6 - GRAFI ČAR 6 - GRAFI ČAR Kot je dobro znano, je moral Pri- mož Trubar leta 1548 prvi č zapustiti domovino. Zatekel se je k verskim so- mišljenikom najprej v Nürnberg, kma- lu zatem pa dobil mesto pridigarja v Rothenburgu in leta 1553 položaj vo- dilnega mestnega župnika v Kemptnu. Iz najstarejšega ohranjenega Tru- barjevega pisma (1553) izvemo, da je za službo v Kemptnu zanj posredo- val šolnik v mestu Schwäbisch Hall, Bartholomäus Holdenried, po kate- rem je Trubar poslal pozdrave tam- kajšnjemu župniku Michaelu Gräter- ju. V izgnanstvu se mu je zastavljalo vprašanje, kako pomagati rojakom na Kranjskem in širše, in odlo čil se je za prevajanje novega nauka v materin- š čino in širjenje prave vere s tiskom. Za za četek je pripravil Catechismus z glavnimi verskimi resnicami, ki ga je povzel po württemberškem reforma- torju Johannesu Brenzu (1499–1570), in mu dodal prvo slovensko pesmari- co in pridigo o veri. Skupaj s katekiz- mom je izšla še drobna knjižica za šol- sko rabo, Abecedarium. Preden je dal Trubar katekizem v tisk, ga je poslal v odobritev v Ljubljano. Težava je nastopila, ko je bilo treba poiskati tiskarja, kajti od leta 1548 je veljal cesarski »interim«, nekakšen zakon o ponovni vzpostavitvi katoli- ške vere, ki je strogo prepovedoval tiskanje in širjenje spornih naukov in grozil s hudimi kaznimi. Nürnberški ti- skarji niso hoteli tvegati, zlasti ker bi bilo delo v tujem jeziku še posebej su- mljivo. Trubar sam pravi v omenjenem pismu in tudi kdaj pozneje, ko govori o svojih za četkih, da so ga v Hallu naj- prej zavrnili. O čitno pa so bili ponovni poskusi uspešni in morda po posredo- vanju omenjenega župnika Gräterja se je le posre čilo pridobiti tiskarja, ki pa se je skril za izmišljenim impresu- mom, po katerem da je knjižici nati- snil na oddaljenem Sedmograškem v današnji Romuniji neki Jernej Skurja- nic: »Gedruckt inn Sybenburgen durch Nov zasekovalni stroj za digitalno izdelane tiskovine Podjetje Binderhaus je razvilo nov stroj za zasekovanje in žlebljenje v enem, to je model R36 za dodelavo papirja formata najve č 36 x 65 cm. Stroj je bil razvit posebej za potrebe digitalnih tiskarjev in kopirnic. Zagotavlja zanesljivo kakovostno zgibanje brez pokanja papirja. S širino dodelave 36 centimetrov stroj ustreza dodelavi izpisov v formatu ve čine digitalnih tiskar- skih sistemov. Model stroja R36 omogo ča zasekovanje in žlebljenje papirja gramature od 80 do najve č 400 g/m² s hitrostjo 6000 listov formata A4 na uro. Kot dodatna mo- žnost so na voljo tudi orodja za perforiranje in mikroper- foriranje razli čnih širin. Sistem odlikuje tudi produkcijsko učinkovit vlagalnik z zra čno vodenim vlaganjem. Orodje za žlebljenje je zasnovano tako, da sta možni dve debelini žlebljenja z enostavnim obra čanjem orodja za 180 stopinj. Zra čno vlaganje zagotavlja zanesljivo dodelavo vseh vrst papirja, tudi najbolj gladkih ali potiskanih s tonerjem na osnovi voska ali silikonov. Poleg tega ne povzro ča nepotrebnega drgnjenja in poškodb izpisa. Samodejno vlaganje podpira papirje dolžine najve č 85 centimetrov, dodelujemo pa lahko tiskovine dolžine vse do 200 centi- metrov, pri čemer je potrebno ro čno vlaganje. Ve č informacij na www.binderhaus.com. Sistem za zasekovanje in žlebljenje Binderhaus R36. GRAFIČAR - 7 GRAFIČAR - 7 RAZISKAVE NOVO SPOZNANJE Kdo je Trubarju natisnil prvi slovenski knjigi Primož SIMONITI vir: DELO - Književni lis ti den Jernei Skuryaniz«. Kot je znano, je letnica izida 1550 v Abecedariju do- miselno skrita med kolono števil, Tru- barjevo ime pa se najde v slovenskem besedilu Katekizma, tako da ga nemški bralec ni mogel najti. Pred kratkim je nemški raziskovalec zgodnje zgodovine tiska, dr. Helmut Claus iz Gothe, v mednarodno ugle- dnem Gutenbergovem zborniku (Gu- tenberg Jahrbuch 2013, str. 127–138) prepri čljivo in nedvoumno dokazal, da je Trubarjevi knjigi Catechismus in Abecedarium leta 1550 natisnil ti- skar Peter Frentz v Schwäbisch Hallu. V to mesto je najbrž prav Brenz leta 1536 pripeljal prvega tiskarja Petra Braubacha (ta se je pozneje s tiskar- no preselil v Frankfurt na Majni), v njegovi hallski delavnici pa je bil za- poslen Peter Frentz, ki se je leta 1545 osamosvojil in do smrti leta 1553 v Hallu natisnil približno 25 še danes dokazljivih del. Ime tiskarja Frentza je pri nas neznano. V znanstvenem prou čevanju Tru- barja je doslej zaradi pomanjkanja primarnih virov brez posebnih uteme- ljitev veljalo, da je prvi slovenski knji- gi natisnil v Tübingenu tiskar Ulrich Morhart St., v čigar tiskarni oziroma tiskarni njegovih dedi čev je Trubar po- zneje objavil vsaj dvajset svojih knjig. Helmut Claus se je kot menda najbolj- ši poznavalec tipografskega gradiva nemških tiskarjev v 16. stoletju lotil minuciozne analize in nato podrobne primerjave črkovnega gradiva in nekaj majhnih lesorezov v obeh Trubarjevih delih z nesporno izpri čanim tipograf- skim fondom v obeh tiskarnah, na eni strani Morhartove v Tübingenu in na drugi Frentzove v Hallu. Clausov sklep se glede na obširne primerjave, ki jih ta zgolj informativna notica pa č ne more ponoviti, glasi: »Ni ve č mogo če vztrajati pri Tübingenu kot kraju natisa in Ulrichu Morhartu St. kot tiskarju.« Še ve č: »Skromni tiskarni Petra Frent- za v Schwäbisch Hallu pripada čast, da je izdelala oba slovenska prvotiska.«