaj pe proračunu čez 400 mfltfnrd preostanka, fin te rrfso mačkinc solze, čeprav so le avstrijske krone, fcnfff tn svota predstavlja pol miRjarde neJDi đmarjav.) Zato pe se Dunaj v i ankete ornim peeenflU v položaj pred vajna. InvHBI so ie reeaie r^oprnve, an katere se niee neel pred vojno, ha načrti za bBinjo bodočnost so veHknnslri. Samo ga zgled naj povem, da ne peste na miru niti pocestnih sverflailkfli kamlerabrov, ki jih barvajo na belo. — Tlaki otrok v Švico, na Holaadafco iUL so presekan, karti Denaj je letos cdn**orfi, da s hvaležnoetjo odkianjn, ker lakao sam skrbi za svojo deco. A ae le to, Dunaj se pripravlja, da vsaka drufma sprejme pod svojo streho dečka al deklico iz Rajha in milijarde gredo v pomoč na Nemško, kjer delujejo avstrijske kuhinje in na storisoče gre v Nemčijo takih-le varni: »Gospod aH gospa N. N. na Dunaju vabi gospoda ali gospo I. I. v .... „ dn bo od ... do .... njegov afi njen gost v avstrijski kuhinji v.....Vsi poitni vozovi so prenapolnjem s paketi žrvfl iz Avstrije, vse brezplačno. Italo Zingaretrl se ne more dovolj načuditi tolikemu bogastvu tn vikHka: FeKx Aaetria! Prav močno se mi zdi. da ima prav Zmgarelfl in ne ljubljanski ftst — Opazujem vsak dan to dunajsko vrvenje m življenje, ki je čedalje bolj podobno onemu v najsrečnejših Časih pred vojno. Meni se sdi, dn je Dunaj že prekosil svoja najlepše leta, kajti danes rn cvete umetnost, zabava, raz-koSnost brez skrbnost In da ta uživanja n odkril jn je jo vsa pričakovanja Dunaj-Čanov samfli še pred par leti. Nihče se ni upal upati, da bo tako kmalu tako življenje na Dunaju. Na valute danee nihče že nič več ne polaga važnosti, niti ne marajo kake spremembe na bolje, ampak zadovoljni so s svojo krono, ki jo vldrjo šele v deserHsočaku m čakajo, da nekega lepega dne zmenijo te bankovce v nove krone. Vsa gledališča vedno prepolna, vsi nešteti Idno po mi. da ne doWI veo*no vstoonlce, vsi varijeteji nabiti, kavarne Živahne, go- stilne delajo, dn je veselje, čez dvesto Imajo v eefl državi novih bank, 14 torej delalo kmpfl|% pa naj bedo tako aS take, soj je vse sena: s>rakBoj§ogn trgovanja; mnoge banko so se brez pomisleka pomladne hi okrepile s tejfen kapitalom, ki se semkaj vsiljuje, n Industrija dela s poene paro, zlasti odkar le t Nemčijo težavno trgovati. Razvoj velike mdnsortje je tako kolca a? en. da danes težko dobite tovarno, ki z lahkote pr m tame kako večje narečflo. Cel svet se je zatekel semkaj, kakor hi tu dajali sastonj. Od japonskih potresov min Avstrija milljardoc naročbe. Cks-Port v vse prekomorske kraje se je obeovfl. v predvnjftft drmonz^th. Zate je danes delavstvo taborno plačano, kar seveda se ved*e ni pregnalo H*tega znanega »maftfiando vlene anetlto«. Oenemml komisar Z?mmermann je v svojem zadnjem poročITu na Drnitvo narodov povedal, zakaj gre Avstrija s hitrimi koraki naaproti ozdravrjertju. Blagostanje se je tako P'^vrdlgnllo, da državljani rn^eolačnjejo davke, tako da je tmela drfava do konca foftjs že 900 milijard preostenka. Dokaz o vefrkanakem razvoju trgovine je. da i znašal davek od prometa v juMjn 92 mfHjnrd nad proračun, m ker je opravičena nada, da bo tako tudi v drugi polovici, naoroaeo si mi«»ti. kako ogromen vb" dfmodkov Je ta devek in dalje pravi: Carine in tob. monopol so zapravljeni za nsednorodno posojilo, m čujte, samo v avgv^tu je brto čHtega dohodka ?n 714 mtntnrd aS trthrai več nego je treba sw obreohaoma kosno hrerkani. Zato na moramo Imotl odgovor keftkor mogoče hitro. Težke poaledlees ki se pričakate**, ne nsoeaio na eWax> hv ostati. 6. fnJDa fe Insst ITBIaasidcirf razgovor z groloam Boioktoloem » Forga-chem. Orof R: vsaeai ses Ml not eosarin. On nravi da presoja* straaeflo mirno. Jas: Da, toda mM um da so vpeasssije need| đil^Hrlvoo s poetvom pod or^ole. Peva^aT svm kako ie v*4lk$cz poteklo Ib kako vztralrl ns dsistm, da stontat s strani *rb*M» vbds ni bil nanerien rrr^ bi n»oVo*vrwfo, marveč nrof^ e?n mo-na-H^. rn»d«? %-oav!<*» ^rbW v utlmiatii-mo z narVra'?Hn r"kom- ?4 s*l 4^ m*. Vedelo «e le v-»ar»rei »i* Sr^a re jrprei-m? tek r^r>^ In en *^^*nr»i vojna po pretek*? tega roka svoj tak. Orof B.: T^a* c'» zgocR, aVo na^ Srbija pri*^ k rr^-^ntrac?:*i. pa se potem Jaz- M? id»Meiam v tvm «f*~*2h? v ni^r? Ssriti^rtl D^"r>-a^^:fi fx) h^^',^^ dokler f»«^« %--tf»r| <-J-f—JT1"i. Cirr*t T5 • TT^+lr^efrr^, --^of n r TeAom ti &m 27 IrTIS, Dolw K* A9 sVhlta t! H» minister Irm+ok dooavt. da a« nosenSTreen nilr^Vl «i«mi 12. kiO^a eeen imel aon-et »f>govftf z gr<»»lo**? B?re**t^tdor» P-r^fl»o1h mlslf so MU vodArd generafl. na Čeha srn Kotse»dorf. m ko je Nenri&s rahls »da«, je volns iebrek-mls. Priora ve ss ottlmseoai so WU t koz ki skoz prevete bojnega hs ne samo kasni žsleeeca dnha. Avstrile m Nsm«Ue ste mtslftl da sta neersraagljrvi In vsak upad s strani ffaolis na ssfstsoogaslie ssnnaaea krBe naveaviitve r Nam»ia! Motati so na voak nočki steveono aro-dočHi F vrani namsVo-svalrllsko mož m aagotovitl nonankl neeti s^e^ee^noet, na-stonfll In konžnH liagHPoe sva4 nastop. Klesal je poraz, ki je odbil nemško post katera naj so nikdar več no oVtnna nad Fvrmsoi Zdbtorafte **r»od aaio domaČo zouMsmo cncoatjo st izvrstni prl^ai«k za kavo. Ub i? sM5 armado? Fraaeesal vojUkl krosi se ts s vso silos— tto \mpr>4hm na na^saoaosas ▼um« s vankaassi stm«! pH Vatorhn Venatn. Stfoiaa je hit* teaa Tt«lm>wor n« Tranom radi ran* V rrefft vojaških rrvtjali so ha-Bjaat t. vao o*oeao*r|o ?rote«t*r*H prad SrdHvam irancoekth sanemlov, kateri pa ostakda pO rrojem maenni. kalror so )e napisa H slede Vttoorua Veneta. Sedaj 9« * rarvfle m#d Halnanektml In rraseaeaiaaf vofaiVtmi kr*zi eatra pale-mlka radi rvnrečaaaar« raaevaala srbaaa armade. »Rae^es*«« l'i!rsw. prinbčnie članek v odsovtx fra noo»Vi vojailcl rrvrfl »Rrm MWl»*re Tr«»c»i»«« jrt*«« releva-ata ^rbtkt armad« Treaco«! trde da Je ta •rThovrt «le»a in pripwte*k> t *c pomoć Ka-flff«. ItaSla a« ie Bo?«fe!lena. Maiar Ltrisi Arn«tto priobcTii« eatnrv« a»s*o-lra»coa**l-Italilaaakf dosovor i da* in. raste r«15. pe kateraai e hfs Ha,'tf{ ixroČeaa Hikrnarfva bi popolna rr>ds?ve ta vxc np«r»ct)e aa Jadrana N« podlaai te kowv««ct*e i« ■peolsai halfta rttdf reievnnfe srheke »rm«d«. aod-plraaa prf tem *eJe v e bn>» naicaj nad 1 JO. m Hr»n v b>- nssaes ie^!^e4 Jlodl hi M.nH IftVapaieeai ter maoce •natern-iht. Pr^pe*lenih )t bfio reč hotaOi svstl^Slfk ^c+aflrav. AsnsIVa trfl, d« »e drS0-4 Ha^nanska vmsJVn oMaa* po krrrfml re^^vl prlrnsrae. da s« re pa Rel« a*»-»-«ete ' pr*?«ft» lammaaoa pro*< rasstoi o ra*>v*m+t? rr*^Vo *rtn»d«. T4allV»ri hrrs-*o V> jrrdo papaVck da v«a-ko reč rr^^r^y^io. 2afo pi le h?lr*»ačenf>. d« |rv bo rdo vse variei. Ko. br trd« rranr-^W volaJTVrl krocf, to pa drfll navodno kot pr"Vtn« »^krraiieava« isasneaks aia«awn« »e dalo nihal val koMekaj *• aarodoo 4u-som«l %LS NaMao« da se s »Slevaftlevfco« farbM«»tvo«a Pakaitaii narodno ravadal m nad i*a*f solo ajVrdal ku-toneaal a« israaoie, k peka**' r«p*Bakl va-čmr v Naro<^ «**d»l**«. k*«r W bai *)r-vaaaai ur1«.« katoUSki AmburmA Proi dr. gavasie ttaMsaa«4re polltlVo aapraaa Jugo slovanem t&bo oatro kritiziraj, kakor bi }e a« asosal aatrala ta»df VaJc ivaooososlaesc la polee IteviliiOi r^eda* ab'akova^cav lx \m srraaaa smo ^idafl t«d! prof dr Mtdv<*-da. k' te ** «■■» sadaiem IcateUfk«« shodu baker memo dovall »kaa&c'rai aa featollcan-stva. ?itc«r p« te ras. ds fe aekaj časa rud! tukaj ri'ii..Ti oa; ogabni narodni ImifTe-reattzam. ki r« «Vu§*Jo kok>vod!t b: LJubljane aaaestf tmi* na >^'er^ko Tr»da ml-B'tStii« ataa^f r mlnflK s«n<»r*etf1 nam b»«a-Čl. da ha !h.«b1b>«*k« pantnrv — skrahiraj. Snao aafnreč prtb'+aa koroške naen aa den ?«4-«mo ob»«pne kWce anlara Ik^Jarva, k* M veedsr po vačJni katoMtkaaa mHtlrnia. hi mkatf«* prHraS! te «»rranVe prnv *nib bratov aa> ve« krM — ltah>nt Pismo b Maribora. Marmor, IR. T*mr. tvSSL T« mi yrwa( meV. smo % »ainsm na pMw dr. M«r^ccwfHc rnncnfa. ds |« 2 Nemci f*k?h*čeno varVo prlla telVitvo r"o-r-ej, dotrlar %t nt bodo Name! napram in m res tako preorfieirrfraM, kakor m teh* od em dr. Moroccott. Za ds We^S le nekai sa1rHln?h opomh. Gotova le. da je M? h'nsno, rrraarf že davno oh«tto*a*«^n n^fo^no-^rrvaega nasnratla od nane Krra»rl brez mrjne potrebe §e nadalje rasrvnemati Us.^da nas veže. da smo v potrebah srn koi rtranlra gpr te rsena ela govori *i^Hro Slovenko m te ftasl tnfl boi matoprfV« amaoogi afcrrsaOsrsss parvasnffra, en te $*4-wnV ?yaar* v'^rB ^^vn*«^ T«<#a m*»f ae te trV*»* Tts^aV«! k tegv*ir<»r«. dm nm ramaaaa« grama»tV»tne a!o*-r»a(VaVor da te »« pri ao^m^ni a*ir<»ha) *g da rate emrM aaa*-UVo. T« at gasosvtla dan aa dMi. odVnr sa se marJW»raVf Npmd rdmfPi v avmeni po-nt^Ti^m dml*vti. Ver z- V ^ ro+vu*l gflr^H o kvltitm^m rhH4anjn aiovmra+v^ »n Oa, aaaarhra, za da-aes aamo le en amčai. Prva teta so se vasi s trgovin« se pe-ga*anj V »mri p«« arO»tff^l andl nog bo V-'-lavann pTteaaa^vamt, as aaama. ea so ae emana v Onasavi «i aoatei Mrvaaa si O dr Wmnaaaat? Si aa* h? goteaHh na* podati Fsa^srmr h«*»t gmrll. as ni ravne on eVeggpn v to s^ianavo gaaado Ttba< te PO avoded pribodnjKi. O* deiHrt*: S. Met al ni kov. Ban Pa fvr.'wi; savaJf v Parizu J £eda|. bo s« ▼ R^i^ill vrsi grondrjo-»ea bi v »gcdnvbri Clovarrva p^ svolem 00-sefm prvi akm^ciimm* aresaMtenja soeflall-itteno - koaasatl^slcneet rrftma bi m po Hnnak ver^te nrtkr drfrre rrea t potok h Ini. ko v imama a'vrP^frama trce H unsiralo Stotfso« bi morda m$*)vr\\ pv&.. ae nam adi potrebno srrre^ovnriH o ▼o*'*««.«'!« prakficoe trvoe smeifaM^ma rn o tem. d«-t j t sod-lalrsam mot^ rn patrob*n žrtovefki krvi. Celo nafodnčaajr socilalla^ BS vtflkrat hrrafarl »vole mnrnia, d? Ja socihrliroi v bH*nJ1 bodoča oni ggisa adHI 1 Fo nI •berem mneajn I« mnjr«>ča aamr priprav^afi tla aa r»rt?ru-2tbn«ga r^da. tr*di H^irvvr odcIsH'^vnnl« Je iptalanll 4rrtr»4e boi iMhgSt Obveilak) Ja rodi nariraol«. ds *oe*lnHama ni mogoče nvoaS armo v aai državi a. ar. ssma v Ptrsfn. oočim ho v nr^>^&^> (tn-rah via-Sal bnrfnarnl red. morod« atleslll oraa-ve (a ajka^mo^a' drmrfk d rta v t? prta rmi bx da Stri svoje hvmso «vl|ea|a. ^ drlrr« na svota sedaj akrmrn^ fH^eni* fma- M skoneti laritai. skrir^e trge lr ■*no-a« gospodarske l.cco-cae. 7ft» so ^rs^n*m*vrv soel)i.»stl - raieraariltaafsrt tisti. V trdile, ea Je sa inordho ^orilsMema v prri vrsO notrahno, da jr vri praJatartn hi val otelav-sJrl sHfl v*** drfev adr*ieO^ v «dRn.r skana-no db^etma n« gtedb na drfavo b- aarrKl-noai. raSrsi h mogo4! *ele SO taJd soSdnroomi k h prvi In glavni dU vseh pravtn soctlnlVstov. Vse omeni ea« misli so niso rvcannrat« v bnrfnamcm tf^k«. n« po h»virth a?l ta|n*t prtetaaTh borfoamiova roftma, naeo Pe aeladalh taoratltrth soeHaMsHene ldele. K ban ie rrtba I« r»rtnomntd da so ae val 00-akttsi rrrealf •oc^i^srferil red v •JraHeatU nrlalonrffl. V AasarnVf In oVogih svohodalli dHlsvah so vortrrai posko^nH orranlsir«a, sornsBgnčne h Iwavrnisl5gae drafhe, toda ▼si rmsknsi so sa ponoarocis. 5oef|anatlč-ne organlmoT)« nrso bfio sooaobne sa frv-ffenle in so momlc r«rno,im ootsm IBraidl-ratl. Zato trid* sedaj, ko rton>no pra«o r. ST^a ki ntrr g* 1« prbi^-sls v«4«a m moka rev<4n^l1a So i« vsa irn^tano In je treha sstvu-U! oeksl rovega. pravienel-f«fga. ^s mn^mo vpralsS' h ortgrnraHtt sa-p»' soN — dti-M more s^l^^^em sareg Is-le*W tt^« di-TT^abn« m gacnahri red AJr-» arMe-/T»o <4o o^vmlfuma. d« ahrte-rom so ortfli l#» n^oni tnorentfl aoennl?«"*a Š2 1^ aamrr^f eoollal!*«m v sed^niem easu neiitsdniT hslnkie vred.^t* Ims tedal ts PnnV"* Tr^rirH'rii tef*t| g»l dnj?Rbn' rad Jai a^sdfrl ns rarva^ah staregi It tr^ha Ite aad«l m m* potrto or ?er SO tao tet kr-bo fa^.-a«d*na aolV#aanjaaaf ~+~y> m na rr>df»v r ab-moJ Ši aJtail ho n*- bo v«45 r*7u ke med r^»«drTlkl raaiitb ver naao aa-rr^ *W-«3*»*eva Tor*l »fto^ t> ^«'^^, railfl m-rthlnm dal* mar? ao^ll^rz^ni rac" ga ti fd'vnb* aH .žihisaal s psilKno rtall- r-.-f>o s^-^t^ '<*raltv ne s'e^e aa mn-Til^ frm^-^'- uaU daiSa "rvdU«-llev «ocM»f rm«. n-.^it" v V-HV^r se paakaiaj« Iz r^l(v0al ao**Unl!apr*a r Ml-b a«U»n| tr- dtfv< da sav^l^neem «1 Ml pv»MavT1ea a' kler aa tam-!'*V1 shU n**1 v nraHosH nit; v sod^nlf d-bl moram^ p*-t^nrn*'tt 6^ to pe-ai^rlp ni do-rii f SS V Ho • To vrMa wmi ra ffaarga>f dr»»o>* h» d t-7 a ve le n^ e,»»^ nr>«^a*i»o alc^ e^i-rt-^n*^ ne eam^ a Hov^au a#«o f^fg n jp- —»O, r»h f«^»'*b *»'v'>W"> *r« frf^nr«ti l» art^a*^*-!« xela r»rwr,m Pr' r»*^*-a« f-«t#»TViU rVrhataai «»«0^ aaiaaWehi aVsIaOv« aootl-d-tteal red fe asslstli 7a rt«at»»fe «ema«*tf ae t Šrgfikatai a-do^n e*b*l »e mraven da a*» BSVOrilNmsg ■ *~rrl ga lop»ana H »daiat^f^ t^a'W»*«i FalrH. I- -1» •r1-»>»»na a^eT^^a i«v^'r Ut—<- v tem. da e« o d ara vi !.-.«- » p-*< r'**^ a/l« gV m*o'4-V fj-'^J> »Fffbuv r^j sssgenl t 0 r>n vsa prod-^i-n'ka srrdstva t I vsa kar pred^+evUa V^V'Iri'irM' rr*d-<~af vs: ptro-H, ravrdi. tovarne ne rn^r*^ HW lasi »nm*1.-ov ae«m n»r>oa|n pr^eeda« e*-' drn IM s» dea«M Var an b* sa# r*mTH v fat« meri ar««Mrentka ar*d^Wa narravM»U mr^-ti god lata faeavflo r««H nio. m f*k»Son- dn I« reoatSa kakor a*ro4 al< tavaraa svojemu laatmVn fameetma dab«d*lr Ja Je labae l^rel vtr eksalaataoU« ra *>ur««a Oovrk- 7«to tadl aa me«*i~ awn^ aoe*1-?»at«v a—Hr. aa aaore m a« anaa btr! angvaami. aagm akirrv aa laot T orri eiavna aakta*a aoe*iea«m* a-o» 35a baea. ala ae mtaenvf aovnaa te^^sbtaba nravi o« ej*4e aanaH« ha am»o*«1ce«'aW^ are.i-asav. aSaalaaVaai m«ra !• »hnaaia p«i»«V'Sv«1a aaaO Pfr^-oleVa amtrehg# sosaanaall an tnamf saeOaHatiiSa« 4* ^b' ^mvhiataS ga ■€> tS nsknj »r-dVe*-r |a f^^l-v. g] dovoli šlvileaisaih porrabaGa, tedaj pra- stran. 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 18. novembra biev 264 fzame to nalogo družba. Dražba producira vse, vse neobhodne izdelke in jih razdeljuje pravično med vsemi Člani socialistične družbe. V taki družbi ne more biti niti lenuhov, niti zajedavcev. Vsi se morajo enako udeleževati produkcije življenjskih potrebščin in vsi morajo biti detave! te ogromne tovarne, v katero se mora spremeniti socialistična družba. Posledica take organi-Žarije je prisilno delo (kakor gt j« uvedla Sovjetska vlada v Rusiji takoj po prevratu). Oni člani socijalistične družbe, ki se nočejo ali pa ne morejo podvreči splošni delavni obveznosti, marajo biti izločeni aH /uničeni. Taka ie socijalistična družba. Glavni princip socijalizma je torej — odpovedati se privatni lastnini in produkcijskim sredstvom in organizirati skupno produkcijo. Vse druso Je samo posledica tega načela. Oglejmo st sedal, v koliko odgovarja dratabna organizacija žuželk tel definiciji tccijall srna. Za primer vzemimo Čebele. Vsak roj čebel obstoji, kakor znano, iz več tlsee članov. Vsi člani žive v skupnem stanovanju, ki mu pravimo ulj, in skupno posedujejo produkcijska sredstva. Res, da nl-poajo strojev in tvornJc, vendar pa imajo nekaj, kar lahko Imenujemo produkcijsko sredstvo. To Je satov je. Satovi e grade čebele Iz voska in ono predstavlja složno, čudovito stavbo pravilnih ealic, ki služijo .deloma kot skladiiče meda. deloma pa pola- rajo van] jajčke, iz katerih Izvale mlade čc-ele. Tako Je torej sat potreben predmet, brea katereoa bi aa bilo moreče gojiti čebel, ni« priprav Ha« sa Ih/ljenje netreenlh produktov. Produkcijsko sredstvo Js prav tako sodi panj. Panj ali gnezdo (ari mravljah je te s! osna stavba t rasnimi oddelki ća hrano, dceo Itd) je zgrajen precej složno ta dala se ndelažujejo val člani družbe. Tako vidimo, da Je v družini čebel vae skurno. Mvatna laat nrodukefJskJh ar«d- stav pri njih na cbstojl. Med zbiralo vse čebele skupno, nosijo ga v skupno shrambo in ra spravljalo aa skupno uporabo po zimi. Tako trna ms pri čebelah uveljavljen Čisti komunizem. Oni Ideal, ki ga skušata doseči v Rusiji LjenJa in Trockli, že davno eUsirtira pri čebelah in drugih vrstah in-2eJk. Sporedno s tem družabnim re3om opažamo pri čebelah tudi prisilno delo. One člane, ki prenehalo delati bi družbi niso potrebni, čebelo bree usmiljenja seode aH pa tntfOJo. Tako ravnajo čebele s troti, Id jo po oploditvi matice družni samo v nadlego. Prav tako se sodi rudi vsem slabotnim maticom. Id jih Je raogeee vso« in o nadomestiti z mladimi m močnejilml. Sploh pa nam nudi družba čebel mnoge poučnih primerov, nad katerimi bi se lahko zamislili na si socifoiogl. Poučna j t izredna apeefjan-zacija kot posledica takega družabnega rs da. Vsa druZba se d«It na v©* raaredov aU kast. V prvi vrsti razred delavk, H tvorijo veČino. Dolavke so samice s ečibarvitimi Spolnimi organi. One Imajo samo okrnjene fcpolse Dere, na morejo pa btti oplojena nisi poiisi oeloitnlh Jajčk. SnoJnl orrini In % njimi spojena spolna funkcija zahteva od II-vali veliko Izrabo sil is časa« Za druSoo Je sev«da Skoda, da bi delavstvo izgubljalo fcas s takimi stvarmi. Zato tudi spolni organi pri e«e>«Jah-d«lavkah polagoma degene-Hrajo la z raamaiitvijo aa pečajo zgolj aa to namenjeni »specijalisti«. Med te spad-jallste spada posebna kasta trotov. Troti so samci, Id se specijaliziraj o v področju oploditve in Id anioa ne morejo opravljati drugega nesla. Zato je tudi takoj, ko je matica oplojena, njihova vloga doizrana In trote spede aH pa jih doeela un!5?jo. Oplojena matica pa se spedlaHzira v svoji stroki. NIČ drugega ne sna m ne mora delati. In ae sama ne more niti prehranili. Hranijo jo posabse tabele »nostunja«. Matica je zaposlena samo z Jajčki, hodi po ulju in v Vsako celico polaga majhen jajček. Slične urejeno družabno organizacijo Imajo tudi mnoge drage ŽuieHce, kakor osa, mravlje, čntrlll Itd. Nekatere mravlje Imajo posebne vofaiko kasto, čfio glavna haloga je braniti drarbe pred zunanjim sovražnikom. Vol Maki se ločijo od ostalih mravelj po veliki glavi In motnih čeljustih. Oni so zelo dobro izvežbani In oboroženi, niso pa sposobni za nobeno drugo delo. \______ oiiRAN JARC: iz PROLOGA za igre Slov. mari-if>aetn«£& gUd&lifiča. (Od prfHki letainje sezone »Slovensku ga marijonetnega gledališča*.) Ravnatelj:-------— — Kako ste dobri, vsi smo ena družba, kaj družba, srno družina v hudi stiski, ker nas preti zlomiti strasna doba, ta doba ognja in krvi, nssilstva. pokolj t v, vojn, prevratov blaznih, ■salti Vse se godi, kot so pisali stari proroki, ki jim svet vsč ne verjame. In vse se ruši, vse, ni več veri in človek se zapira pred človekom kot v pradavnini vsak v tvojo vot* lino, in se nebo Je tak ledeno, prazno... Ne, ne, če ena ves je, o, verujte, ta vez j s pesem, je besede srčna, ta ver je igra . . . aH, bodite z mano, ne zapustite me in moje čete I Oasperček: — — — — — — —■ — — Pa ae napotim nad ljudi tam v svetu jih pozabavam žalostne in bolne, pričakujoče smrti in razpada, vesoljnega potopa, zadnje sodbe • « » Jaz sem, ki vso zapletam m racalo* tem, jaz seaa, ki iiv polet «vljen)a dajem, že mene hi ns bilo, bi zaspali vsi igralci kot na gradu pravljic* Bres mene bi ostala žalost — žalost, bres mene se veselje zdolgočast in dolgočasje se vobrazi v m6ro, ki bo zgrnila se ns vse človeštvo. Ker jaz sem vedno se vrteči človek« skakavce prek prepadov, kjer ie davno ubil bi so kdo drugi, — jas ee smo* jem in 9 novim vagonom snaulcnern, ste* čem, pla nem. So višo nad dolino, na gore, od tam iz vrha pa ee smejem, sme« jem, dolincem, ki bore se jezni, divji, bore se za malenkosti, ^a nič, in vem. da vsi njih boji in napori so Igrice, otročje solze, ksjti le smeh na gori je brezčasen, večen 1 MIRAN JARC: Gašperčefc na Baluloie^ein stolpu. (Ob otvoritvi letošnja sezone maTiJonetnega gledališčem v Meetnem domu,) D s me sdajle vprašaš: »Koga si hočei izbrati za spremljevalce po da* naiajean svetu oz. po današnji Evto* pi?«, ne bi niti za hip poaniiijal in bi ti odvrnil: »Za najsrčnejšega sopotnika sam si is izvolil — Gasperoka, tegs Cankarjevega Kurenta, oz. svojega goden Jsaesst« Burkti Gašper de k je star ko člo* vestvo. Smejal se je ie onim oeakom, Id so ji dali Babilonski stolp m prav ta* ko se smeje današnjim krp a čem Evrop* skega stolna. Gašpercek je rudi Don Kihot, ki p s si lahko vsak hip sname svojo glavo, da jo zaaaonja s Faustovo, ali Hamletovo, ali Nistschsjsvo ali pa s katerokoli glavo kakega evropskega civiHzirance. A vendar je to večno isti burksž, ki navzlic svoji oseroumnosti in zvitosti v svoji najtiiji uri zakličo — ne morda na pr. »Kdo, kdo si aluk sanj« kar?« — temveč: »Presneto . . . lačen sem, lačen . . . takile zabaljani iganci pa . . .«. He, naaaaehneŠ ae: »To pa je banalnost!« Poročam: »Baš to ni banalnost«. Ni banalnost, ea govorim o jedi in pijaci, kajti to dvojo je bolj vaion projekcijski aparat aa našega duha, kot še tako učana razprava o ne vena kateri Življeneki filozofiji. Vprašam, ali ni bolj banalno vse naše »oficijelno« apakovaaje — da, naše »oficijelno« spakovanjet — O tej zadevi pa mora govoriti Gašpercek sam. Baš to je nje. g ova ha njegovo številne družbe na« loga. Glej, dokler m* v tesni sobi ali pa v izbrani »prejemnici ali pa v posla« niški dvorani, kjer se ogrosevaš ob dra* mi nerazumljivega mieleca«iskalca, kjer ihtiš in drhtiš ob ljubezenski tragediji, kjer vaplamtevaš pri seji vsesnalih in vsegamogoonih diplomatov — tedaj te preveva groza pred življenjem in tn strah skušaš omiliti z dotslninai pokloni, z odieevljsninat besedami, s vijolm* skirai kretnjami (doma sicer vzklikneš: »Uh, to je bil dolgčasl«) — toda dvigni se, bratec, zapusti izparjsno in zatohlo kvadraturo »resnega življenja« in po* romaj v cerkev tolažnika Gašperčka, v marijonstno gledališče. To se boš zvv j si v krčih smeha, kajti Gašper de k ti pokaže prav isto življenje, s tako kot js v resnici: neumno in nesmiselno. Vzkliknil boš: »Kako, kako, da sem vzel vse tako resno . . . ej, kaka glupa pa zabavna igral« In to je: merijonete so svojo nalogo dovršile, če so iz tebe priklicale vzklik: glupa igra vse skupaj (. . . je življenje?), vaklik, ki ga pa ozar» ja sproščen smehljaj! Lutke se igrajo s prividom m z reo* nioo; Apolo in Dionk rajata v složnem objemu in vrst orna ter sporazumno menjata svojo prsmai. To rodovito, ritmično menjavanje sna m bdenja da« luje na Slovaško savost tako nekako kakor indukcijski tak na telo: d rasi nas in vznemirja, sunkovito nas trga iz okorelosti in dremavosti kakor — Do* stojevski. Poudariti moram, ds sem ob Pocciju, ob tem velikem klasiku lut* kovnih iger, ob možu. ki je zdruievsi v sabi aian in noč, odličnega citrarja in spačenega piščalkarjs. — ds sem se ob Focciju spomnil v prvem hipu ns — Dostojevskega. Ali ne meče ts strešni ruski Čarodej ljudi v isti vidov ples ritmičnih men? To je romantika, a ne ona spomin* sklh knjig z velikimi rožami tn z ©sol* z enim i verzi, temveč romantike E. T. A Hoffmanoa, romantika Cankarjevo* ga »Pohujšanja«, roman tik s Gogoljo* vih »Mrtvih duš«. Morda je samo Gašpercek tisti Ca« rodejni kraljevič, ki bo prebudil zakleti grad, vsekakor pa Trnjulftce nikoli no bo predramil ksk nemški profesor »epecljelne filozofijo«! Po tridesetletni vojni so se pojava Ijali skaka« in bičarji, njim na cehi jo jezdil Gašpercek ... Sele po svetovni vojni so je Ga« š^ereek pojavil tudi pri nas. O. ds bi gn rasumelL tolažnika in rešonika mrtvih duši Samo polomljen dežnik. Pa ie priSel naš fant, študent krat-kohlačnik ig šole domov. Zna že številke do 100 in čez. Zna pa matematike šc več, nego jo zahteva gospod učitelj in se mu je celo posrečilo ulomiti svoj dežnik z 2. V vsaki roki ga je prinesel nekaj dojmov. Zakaj no bi, ko ima človek dve roki Res, da ulomka nista bila jednaka. V desnici je tičal spodnji kos držaja s kljuko, v levici pa marcla brez ročaja. Nisem bil hud. Naš fant ni razgrajač In hudo mu je bilo za največji ponos njegove pocestne opreme. Bil je tudi dežnik one vrsta, ki je že neštetokrat menjaj kožo in celo kosti ter je njego-va palica lično pognala več naših tet, ki dolgo že mimo spavajo v Gospodu. In je po njih smrti stal vrsto let v kotu omare, pozabljen. nespoStovan. Novi rod pa mu je prinesel novih nalog in časti, A se je revež stari zadoščen ta prevzel m zdaj it počil. Pri odpiranja je palica počila počez in se razločila v dva kosa. kakor bi je presekal. Nič hudega to, je menUa Mteka. V odlomi jeni ročaj sc zvrta luknjo, lts se obda s kovanim obročkom, da se ne razkolje, pripadajoči korec palice pa se nekoliko ošpiči In ga z limom dobro na-snaaanaam vtakne v ljuknjo. Taki dežniki drže potem dosti delj nego novi ki jih je v Mickhti žlahti doma na vasi vse polno. Toda vas a| mesto? Dežnlkar A. si je stvar površno ogledal trudnega lica In zmajal z glavo. Se ns iaplača. namreč njemu. Ima Itak popravil odveč. Z blagom žt še prav leče staro mirelo in popravi j| rebra, v božjem imenu in če počakaš četrt leta. Da bi pa še držaje llanai? Se mu ne hrplača. Boljši ljudje da si v takem shičaju kupijo nov dežnik, starega pa darujejo deželnemu muzeje in pridejo za to v liste. Prav podobno sta me podučila dežnlkar B. in dežnlkar C. Uvidel sem, da je stroka prenasičena dobrih Časov In gotova ne spada med one. ki tarnajo nad neznosnim davčnim stiskanjem trgovine In obrti. Spomnil sem so znanca, ki se večkrat vosi v Nemčijo. Če bi dežnik seboj vzel in mi ga dal popravit v Mo-nakovem ali v Draždanih? Ali čeprav v Hambbrgu. Ta mi je dejal, da sc zdaj tam gori žalibog take homatije, da do-blfi laže kr^gljo v glavo, nego v ljubljanski brivnici muho na ros. Za letos di ostane že doma. Ker gre v Ljubljani ponavadi def, smo se razdelili tako, da je ostajal vsaj eden pod domačim krovom, če so drugi morali z doma. Položaj je poshval včasih kompliciran, in sem stresel srce svojemu uradnemu slugi, ki je dober mo€, predvojnega tipa in pasi name, kakor koklja na pasao. »Kar masi dajte, slo jutri zvečer bo gotovo.« Tako mi je dajal dobrotnik! Nebo se mi Je razjasnilo in danes imam dežatk, trden, z zlatim obročkom iz medenine na usodnem mestu. Držal bo, de Đog da. do sodnjega dne. Bližamo se časom Robinzona. Obrt bo le še za premožne ljudi; za onega, ki jim ni za popravila, nego kupujejo samo novo blago. Ml pa se bomo morali naučiti, si obleko, čevlje itd. sami krpati. Postavili si bomo v Mestnem logu vigvame. da ae bo več stanovanjskega vprašanja, an če bo kdo med tednom vjeJ psa v past, bo na nedeljo povabil prijatelje na pečenko. Morda je skavt-ako gibanje le podzavestni začetek te zlate dobe. Imnm še drtage bolečine. Na primer Imam pet parov belih glase rokavic. Kakor bi bi! indijski bog z desetimi rokami So seveda še Iz onih časov, ko sem ob vsaki svečani priliki mislil, da morajo biti rokavice nove in je veljal por kvečjemu goldinar. Bolj treba pa ml je temnih, rjavih al! sivih. Zadnji par, koncem prstov že precej smehljajoč se, si je vzel za spomin iz naše predsobe tujec, ki je moledoval za podporo, češ. da je nezaposlen gleda Miki umetnik, a je bil samo lucti-čen frizer Iz Karlovca, kl mu je prepovedan povratek v Ljubljano. Rokavice bi bil lahko dobil drug dan pri gosposki nazaj, pa mi je bil prešel apetit. Vpraševal sem po modnih trgovinah, kje v Ljubljani rokavičar, da bi mi rokavice pobarval. To je včasih veljalo 10 do 15 krajcarjev m so bile vr-hutega kakor nove. Pa ne ve nihče za rokavičarja. Pokojni Leitgeb je bil poslednji tega rodu. Ce ml je dežnik popravil uradni sluga, morda mi rokavice pobarva učiteljica klavirja, cerkvemk ali tramvajski sprevodnik. Prosim za naslove. Asinus. Razne vesti. * Največja plača liknake igralke je ona, ki jb dobiva po amoriskih poročilih Mary Pickfordova, marveč na teden 160 tisoč frankov. * 12S-J«tnlca cigare. Prihodnjega Januarja preslsvljo v Newyorku 125-letnico cb-stoja cigare. Prodajalci tobaka se že pripravljajo za to proslavo Ifl prirede1 celo gledališke predstave. * Najstarejša žena na Angleškem. V Londonu je umrla re dai Mary Garrćtova v atarosif 107 let Rodila se je dve leti pozneje n«go aneleška kraljica Viktorija, torej v dobi. ko je Evropa živela ie v znamenju Napoleona. Do svojega konca je bila vedno čvrsta in zdrava. Najstarejša žena je soda; 10-4 leta stara Anny ttovkl-n-riva, ze!o botrata vdova. Popolnoma je rdrava hi zadovoljna, rada pije pivo in na dan pokadi 10 cigaret. * TUerijeve tadae v jezeru NeaaL Iz Rhma poročajo, da se je osnoval načrt, da ie dvignata dve ladji rlrnsksga faperatorja TUjorlja, k! sta se v jer.cru Nemi potopni prod 19 atoietji. Irvoljen je aoseben odbor, katerega ča«tni predsednik je Mussnllni, ki boče Uvesti to delo in se obrniti do javnosti, da aabe/e v to svrbo potreben denar. * Zaušnica na napačno adreso. V Kovna aa Lftavskem s« ja ne konjski žc!eznici odlara! s!učaj. ki se j« za^ei drantati-lno, ko»čeJ p« zalo kemično. Seka slezantna dama j« med vernjo 9&ni4ema vstala !n priložila poleg aje sedtčcma postarnemu gospoda dv« krepki zaušnici. Slednji je prestrašen odskoči! jecljajoč nekaj besed, vesniar se dama ui hotsia potolažiti ter je začela kričati in končno je celo izbruhnila v j»k. Sledtijfč je interveniral sprevodnik ia zakteva! od dajne naj navede vrrok svoiega dejanja. Gospod je odlf>!no za-nfical, da bi vedel, čemu da mu je dama pri, loitla zaušnice. Parna je končno sramežljivo priznala, da jo je gospod vačipnfl v nogo. Naaprotno Je slednji proti temu odločno protestiral'hi je izjavil, da j« obdoJiKev laž. TudJ je posval damo. da naj gre z njim na policijo, kjer ee bo stvar ratjasnna. Nenadoma pa je zakričala tudi neka druga dama ta je trdria, da je ajo iitotako nskdo vSčip-nfl v nozo. Nastala je sp'o&nja amainjava, dokler al neki policijski uradaik pod klopto odkril veliko gos. katero je neka kmetica tja položila. »Zločinec« je bila torej ros, m gospod je po nedolžnem dobil zsuinlce. * Kako Je Gabrlela d' Annnnr.rjo pesral plešast. Gabricle d' Annnnzfjo je bil v svoji mladosti krasen mladenič, ki je povsod, kamor je prišel, vzbudil zanimanje Pesnik, katerega glava je gola kot biljardova kro-sHa. Je Imel nekoč polno glavo bujnih svl-lajaemfrtsfc, kostanjev* las, ki so dajali njegevenu licu pravi čar. Te kodre pa Je zgubil Pa čuden natčtn. D* Arniunafjo Je rad zahajal v me!o abruško mesto, kjer je preživel svojo mladost in ob takih prilikah je ponavadi obiskal »Ressource« mesta, društvo, kjer so stari politizirali, mladi pa plesali. Pri enem takih sestankov je naletel pesnik na nekega nadutega gosta, ki Je v mesta igral glavno vlogo. Bn je advokat In ker je bfl precej učen »e valjal mcŠJnnom kot ■•doeosIHva predo«>doba svetovne elegance. D' Anamnchi je bil mol aa poti in ga Je začel irksirarl. Advokat ga je stavi! na od-■ mu ■»■■wwwwiwnwn ii t —"inimurr Darila. — Mssevkl ped nizale: VMagorn Din 106. Moravče 602. Rute 300, JevomSt 3tl, Kranj 4*47.75. Kostanjevica 145, So-Stenl 50, Sevalca 3000, Cerknica 2607.50. Letalec 1521.78. Jarenuia 350. L Kija 1600, Maribor JsSO. Velenje 180. Brstiče 700. Radovljica 3800, Murska Sobota 500. članarina Dna 301. darovi Din 6030.71. knjige 3291.IS, rasel prispevki Din 887. SkapaJ Dan ».llJ.se. beatki Din r-888-17. -r-0j5r I* taaaaaa mmm n tn' kuna. \r-rJm cbitO k/iDn » ufmtri ^svetim vin/ n %% ^0 % !tfM?rWk . LUDWIG ru HINTERSCHWEICER&C0 Istov. 17- i Zsrfatft m aiinikt. ImPa i m**v govor radi njegoveta Izzivalnega rlJaTija. D* Annunrljo mu je malomarno odvrnil: Gledam Vas. ker se mi zelo dopadete. Posledica je bil prepir in poziv na dvoboj. D* Annunzljo. ki je bil radi svoje kratkovidnosti na slabšem, je d'^b 1 udarec s sabljo po glavi, ki mu je lasno kožo do vratu PTScepS. Ker }e r»na zelo krvavela, j« zdravnik v prvem strahu vili vanjo vsebino ceie steklenice železosalmijaka, da ustavi krvavenje. Krvavenje j« ponehalo: rana na se je lepo zace!i!a in ostala je samo brargotlna. Ali na cbeh straneh brazgotine so polagoma začeli Izpadati lasje in izpadali tako ćn'go, da n! b:!o nobenega lasu več na pesnikovi glavi. 2elezcsalml>k >« stori! svoie delo. • 2ivt}enski mm amorlškcsra Igralca. Življenje je večen Man. To ram prtkaruj« ilvljenski po^ek ameriŠkeca filmstara Pat* tyia. §e pred kratkim je stal ni zenitu svoje popularnosti, bil Amerike Ljubljenec, ftfl, »e pravi bog Amerike in največ]! emuzija-zem Evrope je mrzla rezerv-iranost proti navdušenju, ki ga je imel sovi svet za fa-tivja. Tega je komaj pet let, ko je bil Pa-tty maihen, ponižen filovek, k^ s! Je red*.o aa teden s trudom in msfIjIvOSUo zaslitžll borih peet dolarjev. Nenadoma pa se »e začela njegova karijera navzjor. IT»ogi, od sveta pozableni posrran^ki človek, mali petdolarski človek ie bil odkrit za Mm. Imel ie vse, kar se rabi za to umetnost: prijeten obraz, prlkupljlvo obnašanje !n nepokvarjen, Intenziven talent do igranja. Prišel je v najvišje kroge, romantične pu-Bfolovtne so ga obkrožale, njegova pot je bila posuta s cvetlicami m pet-dolarski človek je čez noč Ml v oblasti mfltfonov. Ni pa znal teh milijonov irporabHatl. Pa4tg ai samo metal denarja s polnimi rokami skozi okno. temveč je zametival denar i naravnost bolezenski za'pravljivostjo. Tudi n;egov zakon r odlično AmerTknnko ga nI odvrnit od zapravljfvostl. Prišlo pa Je usodno. ratty. W je vsled svoje popularnosti menil, da stoji izven zakona, se Je zapletel v slab. zelo slab proces. Bil Je ob-dolžen krivde smrti mlade fihnske IgraVke. Ameriški zakon rartyja ni mogel obsoditi. Dolgo, zelo dolgo Je *edel v preiskovalnem zaporu in ko se je vrši! proces, je bil oproščen. Patty Je bil prost. Ugasnil pa je ra vedno v ameriškem življenju. V celi Ameriki ln vsej Antanti se ne sme predvijscl ni eden njegovih filmov. Njegova slava je otemnela Samo še v Nemčiji In pri nas so predvajajo njegovi filmi. r"atty pa strada. Knez amer«kih ftlstarov berač? . . . Pod drugim Imenom, spremenjenim Izrazom bi v maski. H mu Jo je dlktfralo življenje, se je zakrll pred svetom. Amerikanci, ki pridejo v Evropo, prlrxrvodu)€jo o rattvjs-vem koncu. V malem, od sveta nosabtfe-nem kraju vegetira ln zasluži s trudom ▼ potu svojega obraza zopet p*t dolarjev. Kroa Je zaključen. S pet dolarji se Je pričela njegova življenska pot. s petimi se ie končala. Pil m ni vedno irvljonje — ali življenje Je film._ f77«vn/ urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK, Ođtovorni nrrdnik: VALENTIN KOPfTAR. I AUGUST LECHftER, G RAZ I Ncvcrt XJ\ E.CTO o konkurenčnih cenah z garancijo, najboljši fabrikat Proračuni in obisk strokovnjaka brezplačno. Zahtevajte ponudbe elektrotehniškega oddelka Tehniške UNION dmlbz z o. z., LJubljana, Sodna nllca. 4. H. nad. za žage, galerije (Vollgattcr) enostavni in univerzalni stroji, za mizarske stroje, komb. s krožno in trakovno žago fBand- u. Kreissage\ stroj za struženje in uravnavanje lesa (Abricht und Dicktenhohel-masebine), stroj za vrtanje (Bolirmaschine), za skobianje (Frflsen)* krožne žage (Kreissa^en). Razpošilja v prvovrstni Izvršbi, po najnižjih cenah in najpovoljnejSih plačilnih pogojih prekiicu era trditev, da ima isu }___ roer|ef\^ I .ffDr*r rjuuuuutJJLJLa^ po?< neresnična in se jI zahvaljujem radi tega, da mi je žaljenje odpustila ter nI proti meni uvedb sodnega postopanja. Ljubljana, 16. novemkra 1923. Merila ĐofSnšek 1. r. Manufakturo 12191 in nsn e vseh vrst najboljše kakovosti po najnižjih cenah dobite v trgovini Majrsoij St Rajsolj, LJUBLJANA, Turjaški trg St J. MLINSKE STROJI vseh vrst v prvovrstni izvedbi. Ureditve modernih mlinov. Prezidave 2e Obstoječih mlinov. S losi, tavanske Žitnice in uredbe za transport žita dobavlja točno Tvonflea strojev fn podjetje za zgradaja milno? m Bon s tin iBsfsVI - IdKLOIiOl Generalno zastopstvo za SHS Braća FISCHER d. d. ZAGREB, Pantovčak5. Mm nglaJula ki BSStSSfB solidno ta letno ter gre rudi na defelo* Feliks Pavsa#&l& □ ! ! i£f EV Tt3 Scu tS6 V2? Tiskovne atodrsage KNJIGE Ljubljani. *-??» Welker-Mferke, Wien X, lazenburgestr. 12. aioacBO^ORoioBOBoaoaOBoaoi fHo^nš salon situ*!** a o ■ o B Q ■ a 3 S 1 3 So. Petra cesta Steo. *">. priporoča svojo zalogo moškega blaga, konfek-olje9 čeplo, klobukov itd. •zzdslsijo obleke po meri v najkrajšem časa in po najnovejši modi Cene solidne. Postrežba točna- Se priporoča za obilen obisk. SOBOaOSOBOlOBOBOnOBO _I amab*iMEa?g j o d o cs 0 e o ri f!fB*Sflf Vitla t?. f%Ma g : y n Lvo^snan A., SairosHn'k. Povesti. Vez?no Dfi 48-—; brcS. Drn 40*—• poštnina Din 1*50. Kur-fean-'Jaianskl, Letečo sanje. Povest. Vezano Din 28—; ^roT>. Din 22*—; pojtnma Din 1*50. £3cnkiewicz S ognjeni In močem. Hustr. z?cd. romao. Ve/ano Din 12D-—; broš. D?n 106—; poštnina Din 5*50. LahT Angelin Hšdor. Zgodovinski roman korotanslci. Vezano Din 32 —; pnStnina D'n 1*50. H P?»€ge!j J. ftraze!. Z Zd^svniška penzila, s«nstor i. Zr; ! m bolne na notran;ih bolezn h. zn ! H oslabele In odpo^ltka potrebne, | p za katarje pljučnih vr5ičkov. Vsa rj moderna zdravima sredstva. Obilna fj izvrstna hrana. Krasna južna lega. ( □ Prospekti. 443S j H □ aloijjra. Ve-*no Din 28*—: brn?. Din 22*—; poštama Din 1*50. T?iom*| lokalna tefecnSca« !pra. Brož. Din 23'—; poštnina Din 075. Casfer, Ulenspiegel. Zgodovinski roman. Vezano Din 70*—; brnc/ Oirs 60—** poštnina Din-"3*—. Vcbor, znanost in vera. Mehko vezano Din 6rr—; no3trJna Din 1*50. Cercstelj L., 3fiaterl;a En energija. Mehko vezano Din 60*—; poštnina Din 1*50. He<2& A-f Jugoslavija. Popis pokmiin. M hko vezano D;n 65*- ; bro*. Din 50—; roStn. D!n2*50. Službena pragmai'ka c"rž. BiaznesOoncov« Din 8-—; poštnina )h\ 0*7o. K o v I vejaski ataltcv. Din 16*—; poštnina Din 1*—. Tužnim srcem ^^vljamo v§em sorbđ-nfTcom prijrteijem in znancem, da. je na§ srčno ljubljeni soprog oz, sin, oče in brat, gospod KnjCrjc se narc^ajo pri tovn: zsdru**! v Ljubliani, Bajželj, Pr^smora ulica 54, ! ' a b i« m tnm ID. f. r*57 IS rat J| JE Pozor za novo ustanovljene Industrije! Ugodna cena za nakup sledečih parnih strojev in kotlov: Z parna stroja po 100 konjskih moči, znamke »Hock", 3 parni kotli, znamke „Hock* in .Tisch-bein', 2 po 45 m*, 1 po 90 m* kurilne ploskve (Heizfiache). Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodajo le zaradi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon. Gornji predmeti se lahko ogledajo do 15. dec. ti. ? Tovarni cementa Zidani most. — Cene po sporazumni =31--1--1 S m Stavbna vodstv:i: LJUBLJANA DOMŽALE j » ZAGREB Izvršuje priv-itne in industrijske "stavbe, proračune. načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721 xi n _«xoxro s xxzx danes ob sedmih zjutraj po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. t m. ob desetih dopoldne na tukajšnje pokopališče, K&tanarrartaa- 16, novembra 1923. FranofS^a Eft-lžoS}, soproga. — Jtgnao, A-^ton'ja, stariši. — Ciril, brat. — Fantka por. Preveo, sestra. — Leopolda Sajiol], svakinja. — Edvard Preveč, svak. l^rKnniBTr- 3, e i rt-.***.— ***. it za i I fl leg; vsebujoče, fai t p. ciror>e 50 kg ^'C^>7VJ: ""' ^■""'?:''i 35 let dwe 13. novembri po mukapolni bo!e*?!ii v bolnici Feldhof pri Grsdcu, mirno ob'1. uri pop. pretninila. Pogreb nepoznbne nokojnice se je vršil dne 16. novembra na centralno pokopališče v Gradcu. Mase zadušnice se rodo služiie v lami cerkvi na Vrhnllci. Nepozabna Milka, spavaj v miru in tuja zemljica nai Ti bode lahka! NA VRHNIKI, dne 17. novembra 1923. Globoko žalujoča rodbina Fr. Korenčan in ostali sorski 3 72^SMBi» - ^BBBsl f = SRPSKA TOVARNA PREPROG = LAZAR DUHJERSKI A. D. VELIKI BEČKEREK, priporoča svoje najmoderneje urejeno domače podjetie za izdelovnnfe vsaka vrste Turne, Velsret, Glorla9 Tapestrl, Bukle, Kidormlnster, Holender, Juta, Manila In Molčat preprog, kakor tud; svoje splošno znane opocljalitete z roko izdelanih SmlmskEh preprog, knlpferov v vseh barvah in vzorcih po danih velik stih. Zastopstvo in zaloga za Slovenijo A. DULAR, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 36. v*, t i :^T?s1 rr-r« Strta od neizmerne bolesti, naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan cem tužno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod cit on TMiuraoi iiani* ina HAVRE - HEWY ^iursjso vožnja v Ameriko — Havre — *Mcw York samo 6 dni. Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb Vozne listke fn tozadevna pojasnila daje znstoesiik IVAN KRAKER, ljobuahu ftQU»V0SSXA 0UCA STE«. 41 posestnik In trgovec danes ob pol 12. uri dopoldne, po mučni bolezni, previden & sv. zakrainenuV v starosti 63 let mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v nedeljo, dne 18. novembra 1923, ob 3, uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Grosupljem. GROSUPLJE, dne 17. novembra 1923. Žalujoča soproga in ostali sorodniki. j^-gtti^gkr1 :^:r^7:*Ti ^^^v-* r.T^^r^ra?: """.-t Stran 10. SLOVENSKI NAROD* dne 18. novembra 1923. stev 2n4 cfell lega zavoda Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren t is, Stari trg štev. 19. Lastna izdaja najmoder. in najusneš. parmanevtnih reklam, katere n vrtca je na T popust. Točna in Solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno. Liub'jana, psSaža Llublj. kred. banke. STKGU in DKUGI V*f? — O'ince stev. 5. kom. družba mm strojno In olaktriono Industrijo. Dobsarljsi sJ+trtr. Materijal, olsktf*. neslo rje Itd. vsoti vrst atrojo, transmisijo, specijalno podjetja sa stro.e lesna industrije. Konc. podjetje za elektrotehniko, naprava elektT. central visoke is nizke napetosti za loč In moč, Izvrševanje Konees. podjetje za: parne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne in*?-»laciie, popravilo n postavitev parnih vseh elekt.. instalacij. kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno kl inča vni Varstvo, mehaniko. e stroje The R-ts Co. Telefon ^BR. H*f!!?"s«ia Brnd!*«*« in. VILJEM segluarot, Ljubljana, Sslanbargovs 4 (na dvorišču). delavnioa sa sr^zao sMfcaotko. Geodeti eni instrumenti, hidrometrični aparati, piantmetri, pantograf, iojraritm. računala, merilni trakovi, nivel, letve in trasirke, pns-matična in druga precizna merila. ——— Preoiraa risalna orođfa- —— Pon-avllo nrom^v»o in «w*Vdn«. KORANIT SsfsMOOssa srsvt asbsstai ikrili se sa>H|s strah. ^31 X*? T ne premoči, ne odzebe se ne lomi in ne trija, !e rx>»y>'mm* juren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m* sam-. 12 k$, y neomejeno trpežen, te boljši kot vsi eternih*. fe najboii5a in naj cenejia streha ker ne potrebuje nikdar pooravila. Fran Mofevar fe.v> s rrffl u i & pozoai Las dnRRtni 8t?a?- lio*lftrs?*a. veđ~-saissia Ualalaaifa*a d? laj. Prevzame najrazličnejše rredmete za pocinkani.| *^t^T3^*v'^v.'Va:-; * y rocinjar.jc in autogeniV .,ifito3ilk^rV no varčne! to To:na in hitra postrežba* Koknlvorska ul. 13 Se M ,. .. ■OS ELl-iŠ, stngarskimojster izćeluie vse vrste klepRr>§L ub ča cela najsclidnejc in ^aiceneie i i V';yiai8 Celovdiia 99. Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelKa. Na diobno! Na debelo! Elektrolytne bakrene žice In bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-heimer Kuplervverk und Suddcutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt am Maln. Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schombure & SOhne, A. G., Porzellanvverke, Marga.'eihenhQUe, Rosslau, 5chwandorf. — Velika zaloga l Sir>o na debelo ! K A & O L BASTIAPSSie zavod .'a tehnične in elektrotehnične potrebi***). Centrala: L}Bb':}cv in transformatorjev tvrdite I 1ovd-Dy am- wcrke, BrcmcP. ElEKTROLVT-BAKER. la l/O! IhNI t-nk .DURABTT- Zahtevajte ponudbe ! R&a^dotoa® kroj? pa nwi L?S58 S^P a^ifeJkegs in Uškm* Wss^ " T ■ iKOLE U!ieuHHn - ?3i!Bas:trJ?l ! • UsftnntinsHI C« lUiliPea m |akjsan»aka fVorsriberj{;. PfMmjrem«^a — Efoncentaifli iarmentkl — Poče?ni stroji za debla — Robslniki — Nihalne žage — Brusilniki — Stance za ža?ne Točna d^i«?'';-!. ** •iS i i^jjmttž^j' xiiJjiu»jaiffjMsswAa MSPtOOHi STO« Zl POGON! LOKOMOBiLE, MOTORJI TER SĐSALKE. Stroji z£* klf^čavnifc^rfo in kcvaže I Sttttftnie* foriiiU Drclibapk) 165 X 10T^ mm D\n 11.500-Vrialnl strej •Siulsnbo!«rtn.-sehirte 2ft mm D!.t 8.S0C*— fjhnaofnib rShapin^ ICO mm Din 1.5.S00-— V«r!!«l »paral fCarvid-SchuTrifijjparsO tnni'.. lft mm D:n 4 W>— &e?r^ko ©nn^A^a ;Fe!eachmied>) 570 X mm Din $*0f>— Stro|i sat miaarsh^ j Clrkstlarke (Krrtssitfc IMvajssl Dta 5.500 — Tr .-čn» aarja s krasa. le^fS^c« tBanilsSijc'i 7W mir D»n 12 -00 — Skobelnl s-&t«o| I jAbr-cbtmaschinc} 400 mm D.n I0.SCS*— tabelni sir^i II .DleMenhebetm:^chIne> 500 mu Din 1*500 — Skebel^l stro; f!5 (Runrstsbhob-?imaschinc; Din 1 $00'— Frtiariea Frasmsschlr.e^ WX) X mrn D,t1 8.300*— j Vrtalni »tr-o| | Lanjjlochbohrmasrhin?) 30 mm Din 6.800'— Zalitevaitc ponudbe atrojao-tehničnega oddelka T£^?Ii$KE URIOR DRUŽBE Z O. Z. LJsil»f|ana Sodna uMoa 4, H. n~rz*r. r.c^'-"'M penz l|« VILIA MATILD S Lnssbigraiide Sezija septembra do junija. Prekrasni solnčna lega, južno otoško podnebje prav kakor C n i. Jesensko, zimsko In pomladno bivanje. I vrste. Jako primerno za rekonvalescente in nervozne. Izborna dunajska kuhinja. Cena popolni penziji s sobo vred 25 lir. Pojasnila daje 3"*R*sy BIr«TT«3y£ri sedaj Porto Bose presso Plrano* Jugoslovanski kreditni zavo3 v tjibl^ani — JHaV^ln trg šfev. 8 rcy:&*r:vana za3mga z omejeio zavezo sirenu r-ogc na kn? žice in plača čistih 71< llrtstt km o9bsi--a rent ?gi in invalidskega davka. Za *a sta ne ^ Joge fea c?r tnJi vloge v te!ac=)ac3B ■ OIOlOlOiOBO Upravna općina frrn1a Knrlobiea (Primorje) volina je, putem privatnog zakuna, da'i bilo pojedincu ili dio-nicarskotfl druV.vu, |u gosi a venski m Ili stranim državljanima, urediti odnosno p.oširiti sadašnje svoje morsko kupfilf^te. I Dotičnik rzveo bi proflrenje na svoj trošak, a općina h >dala bi mu tako uredi^n-> kupalište 0 bezplatni zakup >vl G!Kr0Z event, i više godina, nakon kne^n bi vremeno »jimao i?to općini kao njezino vlastn čtvu bez ikakve od- 0 štete predati. KupaliSte imalo bi biti uredjeno do . Juna 1924, kar^a počima kupališna sezona, a zakupnik ubirao bi kroz zakupno vrbVme prihod u svojo korist, te sve troškove posluge itd. sam nositi. U koliko nebi položaj sadani^g kupal;šta odgovarao, trovao bi dotičnik irabrab drugi položaj, pa u koliko bi taj bio vlastničfvo općine, dala bi mu ga ova 01 badava. U interesu promrta i posla imao bi dotičnik ■ sagraditi u mjestu jedan nnstojan hotel, a opć na b; mu Uju koliko je nicrino vUstnJčtvo, dali gradilište badava. Razumije se, da će općina dotieniku ići u svemu u susret. Sam gr^d Karlobagf leži na podnožju Velebita na moru, klima ;e zdrova, te imado parobrodarske veze sa Dalraacilom i Primorjem a i Likom. Morska voda je čista i ugodna za li-ečenje svih bolesti. Interesenti, koji bi Žebeli ova« posao izvesti, neka :zvo»e svoje nonude sa uvjetim i poslati rrradsk^m poglavarstvu u^Karlobagu Primorje) što prije, kako bi se potrebno ure Rvanje pravovremeno mo^lo obaviti. Gradsko poglavarstvo u Karlobagu, dne 28. augt:sta 1923. C ■ 0 m 0 s? 0 a o o m L J —aesCTTis^ l BaaBBFSaaa |B^^aBsssss1 L J A M S K A KREDIT Bila iMll Bi 25,000.090- lim n nal Din B WK- CENTRALA: LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: ali, fioHo«, Kranj, Maribor, sSolhovic, Masi Sad, Pttti, Sarajavo. Split. Trot. Bfijai mm m mm m M. m ili 59153] ii 581 A. Izvršuje vse b a n 6 posle najkulanineje. štev 264 •S L O V P N S K I N a K? < M j« dne 18 novembra l. 2o Stran 11 Rabim 8239 in domač izdelek Za odgovore uprave naj se prllofi 1 dinar. IflHLIO e^BSfiB*EASE3Si}B2BSBK}5i^ I Službe § Trgovskega pomočnika sprejme tvrdka A. Sara* bon ▼ Ljubljani 12.127 Iščem frizerko, solidno, za onduliranje in manikiranje za takoj ali 8 l. decembrom, proti dobH plači. — Gizel* Jakobi. Vinkovci. Pran« kopenska. 12.136 Strojepisko, Irv-žbano. zmožno slov. stenografije, sprejme ve* letrgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod Strojepiska 12.12°« n« upravo »Slov. Naroda«. Gospodična želi mesta v kako trgo* vino ali kai stičnega, da bi pomagala staršem iz slabih razmer. — Dopisi pod Hitra pomoč/12.158 na upravo »Slov. Nar.«. Šoferja in kurjača, ki sta obenem strojna ključavničarja, samo \z* prašane, starejše in za« nealjive moči sprejme — Kolinaka tovarna v Ljub« ljani. 12.240 Instrukcije daje učiteljska abituri* jentka iz predmetov za osnovne , meščanske in nlšje razrede srednjih sol. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Učiteljica/12.197«. Putnika odnosno zastupnika us providbu traži jedno In* diistrijsko poduzeće že* Ijezne struke iz Zagreb*, za Sloveniju. — Pismene ponude uz navod refercn* ca f zahtjeva na upravu »Slov. Naroda« pod »2e* lczoM 2.184«. Štiri črkoslikar-ske pomočnike sprejme v trafno delo proti dobri plači večje podietje te stroke v Ljubljani — Samo pi* smene pon*'^e na upra* vo »Slov N^oda« nod »Stalno delo 888fl/12.157«. Fotografski pomočnik (pomočnica), ki je fmo« žen dobrega posnemanja in tudi izvežban v kopi« ranju in povečavah, ae sprejme v boljšem šteli* jeju v Ljubliani s I. ja* nuarjem. — Ponudbe pod Fotogr«f/12.100 na upravo »Slov. Naroda«. Gospodična a leetletno prakso išče primernega meita Vciča je slovenske, srhohrvat* ske in nemške korespon« dence. strojepisca ter nemške stenografije. — Verzirana je tudi v ra* čunak i stroki in v vseh Cisarniških d^lih. — Po* udbe pod »Delo/12.199« oa upravo »Slov. Nar.«. Samostojen trgovec, strokovnjak v eksportni Stroki, bivši poslovodja tekega jugoslov. import* pega in eksportnega podjetja. Izučen trgovec v telesni in strojni stroki, Cčo primerne službe ▼ Jugoslaviji. — Dopisi na: Joh. Weindl. MGnehen. Mcfndlstrssae 4. 12.236 Delovodja, 40 let star, z najboljšimi Izpričevali, vezi ran v ati* ikalniškl stroki (Press* melater\ kateri je vodil tudi ključavničarske m ■ drugarske oddelke, i S če od novembra alt Januarja ■1"zr»e. — Pon"dbe pod »Delovodja 12.213« na upravo »Slov. Narod*«. Dva vajenca za Čevljarsko obrt sprej« m cm. — Maher & drug. Mir je št. 4. 12.170 Išče se potnik za Slovenijo, kateri je debro uveden pri trgov« cir a vinom, gostilničar* jih in kavarnarjih. Stalno nameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. — Pismene ponudbe z za* h levo plače naj se pošlje na naslov: Hrvatska Src» di;nja Vinara d. d. Za* j!rcb 12.164 I prodam I Lovsko ptičarko, resasto. Čistokrvno, pro* dam. — Novi Vodmat št. 62. 12.067 Perzijske preproge se prodajo. — »Rototip«, Šublčcva ulica 3 (dvori* šče), 12 186 Skoro novo kolo ! sc za nizko ceno proda, j — Ogleda sc lahko na j Selu 38/II, levo. 12.214 i Kravo-mlekarico prodam — Poljanska ce* sta št 55. 12.206 Klavir, prima firma, modema i konstrukcija, tudi za koncert poraben. se pro* j da. — Kapc'nik dr. te* i rin, Gosposvctska c. 14. , 12.212 Spalnica. skoraj nova. in kuhinja se poceni proda. Tudi srebrno jedilno orodje (Brstcck) kompl. za 12 oseb. — Naslov pove uprava »Slov Naroda«. 12.193 Omara s predali (nizka\ nočna omarica, obešalnik, viseča svetil* ka, zaboji s ključavnice* mi, kovčeg, nekaj moške obleke in čevljev ceno naprodaj. — Rimska ee* ita št. 10, pritličje, levo. i Stanovania Con« oglasom do 20 besed Din a>—f vsaka nadaljna besasa SO para, s cSovictno v rod Meblovano sobo išče uradnik. — Ponudbe na: Krajšck« Gosposka Meblovano sobo z dvema posteljama do* bita takoj dva gospoda ali dva dijaka. — Neslo* pove uprava »Sloverake» ga Naroda«. 12.141 Opremljeno soha z električno razsvetljavo v bližini državnega kolo* dvora išče mlad in* ž c n j c r. — Ponudbe na upravo ».Slov. Naroda« pod »Sol:d?n/l2.163«. Prazno stanovanje obstoječe iz ene a!i dvrh sob, kMhin;e in prftfkKn izven L?"bljane. v bližini železniških postaj. — se išče. — Pomd^e pod »1. dcccmhcr/12.1^7« na upr. »Slov. Naroda«. ulica 12. 12.208 Prazna soba v novi hiši ae odda so* lidnemu gospodu. — Na* slov pove uprav* »Slov. Naroda«. 12.100 Ler>o sobo išče za takoj ali pozneje miren samcato len trgo* vec. — Pon"dhe na upra* vo »Slov. Naroda« pod Takoj ali pozneje/12.192. Dijak PrroTTsten klavir ! M^Saw*f°. sobo, Klavir (Stutzflugel), črn, se radi odpotovanja ceno proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.116 Sobna oprava, popolnoma nova, iz trde* ga les*, ceno naprodaj. — Hrenova ulica št. 17, pritličje, levo. 12.1fi0 Lokomobilo 30 HP, prav dobro ohra* njeno, proda Franc Sket v Mcatinju, p. Podnlat, Slovenija. 12.234 Pisalni stroj »Rcmington VII«, dobro ohranjen, ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.223 Moške suknje In obleke, dobro ohranje* ne, naprodaj. — Naslov pove "prava »Slovenske* ga »Naroda«. 12.178 Šivalni stroj, dobro ohranjen, napro* daj za 1750 Din. — Fr. Tomšič, Stirdenec 15. po* šta Dev. Mar v Polju. _12.177 Moško kolo, dobro ohranjeno, se pro* da po i godni ceni. — Na.1 lov pove uprava »SI. Ni. roda«. 12.165 - i Jedilna soba, modema, naprodaj. Na Ogled med 9. in 13. uro. | — Rlehveisova cesta 7, pritličje, desno. 12.162 Pozor mizarji! Prodam 11.000 čevljev orehovega furnir« j a — Poizve se: Franio Gajšek, v drevoredu Ti* voli (strelišče). 12.209 Kratek klavir, dobro ohranjen, se pro* da po zelo ugodni ceni. Evcnt. tudi v obrokih. —-Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.133 Zimski kožuh, nov, pripraven za šoferje aH potnike, se po jeko ugodni ceni prod*. Isto* tam tudi mala kredenca. — Naslov pora uprav* »Slov. Narod*«, 12.216 Klavir se proda po Izredno nizki ceni vsled pomanjkanja pro* štora; lahko tudi n* obro* ke. — Naslov pove upre* ve »Slov. Nar.«. 12.093 Naprodaj zobozdravniki operacij« skl atol s oljnato seaalko In Inštrumenti. — Naslov pove uprava »SovcnsVe-ga Naroda«, 122X1 (Stutzflijgel), črn, naj* bo-iie znamke, akoro popolnoma nov. prodam ra« di pomanjkanja prostora. Prodam t'idi zlato moško »Schaffhausen« uro. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.235 Tračnice in vačončki (Xfppwag«*n^ naorodai no prav ugodni ceni. Iflfl do 150 tračnic po 6 m dolgih 0.06 visokih, 3 do 15 va* gončkov, vse najboljšega Materijala iz predvotne dobe. Na ogled od 1. do j 3. popoUL.e. — Naslov j pove uprava »Slovenske* i ga Naroda«. 12.137 Pieslna miza ae kupi. — Nas'ov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 12.215 a priliko za kuhanje ali pa pralen prostor s pri* Biro za k'-han|e išče m'ad zakonski par. — Donisi r navrdbn cene pod »B. L./12.171« na upravo »5>1ov. Naroda«. Zamenjata se dve st^novpnj? v sred'ni mes'a. obstoie* či iz d vb sob in k'bi« nje. — Pon'*c na upra« vo »Slov. Na*"«^dn« pod »Zamen i a va '12.204«. Meblovrno sobo v centru za poročrn par brez otrok, koferi r*«?« mesečno do Din 1000. g postrežbo »n kurivom vred, i*če Realftetua pi* sama. Lt'*M?aiia, PolJan« *t:a cesta 12. 12217 Polhove kože In vseh drugih divja''in kupuje skozi celo leto trgovina z usnjem D. Zdravič, Ljubljana. Fin* rijanska ulica. 11.697 Večja registrirna blagajna se kuni. Ponudbe pod »Rlapn ina 12.130« na upravo »Slov. Naroda«. Jabolka namizna, fižo'.koks (prc» nelfcsrl in rdeči kupuje §amo varjops^e množine: Jožo Kovač, Ljubljana, Stari trg št 3. 12.194 Elektromotor ali dinamo za istomernl tok. 150 voltov, 50 do 60 amper, kupim. — Ponud* be na kartonažno tovar* no J. Bonač sin. Lr'blia« na_12205 Kostanjev les za tanin, vsako množino, kupujem stalno. Samo obvezne ponudbe z na* vedbo cene za franko va* gon nakladalnih posta i ie poslati na: fV-dolf Zore & Komp., Ljubljana. 11.706 MeVovpno sobo s posebnim vbodom v sred'ni mesta Mfm g1av« ner*a kolodvora l«^** go« sp^d. ki je komaj 20 dni v 1-tu doma. — Ceni. po* nudbe z navdbo naiem* nlp** se nro«i do 20 t. m. pod »Potnik/12119« na upravo »Slov Naroda«. se spreime na atanovanje in zaitrk v bližini obrtne šole. Naslov pove urr*va »Slov. Naroda«. 12.196 Dijakinjo ni?iih razredov sprejme na stanovanje dn'J'na, stanTifo^a v sredini me* sta. — Tnstrukciia v b!5i. — Naslov nove uprava »Slov. Naroda«. I2.I9R MeMovana f*>ha s souporabo ktibinje v sred'ni mesta ae išče. — Ponudbe na »»pravo »51. N«'-.« r>"d »Mirna stran* ka'12 166«. D?jnkirja ali uradnica se sprejme na stanovanje in zaitrk; event. na hrano. — Na* «lov p^ve uprava »Sf^sr, Naroda«. 12.239 Prazne sobe a nosrbnimi vhodi fn*r* ket. elektrika) se takoj oddajo posamezno ali »krmno. — Pon"dbe nod T*kojšnia volitev'H. 139 na upravo »Slov. Nar.«. Na!Jo poreVem. — Zeleni jama 217. — Srečen, kdor kupil 12.181 Kupim manjšo hišico z vrtom v Ljubljani, oziroma ob državni cesti proti Stoži* cam. Cena do 100.000 K. — Ponudbe pod »Hišica 12.151« na upravo »Slov. Naroda«. Enodružinsko hlfo z vrtom blizu električne železnice, a prostim sta* novaniem. proda za 95 ti« soč dinarjev Realitctr.a pisarna. Ljubljana, Po. Ijanska cesta 12. 12.221 [ Ia trapistovski sir nudi kg pod Din 2730 — Mljckarna v Lukaču, Sla* voni ja. 12.011 Msla hišica naprodaj! Pred 15 !e* ti z opeko zidana in kri* ta. s svln'a'-"ov in 1200 m* vrta na Dolenjskem ob Savi. Cena po dogovoru. — Ponudbe pod »Ob Ssx vii\2.224« na upravo »51. Naroda«. Dobroidcča trgovina in gostilna na prometnem kraju. Če* trt ure od Liubliane, se radi dr^^inskfh razmer z v*«"rn inven*n r f em takoj odda. — Nas1 ov pove uprava »Slovenikcga Na* roda«. 12.172 Trgovska hiša v predmeatju Ljvbliane, s velikim vrtom s takoj prostim lokalom in *tn« rovanjem, hlevom, skla« dišxem in š'»nami Telek* tri1«, vodovod) se proda za Din 373 0O0.— v R-aM« t»*tni pisarni. L?"b1:^na. PoliansVa cesta 12. 12.218 Izvrstno idooa gostilna sredi Liubliane, s takoj prostim stanovanirm. koncesijo in vs«*m inven* tarfem naorodai za 450 tisoč dmariev v R^aliret* ni pisarni. Lj"Mjana. P^>* lianska cesta 12. 12.219 Gostilna s Dosestvom 32 hektarjev, z dvema cnon«ds*ropnima hibama in gospodarskimi poslopji v trf/u ob želerniri na D«1-r» ?«k-rn, se o rod s za W.OO0 Din v R-alitetni pisarni. Li"bl;ana, T*n* lianaka cesta 12 12.220 Proda se ««««v i «w oritbena niša nod^-letena in s podstreh« n'm stanovanjem ob okrajni cesti in na naj* boli r»-ometnem nrostoru v Trhovl'aV Priora vr»s je za vsakega obrtnika a'i m«ni*o trrtovino. — r^na 1.1O0.000 kron. — Takoj plaTati je polovi« co. na dr"go se poraba. — Na^an^nciSa nois^riila se dobijo pri lastniku Jurti Feren'**'. zt*da-akem mojstru v Trbovljah 12.120 I Dopre*2ni? | Ženitna ponudba. 231etni simpatičen mladenič, začetni trgovec, sc želi poročiti z gospodič» no ali mlajšo vdovo z malim premoženjem ali brez. — Le resne ponud* be s sliko pod »Resnost 12.125« na upravo »Slov. Naroda«. Ženitev ! Bogati moški iz inozem* atva in premoJni Nemci žele srečne ženttve. Da» mam, če tudi brez pre* moženia. daje diskretna pojasnila: Ausk. Stabrev. Berlin. N. 113, Stolpische* strasae 48. — Poštnina za odgovor trikratna pisem* aka poštnina. 12.183 I Razno | Telovadci - športniki! Priporoča se tvornica telovadnega In športnega orodja J. ORA2EM. Ribnica. Dolenjako. Oprema kompletnih telo« vadnic in letnih tclov*. dišč. — Stabilno in pre* nosi j ivo orodje. 10362 Pletilne stroje, vsakovrstne, nudi s po. ukom tvrdka Fran Kos. Ljubljana, Židovska uli* ca. 11.841 Leno brinje (itali iansko) se dobi po trgodni ceni pri tvrd';i A Sarabon v Ljubljani. 12 128 Oslabele živce in revmati7em hodim na dom elektrfzirat in mn» si-at. — Ponudbe pod »Rcvm*'11.^76« na upra* vo »Slov. Naroda«. Pletenine vseh vrst po najnižjih cc» nab. — L. Turk. Pred Skofiio 1. I. nadstropje (prejšnje poslopje Kr?« ditne banke). 12.175 Postavitelj peči in štedilnikov se prino. roča za cenjena naročila. CTrne 5ol;dnc, — Franc Hom. Rožna ulica It. 27. Ribje olje, za famčeno prisino. nai« bo1«še norveške znamke, dosnelo. — Lekarna Ba. karc":*. Ka-1ovska cesta št 2. — Direktni frrnort iz Knstijanije! 11 534 šivalne stroje z desetletnim jamstvom, irgotovlieno moško oble* ko (narejeno tudi po me* rO, »Tsniate površnike, kane (tudi na debelo) itd. dobite najceneje pri L. Rebolju v Kranju. 11724 Anton Zavodnik v KranisH gori. industri« ia športnih čepic in klo« b'ikov, nudi na veliko in malo. — Prevzame t"di v d;lo. — Cene sol'dn«. delo specijelno. 12.179 Predtiskariia ročn»h del po Izredno nizkih cenah. — L. Turk. Pred Škofijo št. 1, I. nad«tr. (prejšnje poslopje Kreditne ban'^e) 12.176 Šivilje, ^osv»od?nje! PHpravna Miklavževa da« rila. Vsakovrstni osf«nki za perilo in ri'asti bar* henl so naprodaj po po* lovični ali zelo inffani eni. Tstotam ra^l;Tna r»-t^r»a Ar}n Ne ram'-ditc t?godne nril'kc! R^slirva fs1« 30, I. nadstronie. desno. 12.1r>1 Spe^'plna z«1n*fa zimskega b1?»!rjfa do"ble. pa!""ncrs*on, fla*»«5. t'-r irgotov!jenih zimskih ref}*anov. tt'«trov in v«;fl: kovrs^nih oblek. — Dra* fo Scbwab. Ljublnna. Dvorni trg 3 1 1 9S2 Družabnika, cvent. drušabnico. b'di nesodelujočega, se sprej« me v svrho prevzema sigurnega, dobro vpelia* nega trgovskega podiet* ja Takoj potreben kapi« tal najmani 200 000 Din — Tal-ojdvorska ulica 1<* aH R. Niplč In drug, Maribor. 11.R94 Razkif£evaino sredstvo Lysoiin flr„srm vrlo učinkovito nroti kugi na gobcu in na parkljih Lj/soformin prijetno des:nfekeijsko sredstvo Fcrmalin W'0 Sapo-kaliiiiis Kemo-tehn. zavod LAVOISIER Dipl. Ing. kemik ED. KANDUŠER, CEUE Zalili in zasttfflHfta Pipan & Komp. ▼ Mnullanf Resljcnra c«ata 2 Stran 12 »SLOVENSKI NAROD« dne 18. novembra r923. Ste v. ?G4 Halo I A. Slnkovk rad. K. 10-20 % popusta. O »CD a O ■ CD ■ CD D O ■ CD ■ CT» ■ CD P C3 ■ O ■ CD • CD Generalna vrnili avtomobilov, Inje strefcoiHO in po JUGO-SUTG d. z o. z., UUBUMA, OUHAJSKA CESTA 3S. ■ JVt nizki ceni! IGN. Z AH G I, Ljubljana Sv. Petra tttm CGSŠa Sm _ Nudi cenjenim odjemalcem veilko izbiro H potrebščin na krojače in šivilje. Krasna izbira D volnenih površnih jopic, jamperjev, ovijačk, roti kavic, nogavic Ud. Trikotaže vseh vrst. Moško, H damske in otročje perilo. Zaloga rožnik kravat, P posebno samov temle po primerno najnižjih cenah. NA DEBELO i NA DROBNO t lJXiJLUJLXXXX:LJLJLO 8 B I I UMU Hl II g BIH 8 H III CD OaOBOlODOB d o a o o o m o o ■ o o ■ o o o m o ti o o ■ o B 0 o o B v svefibiifot Cvetlične kaplje brez alkohola čudovito naravne. Kapljica zadošča. Glavna zaloga za preprodajalce: odd. Jmrif DraOe, ZAGREB, Palmotfceva ulica Št. 66. ^Semr* d. d. B CD »CD «CD »CD ■ CD 11 CD ■ CD ■ 0 ■ 0 B 0 ■ o ■ o Smamiee, vijoHee, 0 0rtnice, španski bezeg, n heiioerop, popiju (tro- m pični mak) itd. Q 0 ■ o b o a 0 B 0 a o 0 B 0 B 0 yfikaferat e* Dobi se drog. — Gtavaa Lhsbljena. Krzaar in izdelovatelj čepic TEODOR KUNO Ljubljana, Beetkotasva vika 9 kostume, plašče se toelese. 9981 Peter Semho UvUf&M, Ufim&ka uflea 7. Barva Heitje kože, katare Izdetn)? v najmoderaejse garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje. tzSotefri pevci. ■ad tW komadov pravili ha račkih kanarčkov (Edel-roller, pasma S alfo rt) jo n al p r • al a j. ED. SEVER, Lju»I;ana, Krakovski staalp 10. Haročaite Hi Narod! Josip Peteline BahibeJaUtaj Sv. Petra nasip 7. Priporr>e%TQO n« veliko in malo galanterijo, nogavice, rame sukance, gumbe, fipke, vezenino, sprehajalce palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Iz Lastna izdelovalirica klubskih in salonskih garnitur, pisarniških fote-lov, žimnic in afrik modro-cev v zalogi in po naročile. Stalna zaloga žime in afrika na drobno, debelo po konkurenčnih cenah R. LJubljana, Goeposvetska6 Zahtevajte prospekte. SEVER sO.BEOSITOVICI shebs; Pnložaostni nakup BI rajriane in obleke od 500 Din naprej kostume in obleke Obleko za deco Trikotaža Kažtfhovlna llJLJUBLJAKA Mestni ti-tj št. 3-S irnmnm SiiiaSni stroji se mM dobrimi najboljši! f S-leta* garancija. K^obe ss le pri lw iflti LJnblJana, Sodu nI. 7. 9 Podružnica llonc mesto. modni salon :uchly-Maške Užjfeljfina, Židovska olki 3 Variti r- -''- --^r^^^^^^^-r> eml-ov nove aamotjia vfafe Dopisi le as Ceno češko »ecteHce aarjo! 1 kg »rvaaja skarblj^ne^a perja Dta 65-—; polbelega Dsa ar>—; aaUaa Dlc 90—; MUmi Dia 100*— in Dsa 110*—; aiabHeaa kot puh Osa 15&- in Din IKr—; Dta t2Sr—. PaH^a ptorto proti s^vset*« od Din 200 — SGasaaaa kn vrr*o#v aavo§Jeaa. V*ord brc/ ni. no. mrtfct »aessac*, Lofaaae «Vt SI pri Plsau, paketi k CseVe v JugoaJav^a rabi © okoli M dni. Mas moBsene ESin — dobite r?r*i LJ U ŠLJAMA, m 31 8 BARVN EGA TRAK A! f M 13 # priporoča svojo bogato zciogo v niolkem blagu kakor snknn, ševjotn za rxn'r*nike in raglane, kamgarnn za obleke m modne hiače, double rt\Vttt in povTŠ- ^ ■ za Bo3il napravite svojim dragim z rraktrpom prvovrstnega pisalnega stroja ki rra dobite na obroke pri The R«h GraeniTe tO eLjL-ssk ¥ mm romk Iz SotfthasnpC-oesa — Cherboairgd 30. o'.tsbra, 29. navontara, IS. decambra lz BREKENA čez Southaaspton hi Cherboirrg v IjEat Y0R* B4. ckrtoNra Presieent Roosevelt 'resident Hardinjj 99. f^ermira 7. novembra 12. decembra . . • . M. novembra 16. januarja Presideiii Flftiriore.....21. novembra \merica.........1. decembra, 9. jasmrja ''restdenl Arthur......22. deeeeabra Oeiiod iz Soafrst^etena is Casrtaaaai m dan poz»^|e Vae k tfcnkaVl aastovov. UNITED STAT15 VMZS Generalno zeatopstvo: Be^jrrad, Palaia Bao^radske adruge, pr< ko nuta .Hotel Brirtols*. — Zaereb, Središnji Savor Hnatskih Seljačkih zadruga, Mrhatiovieeva »Hca 2, r-reko pata olodvora. — Ljubljana, Brodarstvo ZjedJnjcnrti AmerHndh Dri«v, Dnr«i'*ka ceata. 29. — Sarajevo, Savez Hrvatskih Saiic&cih Zsdrti^a xn Boatui i Hercegovinu, Aleksandrova ulica 52. S^iftsk. Biinka za Poasorstvo. PREizxušEr;o. NAJBOVEJš! IZUM. POVSOD UPORABKO. tedilni ENGEIMAN & ROZMA se kart z žagassjoBif salsh a pa z navadnim gorivom, lesom, preoogom itd dnlaaJ odpaietlc! aH Prednosti: 1. Krnijo se manjvredni odpadki lesa, premoga itd., z en akte tisookom, kakor navadoe gottvo. 2. Deoeiaao tooleea je mofoee zadriaei v ped abog priads« dveh diraalh e«-n m ]• ladatn^jše i«r«a».i, kot v navadaih paosk. Navadnega lairiva s* soraoi v peoeh .TJnhreffaal" 50 sbobJ, kot r drugih oaceh. ifcoslflvo itedsnjo: Velik Mpradak •orkra 0baaa|a rkL) aeaae le oksaf 11 |uea, premogi tat.) SO */• prihranka. kaar4liM tehniki 2 pri aoeraai oavaeaaga sjorrva SeOleinl Sat ta-pa>asse! s daj« ss Stfl*ojfte tovArae in livarn« d. d. v LJubljani B/:+/^D