Leto LXVL, št. Jl6\
Ljubljana, sreda 4* oktobra 19»
Cena Din 1.*
Izhaja vsak dan popoldne, taraemiS nedelje In praznike. — Inseratt do SO petit b Din 2.—, do 100 Trat Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.—, večji lnseraU petlt vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi a« no vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA* EnatUeva aOea it. S Telefon it. 3123, S12S. 8124, 8125 ta
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon si. 65, podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101« Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.851.
PRISRČEN SPREJEM JUGOSLOVENSKIH SUVERENOV V EVKSINOGRADU
Na potu v Carigrad sta se N]. Vel. kralj in kraljica vstavila v Evkslnogradu, kjer sta bila od bolgraskega kraljevskega para naj'
prisrčne j še sprejeta
Varna, 4. oktobra p. NJ. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sfa se mudila na rumunskih  tleh še včeraj do 13. ure kot
fosta rumunske kraljice matere Marije, očno ob 15.30 je jugoslovenski vojni brod »Dubrovnik« odpotoval iz Balčika. Do ru-munsko-bolgarske meje je spremljala jugoslovenski vojni brod rumunska torpil jarka, ki je na meji oddala 21 strelov v čast ju-goslovenskima suverenoma ter se nato vrnila k svoji bazi.
V Varni so se medtem zaključile priprave za sprejem jugoslovenskega kraljevskega para. K sprejemu sta bila pripušče-rw le dva novinarja. Ob 15. je prišel v pristan bolgarski princ Kiril, brat bolgarskega kralja. Takoj nato je prikorakala na obrežje častna četa, za njo so prispeli adju-tanti kralja in kraljevo spremstvo, nekaj minut po 16. uri pa bolgarska suverena kralj Boris in kraljica Ivana s kraljičino suito. Točno ob 16.14 se je pojm'il na obzorju jugoslovenski vojni brod »Dubrovnik«. Bolgarski kralj je izrazil svoje občudovanje za jugoslovensko vojno ladjo. Kmalu nato je priplul »Dubrovnik« prav blizu do pristanišča. Pred »Dubrovnikom* je plul bolgarski minonosec »Drski«, ki je odplul jugo-slovenskemu vojnemu brodu naproti do ru-munsko-bnlgarske meje. Na obali je bolgarska artiljerijska baterija oddala 21 topovskih   strelov v pozdrav jugoslovenski
I kraljevski dvojici. V pristanu je bolgarski ' kralj Boris stopil v dvorski motorni čoln »Vero« in se z njim odpeljal do »Dubrovnika«. Ob njegovem prihodu so z »Dubrovnika« oddali 21 topovskih strelov. Kralja Borisa je na krovu ladje sprejel Nj. Veh kralj Aleksander v uniformi jugoslovenskega admirala. Oba kralja sta se objela in poljubila. Nato je bolgarski kralj sprejel časti, ki mu jih je izkazala častna četa ju-goslovenskih mornarjev. Oba suverena sta se umaknila v kabino, kjer sta imela kratek razgovor. Nato se je jugoslovenska kraljevska dvojica v družbi bolgarskega kralja in svojega spremstva vkrcala v motorni čoln in se odpeljala na obalo. Jugoslovenski kraljevski par je bil v hipu, ko je stopil na bolgarska //a, burno pozdravljen. Častno četo bolgarske vojske, ki je visokim gostom izkazala vojaške časti, je jugoslovenski kralj pozdravil: »Zdravejte iuna-ki!« Vojaki so mu odgovorili: »Zdravejte Vaše Veličanstvo! Hura!« Nato je bilo jugoslovenski kralje\'ski dvojici predstavljeno spremstvo kralja Borisa in kraljice Ivane. Ob 16.50 so suvereni krenili proti dvorcu Evksinogradu. V dvorcu je bila jugoslo-venskemu kralju in kraljiic na čast prirejena večerja. Jugoslovenski kraljevski par je ostal v gosteh pri bolgarskih suverenih do 22. uri, nakar je nadaljeval pot proti Carigradu z rušilcem »Dubrovnikom«.
Carigrad, 4. oktobra p. Jugoslovenski ru-šilec »Dubrovnik«, s katerim potujeta Nj Vel. kralj Aleksander in kraljica Matija, je davi ob S.15 prispel v Carigrad. Do državne meje mu je šla nasproti turška kri-žarka »Javus« z dvema torpiljarkama ter je pozdravila jugoslovenska suverena s 24 topovskimi streli. S turško križar ko so pri speli nasproti jugoslovenski poslanik v Au kari g. Janković s soprogo, turški poslanik na našem dvoru g. Hajdarbej, generalni tajnik predsednika turške republike Hikmed bej, direktor protokola Fuad bej ter. več drugih visokih turških odličnikov. Čeravno je potovanje jugoslovenske kraljevske dvojice inkognito, jima je bil v Carigradu prirejen izredno svečan sprejem. Na obali je bila postrojena častna četa, ki je ob prihodu parnika zaigrala jugoslovensko državno himno, z obalnih trdnjav pa so topovski streli pozdravili prihod jugoslovenskega kralja in kraljice.
Vsi današnji carigrajski listi prinašajo slike Nj. Vel. kralja in kraljice ter tople članke, v katerih poveličujejo jugoslovenskega vladarja in njegovo prizadevanje za o jačan je lastne držav? in učvrstitev miru. Obenem vsi listi poudarjajo, da ima sestanek med jugoslovenskim kraljem in predsednikom turške republike velik političen pomen.
Enaka mera za vse
Po atentatu na avstrijskega zveznega kancelarja
Za atentat se bodo morali pokoriti tudi socialni
demokrati
Dunaj, 4. oktobra, r. Vsa javnost je pod vfcsom atentata, ki je bil včeraj popodne izvršen na zveznega kancelarja dr Doll-fussa. Ko je včeraj popoldne okrn* 14 15 odhajal s seje vodstva krščansko - socialne stranke v parlamentu, je- Dni or'i k njemu bivši vojak Rudolf Dertii t:r lkI iai nanj dva revolverska strela. Prvi st'e. se je odbil na kovinastem gumbu tv>\n,ka, drugi strel pa je zadel kancelarja v desno nadlaket. Rana ni nevarna in kanceV nemoteno vrši svoje posle dalje. Aintatrr-ja so prijeli in izročili policiji. Atentat ima politično ozadje. Vse kaže, da jo te\> narodnih socialistov, toda danes so začt-le krožiti vesti, da je bil atentator v 7vf»zi s socialnimi demokrati. Te vesti doslej uradno niso potrjene, očividno pa majo namen, ustvariti v javnosti raz;c'ožcnje proti socialnim demokratom, da bi "?e tudi z njimi, zlasti na Dunaju, obračuna o in tud: tu uvedlo k'erofa&stični režim.
Vi današnji listi izražajo zadovoljstvo, da atentat ni uspel in obširno navajajo inozemske komentarje, zlasti frano3s^c in italijanske, ki prav tako obsojajo aicntat in žele kancelarju dr. Dollfussu č.mpie š-nje popolno okrevanje, da bi možni rada-lievati svojo akcijo za samostojnost Avstrije. Nemški listi beležijo zgolj \e=)U* o atentatu in se vzdržujejo za enkrat vsakega komentarja.
Okrepitev proUmarksistične fronte
Dunaj, 4. oktobra. AA. Politični položaj v Avstriji je slej ko prej zamotan. Čeprav so heirnvvehrovci pristali na patriotsko fronto, &e nteo odstranjena vaa nasprotja med krščanskimi socialci in Helrmvehrom. Krščanski socialci se namreč vsaj deloma še> zavzenttijo za demokratske ideje, do-čim heiimvehrovci odkrito zahtevajo uvedbo fasteUčiiega režima In prepoved vseh strank. Vsekakor pa vlada v patriotski fronti nedeJjeno mnenje glede socialno demokratske stranke, »Reichspost« danes izjavil da v novi Avstriji ne bo več prostora za marksistične stranke. Včeraj je imel vodja dunajskih krščanskih social-<*cv profesor Krasser govor v istem smislu ter je odločno obsodil zadržanje avstrijskih socialistov, češ da je protiavstrijsko. Vzlic temu pa govornik ni brez pridržkov nastopil za prepoved strank. Dejal je, da krščanski socialci sicer odobravajo politiko, ki je napravila konec suverenosti strank, toda prav tako tudi odklanjajo enotno in totalno stranko, češ da čaka krščansko-socialno stranko Se velika vlo-»a pri izgradnji korporacijske Iržave.
Socialisti nasprotno izjavljajo, da bodo -djubovali protimarksisticnlm tendencam •rlade in so za danes ob 14.10 sklicali se-• tanek predsedništva stranke, da na njem loločljo smernice svoje bodoče politike.
V splošnem Je sigurno, da pridobiva bojno razpoloženje proti socialni demokraciji vedno več tal. Nekateri listi se celo ogrevajo za ofenzivo proti dunajski občini, ki je prava trdnjava socializma. Tudi boj proti nacionalnemu socializmu se energično nadaljuje in prinaša vsak dan nove aretacije. Danes je bilo v Mtihlauu na Tirolskem aretiranih 23 oseb, ki so se udeležile tajnega, hitlerjevskega sestanka. V Hainburgu na Spodnjem Avstrijskem so pa aretirali 30 narodnih socialistov, ki pridejo pod obtožbo veleizdajstva. •
Izgredi hitlerjevcev v Avstriji
Dunaj, 2. oktobra, p. Včeraj so na Gornjem Štajerskem oblasti opazile živabno gl-banie avstrijskih narodnih socialistov. 'V Leobnu so narodni socialisti pripravljali celo prevrat, kar pa so oblasti še pravočasno preprečile. Narodno-socialistični agitatorji so razširili vest. da ie na Koroškem nastal upor. V mestu je prišlo do hudih demonstracij. Močni oddelki orožništva so morali nastopiti s 6ilo, da so razgnali demonstrante. V Spitalu je prišlo do krvavih incidentov. Demonstrantje so napadli oddelek vojaštva, ki je bil pozvan na pomoč orožnikom. Voiaki so z bajoneti razpršili množico. Dva demonstranta sta bila težje ranjena, trije pa lažje ranjeni. Na raznih krajih so eksplodirali tudi peklenski stroji, ki pa niso napravili občnitnejše škode.
Policija na dunajskih visokih šolah
Dunaj, 2. oktobra, č. Danes so se na dunajskih visokih šolah prvič pojavili novi policijski stražniki. Na visokih šolah so urejene stražnice po vzoru ostalih policijskih stražnic Tudi stražniki so enako uniformirani kakor drugi dunajski policijski stražniki. Razlikujejo se od njih le po nekem po-sebr.em znaku. Med predavanii krožijo policijski stražniki po hodnikih In tudi v avlah so postavljene straže.
Manjšinska zaščita pred Društvom narodov
Ženeva, 3. oktobra. A A. Sesti odbor skupščine Društva narodov je danes načel razpravo o manjšinah. Nemški delegat Knox je naglašal, da židovsko vprašanje r.e spada v okvir manjšinskih problemov in bi ga bilo treba posebej proučevati. Kar se tiče narodnih manjšin, ie Nemčija pripravljena sodelovati z DN pod pogojem, da vse države pristanejo na splošno zaščito manjšin.
Tudi madžarski delegat se je zavzel za to, da se zboljša postopek pri zaščiti manjšin.
Francoski delegat Berenger je poudaril da obstoji nasprotje med najnovejšimi nemškimi zakoni in čl. 7. dogovorov o manjšinah, ki je prišel tudi v konvencijo o Gornji Šleziji. Te člen pravi, da more-
jo biti vsi nemški državljani pred zako* nom enaki in morejo uživati iste državljan ske in politične pravice, ne glede ns to, kakšnega plemena, jezika in vere so.
Naposled je poljski delegat predložil načrt resolucije, ki predlaga ustanovitev posebnega odbora za proučevanje tega vprašanja; ta odbor naj predloži na prihodnji skupščini načrt splošne konvencije o zaščiti manjšin.
Državna razstava vina in sadja v Beogradu
Beograd, 3. oktobra, p. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo na vseh državnih železniških progah razstav-ljalcem in posetnikom državne razstave vina in sadja, ki bo v Beogradu v dneh od 7. do 15. oktobra Legitimacije se dobe pri vseh birojih »Putnika«, pri Glavnem savezu vinogradnikov in sadjarjev v Novem Sadu, kakor tudi pri upravi razstave v Beogradu, poštni predal 646. Kdor bi pismeno zahteval legitimacijo, naj pismu priloži 20 Din v poštnih znamkah. Zanimanje za razstavo je zelo veliko, zlasti med vinogradniki in sadjerejci iz vseh delov sveta Razstava bo nameščena v treh velikih paviljonih, ki stoje za tehnično fakulteto, kjer se je vršila higijenska razstava. Vsa mesta so že zasedena, tako da se priiave za razstavo blaga ne morejo več sprejemati.
Novi člani Društva narodov
ženeva, 3. oktobra, AA. Za nove člane sveta DN so izvoljene Argentina z 49 glasovi od 53, Danska z 52 glasovi in Avstralija s 47 glasovi. Danska pride na mesto Norveške, Avstralija pa nadomesti Irsko.
Popravek
Z ozirom na čhtnek >Po odcepitvi Hrastnika od Trbovelj«, ki je bil objavljen v št. 220 vašega lista z dne 27. septembra 1933, vas v zmislu tiskovnega zakona prosimo, da izvolite t eni prihodnjih številk vašega lista pod istim naslovom objaviti sledeči popravek:
>Ni res, da ima Kemična tovarna v Hrastniku upokojene delavee, pač pa je res, da Kemična tovarna sploh nima upokojenih delavcev. To, kar se imenuje upokojeni delavci, so delavci, ki so delali 25, 30 ali več let v tovarni in ki so danes deležni gotovih dajatev iz Delavske podporne blagajne, v katero prispeva tudi tovarna svoj delež.
Nadalje ni res, da so ti takozvani upokojeni delavci obsojeni na prosja£en]e in počasno umiranje, pač pa je res, da dobivajo ti bivši delavci redne dajatve iz omenjene blagajne in tudi pristojni občini jih podpirata. Kemična tovarna pa jim daje iz lastnega, ne da bi bila v to zavezana, prosto stanovanje, prosto razsvetljavo in prispevek za nabavo kuriva.
Iz navedenega torej jasno izhaja, da končno ni res, da se za te ljudi do danes ni nihče brigal, pač pa je res, da se briga zanje leta 1905 ustanovljena Delavska podporna blagajna, Kemična tovarna s svojimi prostovoljnimi dajatvami in pa pristojni občini.«
Tovarna kemičnih Izdelkov v Hrastniku
Včeraj smo opozorli v člariau o občinskih volitvah v dravski barK>v.nL, da obstoja v dravski banovini samo ena zakonita politična organizacija, to je Jugoslovenska nacionalna strinka, ki te izpolnila vse pogoje, zahtevana do ustavi in društvenem zakonu. Zato ie povsem naravno, da se nobena draga struja kakršnekoli smeri ne more v političnem življenju javno udejSLvova.i, ker je po obstoječih zakonih vsako udejstvovanje nepriznanih političnih organizacij kaznivo.
Ce }e morala Jugoslovenska nacionalna stranka izpolniti vse zartpnr.e pogoje, da se je smela na podlagi predpisov ustave in društvenega zakona organizirati, zahteva že pravičnost san;a, da bi morali izpolniti iste pogoje tudi zastopniki drugih političnih nabiranj, ako hočejo javno nastopati v našem političnem življenju.
Delo Jugoslovenske n*c;onane stranke se vrši povsem javno, je vstm odprta knjiga in se nahaja pod k>ntrolo ljudstva in oblasti. Bilo bi zato krivično, če bi dopustili, da igrajo ori sedanjih občinskih volitvah v dravsk; banovini kako vlogo kake taine organizacije »bivše« SLS, bivših komunistov itd. Kar je moralo biti za ene prav, naj bo tudi za druge!
Po zakonu se bivša SLS ne smt in ne more udejstvovati kot oo''tJčaa stranka, vendar pa se je v mnogih občinah dogodilo, da so punktasi vs:'ili ljudem kandidature, čeprav so bu linije povsod pripravljeni, da sestavijo skupne kandidatne liste z ljudmi na če u, ki bi znali kot priznani dobri gospodarji pošteno in nepristransko uprav.ian občinsko gospodarstvo. To se Ie zgodilo PO organiziranem načrtu od zunaj, po
navodilih nekakih centralnih oisarn v LJubljani, Celju in Mariboru, v ica.erih mislijo, da smejo delati, kar drugi ne smejo. In začeli so obenem izvajati na preprosto ljudstvo nezaslišan *eror.
Iz tajnih central organizirani tns:op punktašev je protizakonit, od pun<ta-ških agitatorjev izvajana nasilstva pa naravnost zločinska. Grda hinavšćina je, ako ljudje, ki vse to delajo, potem še pridigajo o volilni svobodi. Ni hujšega pritiska in hujšega omejevanja volilne svobode kakor zloraba čuvstev, ki so človeku najsvetejša.
A tudi dvojna mera, ki jo vidimo, n! dopustna. Ce je morala Jugoslovenska nacionalna stranka izpolniti vse zaico-nite pogoje, da lahko vrši organizirano delo za dosego svojih ciljev, je povsem logično, da bi jih morali tudi njeni nasprotniki, kolikor jih je, če hočejo vršiti enako delo. Ce jih niso, naj si posledice pripišejo sami, naciona.na iav-nost pa nikakor ne more mirno g'eda-ti, da bi uživali morda baš punkrašl še kake posebne privilegije.
Cilj Jugoslovenske nacionalne st*an-ke je bil in }e še vzpostavitev mirnega sožitja vseh državljanov Jugoslavije, sodelovanja vseh slojev za zbojšanje splošnih gospodarskih in socialnih razmer.
Kdor ruši to mirno sožitje, dela proti interesom našega ljudstva In obenem proti interesom države same.
Razdiralci pa v našem javnem življenju ne smejo imeti nobenega mesta! Izgovora ni nobenega, saj so vrata v Jugoslovensko nacionalno stranko odprta vsakomur, ki se strinja z njenim narodnim in državnim programom, pa naj je pripadal prej katerikoli stranki.
Jugoslovenski geografi zborujejo v Ljubljani
Danes je bil v prostorih univerze otvorjen drugi zbor iugosloveuskih geografov, ki se ga udeležujejo najod-
UčnejSi zastopniki te vede
Ljubljana, 4. oktobra
V predavalnici mineraloškega instituta v poslopiu ljubljanske univerze se je ob 10. dopoldne pričel drugi zbor Jugoslovenski geografov, ki so prispeli iz vseh krajev. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora univerzitetni profesor dr. Anton Melik. ki je najprej toplo pozdravil vse navzoče in poudarjal, da si šteje v posebno čast posebej pozdraviti predsednika tega doma in institucije, ki omogoča znanstveno delo. rektorja univerze dr. Matija Slaviča (Živahen aplavz.) Poudarjal je, da g. rektor goji posebne simpatije za geografsko stroko in da je imel v svoji življenjski karijeri tudi že priliko, da to tudi Ppkaze. Toplo se mu je zahvalil tudi za to. ker Je dal dvorano na razpolago. Dalje je prer-sednik prof. Melik pozdravil zastopnike vseh sorodnih strok poudarjajoč da so geografi vedno navezani na njih pomoč, nato je pa pozdravil zastopnike geografov z naših univerz, zastopnike geografov srednjih sol vse profesorje strokovnih sol m zastopnike naše mladine. To so zastopniki one mlade generacije, katerih življenjska naloga je. da nas bodo enkrat nadomestili.
V kratkem je nato podal historijat kongresov, oziroma zborov geografov. Is a kongresu leta 1927. je bilo sklenjeno, da e drugi zbor geografov vrši v Ljubljani. Ker pa ministrstvo ni moglo ugodit, glede znižane vožnje po železnici, je moral biti dru-g? zbor geografov odgođen. Zaradi tega je lil za leto 1929. projektiran zbor odpovedan Leta 1930. se je vršil tretji kongres jugoslovcnskih geografov in etnografov m
zato je bilo sklenjeno, da se zbor vrsi pozneje. Gospodarska kriza je bila vzrok, da smo tudi lani odložili zbor. Na pobudo dveh geografov iz Beograda in enega iz Maribora je bil lani sklican v Rimskih Iop-licah poseben sestanek geografov, na katerem je prof Milojević iz Beograda predložil osnutek pravil za prirejanje geografskih zborov ali kongresov in tam je bilo tudi sklenjeno, da se vrši drugi zbor geografov leta 1933. v Ljubljani Začeli smo s pripravami in določili smo kot prvi termin binkosti, ker so se takrat slučajno ujemali katoliški in pravoslavni prazniki. Toda, /al. je bila takrat večina univerzitetnih profesorjev okupirana m zato je bil termin prestavljen na julij istega leta. Izvedeli pa smo, ds se v juniju vrši istočasno profesorski kongres v Ljubljani in da ne bi kolidirali, je bil termin znova preložen, in sicer na jesen Odbor je »klenil. da se pod vsakim pogojem vrši drug izbor v okto bm 1933.
Po teh izvajanjih ter poročilu o pripravah je prof dr. Melik otvoril drugi zbor
Takoj nato se je prešlo na prvo točko dnevnega reda. to je na volitev predsedstva.   Na predlog dr. Jožeta Rusa je bilo
soglasno sklenjeno, da naj ostane sedanji pripravljalni odbor, ki je bil izvoljen na sestanku v Rimskih Toplicah. Za predsednika je bil izvoljen univ. prof. dr. Melik, za podpredsednika prof. dr. Valter Bohinjec, za tajnika docent dr. Ivan Rako v e c, za II. tajnika dr. Svetozar 11 e š i č in za blagajnika prof. dr. Roman S a v n i g.
Glede pravil je nastala manj*a diskuzi-ja, ki so vanjo posegli prof. Baš iz Maribora, univ. prof. Milojevič iz Beograda in drugi, končno je bilo sklenjeno, da naj odbor za bodočo skupščino izdela še poseben poslovnik.
Skupščino je nato pozdravil kot zastopnik bana prosvetni inspektor Vrhovnik nakar sta bili odposlani ministru dr. Radenku 5tankoviču in prometnemu ministru inž. Radivojeviču   pozdravni br-
ZOJc, J'i       je b?,° 5°Slasno sprejeto.
Sledilo je poročilo o prvem zboru jugoslovanskih geo2rafov, ki se je vršil od 27 do 29. aprila 1927 v Beogradu, o čemur je referiral prof. Radanović iz Skoplja. d 3- iC T. ,iral univerzitetni profesor dr. Boza Z. Milojević o nalogah geogrmfije v naši zemlji.
Zbor se popoldne   ob   15. nadaljuje ■ predavanjem    dr.   Valterja    Bohinjca o »Ljubljanski   kotlini in mestu Ljubljani« nakar si gostje ogledajo Ljubljano in njene zanimivosti.
Titulescu povabljen v Varšavo
Ženeva. 3. oktobra. AA. Poljski zunanji minister Josip Beck je na sestanku z ru-munskim zunanjim ministrom Titulescorn izrazil željo maršala Pilsudskega, da bi se z njim sestal. Titulescu se bo vabilu odzval in okoli 8. oktobra odpotoval v Varšavo. Iz Varšave bo odpotoval naravnost v turško prestolnico in se na povratku v Bukarešto ustavil v Atenah, kjer se bo sestal z grškimi državniki. Ali bo pri tej priliki posetil tudi Sofijo, še ni odločeno.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Devize:   Amsterdam   2307.07—2318.43,
Berlin 1360.14^—1370.94.  Bruselj 798.02_
801.96,   Curih   1108.35—1113.85, London 176.08—177.68, Newyork 3658.27—3686.53, Pariz 223.88—225,   Praga 169.79—170.65, Trst 299.90—302.30 (premija 28.5 %), avstrijski 5ilir»er v privatnem kliringu 8.80. INOZEMSKE BORZE Curfh, 4. oktobra: Pariz 20.20, London 15.92, Newyork 332^4. Bruselj 72, Milan 27.10,  Madrid 43.15.  Amsterdam 208.15, Berlin 122.90. Dunaj 57, Praga 15.32, Varšava 57.75. Bukarešta 3.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«. đne 4. oktobra 1933
Tehtne besede o našem gospodarstvu
Minister Ivan Mohorič o naši trgovski in finančni politiki ter
položaju našega trgovstva
Ljubljana, 4. oktobra Čeprav je bilo snoči skrajno neprijazno vreme, vendar je predavanje take kapacitete v gospodarskih vprašanjih kakor i e minister g. Ivan Mohorič privabilo v Trgovski dom toliko najvidnejših sastopnikov našega trgovskega in sploh gospodarskega sveta, da so zasedli vse prostore prostorne male dvorane.
Ko je predsednik Združenja trgovcev g. G r e g o r c pozdravil predavatelja fn udeležence, je naznanil, da bo uprava Združenja trgovcev v bodoče večkrat prirejala diskusijske večere, na katerih bodo predavali gospodarski strokovnjaki, članom bo pa dana prilika, da v prosti debati uveljavijo svoje težnje in želje, ki jih bo skušalo predsedstvo uveljaviti tudi na inero-dajnih mestih. Današnje nevšečne gospodarske prilike pa so vsak dan neznosnejše. Redno trgovsko poslovanje ovirajo posledice zakona o zaščiti kmeta, ki mu je vzel ves kredit, prav tako pa tudi zaščrita denarnih zavodov in posredovalni zakon. Združenje je storilo vse, da se ublaži nevzdržno stanje in zato trdno računamo, da bo narodno zastopstvo razpravljalo o naših težnjah. Od finančne direkcije se moramo bati, da nam zgradarino in pridobni-no še zviša, čeprav je naša banovina najboljši plačnik v državi. Preti nam celo z oceno po zunanjosti! Braniti ae moramo do skrajnosti. Bližamo se občinskim volitvam tudi v Ljubljani in gledati moramo, da pošljemo v občinski svet može, ki bodo energično zastopali naše interese. Isto velja za volitve v socialne zavode, a obetajo se nam tudi volitve v ZTOI, je pa še polno drugih vprašanj, s katerimi se bo treba baviti v bližnji bodočnosti.
Minister g. Mohorič je nato, simpatično pozdravljen, nad uro govoril o »Naši trgovski in finančni politiki in o položaja našega trgovstva«. Predavanje so vsi prisotni poslušali z največjim zanimanjem in ga večkrat prekinili a soglasnim odobravanjem, ob koncu so s« pa predavatelju zahvalili z živahnim aplavzom, a predsednik g. Gregorc se je predavatelju za izredno važna :.n informativna izvajanja zahvalil z
Željo, da bi čim prej spet govoril. Nhxo ie otvoril debato, ki 90 se je udeležili gg. Olup, predsednik Gregorc. prav obširno je govoril predsednik ZTOI Jelačin, ga. Sumijc«, predsednik Društva veletrgovcev Stane Vidmar, Pučnik in tudi predavatelj sam. Vsi govorniki so se pritoževali proti davčni praksi in načeli tudi več drugih aktualnih vprašanj, končno pa sklenili, naj Združenje Stopi v stik z občinskim svetom za skupno akcijo proti prestrogi davčni praksi. Debata se je po predavanju zavlekla čez 23. uro. Ko jo je predsednik g. Gregorc zaključil, je še naznanil, da bo na prihodnjem diskusijskem večeru govoril predsednik Društva denarnih zavodov g. dT. S 1 o k a r.
Gosp. nar. posl. Ivan Mohorič je v svojem referatu izvajal:
Neuspeh londonske konference
Med političnimi dogodki zadnjega meseca je sigurno najvažnejša velikopotezna zunanjepoliUčna akcija, ki jo je inicijativno podvzel naš vladar. Ona je pričela z jesenskim zasedanjem državnikov malega sporazuma na sinajski konferenci in se bo ta mesec nadaljevala po programu, ki po-menja velik korak za zbiizanje onih držav, ki po prirodi spadajo skupaj, ki so si pa bile doslej druga drugi precej tuje ali bolje rečeno odtujene. Uradno poročilo o sinajski konferenci je sicer kratko in jedrnato, vendar ni treba biti poklicni diplomat,' da dešifrira* iz njegovega besedila, da je v njem vsebovana točna karakterizacija sedanjega gospodarsko političnega položaja, predvsem čitamo v njem, da Mala an-tanta obžaluje, da londonska konferenca ni rodila žaljenega uspeha pri vsej dobri volji, ki smo jo imeli, da sodelujemo po svojem skromnem deležu aktivnosti pri obnovi svetovnega gospodarstva. Zavedamo se dobro, da bo imel neuspeh težke posledice za nas. Ni torej naša krivda, če bomo morali končno iti svoja pota, da zaščitimo lastne življenjske Interese. To je od prilike vsebina lakoničnega stavka o razmotri vanjih zunanjih ministrov treh zavezniških držav.
Srednja pot
Drugi del poročila ugotavlja, da kažejo ▼ gospodarskem položaju gotovi znaki na izboljšanje, da pa je obenem nastopila na drugi strani občutna poostritev položaja. Situacija po tej oceni, ki je gotovo strogo objektivna, ne daje torej povoda niti pre-kipevanju optimizma, Se manj pa črnogledemu pesimizmu. Treba je iti srednjo pot, vzeti stvari take kot so in z realno presojo položaja Izvršiti vse napore, da se poostritev, ki jo uradno poročilo ugotavlja, ne razširi, temveč omeji In odpravi. Ne male naloge so vsebovane v teh besedah. Naloge, ki bodo zahtevale dolga leta truda in naporov in Se ne bodo vodile k popolnemu uspehu. Toda radi tega ne smemo biti tako malodušni in opustiti linije, za katero smr se odločili.
Vprašanje cen
Nase gospodarstvo stoji danes pred nebrojeni vprašanj, katerim nekdaj sploh ni bilo potreba posvečati posebne pažnje. Ih če se omejim le na zadeve trgovskega stanu tn to specijelno one, ki se tičejo ljubljanskega trgovstva, se mi takoj vsiljuje tucat vprašanj, pred katerimi stojimo, ki morajo interesirati vsakogar.
Najbolj aktuelno vprašanje, s katerim se je že bavila svetovna gospodarska konferenca v Londonu, ie vprašanje razlike med prodajno ceno producenta in nabavno ceno konzumenta, ki je v veČini primerov ezorbitantno visoka in ki med drugimi vzroki tvori enega važnih momentov zmanjšanega konzuma blaga. Pri tem pa moramo ugotoviti, da v naši državi cene na notranjem tržišču še daleč niso iznive-lirane. Pri najvažnejših predmetih vsakdanje prehrane vidimo, da variirajo cene pri producentu as mleko, krompir, sivino, jajca, perutnino in zelenjavo na 100 km In Se manj oddaljenosti, včasl po 100% In •e več, kar dokazuje samo. da je naše notranje tržišče na škodo obeh glavnih čini-teljev gospodarskega življenja, to je proizvajalca ln porabnikov, čisto nezadostno
organizirano. Naloga organizira« to tržišče pripada trgovski inicijativi, U na notranjem tržišču ni v ničemur ovirana ln ki je naravnost poklicana, da skuša približati oba Interesa. V današnjih prilikah ni več pridobitev za eploftnest tn v interesu gospodarstva, da bi s* plsflels producenta 6tm nitja cena, da bi ae delavski stalež čim manj honorira! ln da M ae od konzumenta zahtevale Mm večje eene. TI časi so minuli. Sedanje prilike zahtevajo baš obratno ln le takrat bodo nastopili izgledi na zboljšanje razmer, ako pomagamo poljedelcu zopet do cen, ki mu bodo omogočile primerno nabavo drugih predmetov. Ford In za nJim vsa Amerika so ustvaril! tu preokret. Danes je pri predmetu, ki je za naše gospodarske prilike najvažnejši, to je pri lesu fn drugih šumskih produktih, osna daleč pod mirodobno pariteto, kar nas najbolj pritiska k tlom ln kar se v najširših krogih močno občuti. To občuti ne samo 134.000 malih gozdnih posestnikov, kolikor jih šteje Slovenija, marveč tudi tisoči gozdnih delavcev In prevoznikov čutijo, čuti končno cela lesna lndustrila, ki šteje okrog 400 obratov za mehanično "predela-vo lesa. čutijo pa tudi vs4 mali obrtniški obrati. Kaj Ima naš konzument od teea. če je les na panju na Jelovcl po 50 para in so tako naši gozdi pasivni.
V agrarni produkciji zaostali
mo za kako blago dvojno aH pa samo polovično
Ko sem zasledoval razprave v mnogobrojnih pododsekih na londonski konferenci, sem s skrbjo in s strahom moral sam pri sebi priznati, da smo v naši agrarni produkciji kvalitetno ogromno zaostali ln da smo le malo zreli za svetovni trg. Konkuriramo pač lahko v cenah, d očim kvaliteta le sem ln tja in le pri posameznih predmetih odgovarja, mogoče v celoti za kakih 10 do 20% produkcije, zahtevam mednarodnega prometa, dočim ostalo, Izvzemši par izjem, ni sposobno za konkurenco in izvoz na svetovna tržišča. Že na prejšnjih gospodarskih kongresih, ki so se vršili vsako jesen v Beogradu, smo ugotovili, da vlada na primer pri pšenici taka
pestrost v naši proizvodnji, da imamo nad nekih 160 vrst blagra in pri našem fižolu in
sadju pa je stvar še hujša. Ne moremo se baš pohvaliti, Če hočemo odkritosrčno govoriti, da smo v teku preteklih petnajstih let na tem polju delali po sistematičnem načrtu,    kakor so delali naši sosedi, zato
smo danes v marsikaterem oziru presenečeni in razočarani. Specijelno v Sloveniji so naše posestne prilike tu ena od glavnih ovir. Ta raznovrstnost se producentom bridko maščuje. 2al moram ugotoviti, da še ne opažam spoznanja, da je tu treba mnogo bolj in energično Iti na delo, da je treba, da se tako izrazim, disciplinirati produkcijo, zaokrožiti našo narodno ekonomijo v Čim samostojnejšo enoto. Naša krilatica je bila takoj po prevratu, da smo bogata država. Tako so govorili poleg političnih demagogov oni, ki so z Kalemeg-dana zrli na žitorodni Srem — toda pozabljali so pri tem. da je bilo vsako jesen treba votirati 50—100 milijonov za prehrano posivne Bosne, Hercegovine, črne gore in Dalmacije. Pač radi mnogo govorimo vsako Jesen, ko prirejamo strokovne kmetijske razstave, o potrebi izboljšanja in poenotenja kvalitete in tipov, toda praksa ostaja po večini daleč od te filozofije. Pišemo, čujemo in pozabimo, na terenu pa grejo stvari svojo pot naprej.
Naša trgovina
Trgovski stalež je v današnjih prilikah postavljen med dva velika kolesa, ki se vrtita in pretita, da potegneta marsikoga seboj v vrtinec. On vodi Že od prevrata borbo za to, da naj bi zavladala popolna svoboda inicijative in poslovne aktivnosti, doživlja pa baš nasprotno.
V zunanji trgovini Je zaradi uvedbe sistema kontingentov svobodnoet Inicijative do skrajnosti omejena. Mi že leta doživljamo, da se prijavi na izvozne kontingente tri do štirikrat toliko živine, kolikor znaša izvozni kontingent, in če vlada med našim domačim tržiščem in inozemstvom gotova razlika v cenah, postaja pritisk na ona službena mesta, ki razdeljujejo kontingente, tak, da ga je težko vzdržati.
V takih primerih smo bili primorani izvoz reglementirati, kar je za izvoznika poedinca, ki ga vodi lasten interes in mi-kavost zaslužka, popolnoma nepojmljivo. Pa tudi vsa reglementacija le z največjo težavo se ubranjuje raznih pritiskov, priporočil in zahtev po protekcijah. Tu mora poleg tega trgovec deliti svojo vlogo a producenti, ki so se organizirali v zadruge in ki zahtevajo čim dalj tem večji delež pri razdelitvi kontingentov.
Perspektive, ki se odpirajo v tem oziru, kažejo, da te ere še vedno nI konec, marveč da bo vsako leto, kakor danes stvari stojijo, več predmetov kontingentiranih. V kolikor pa nimamo kontingentov, vidimo, da se inozemski trgovci-uvoznlki organizirajo v mogočne nakupovalne skupine in si skušajo na ta način zasigurati najboljše in najugodnejše nakupne pogoje ln cene, obenem pa razdeliti riziko, ki je danes vsled kolebanja cen, nenadnih ukrepov, valutnih razlik Itd. zelo znaten, od poedinca na skupnost. Mi smo v tem oziru čisto nedisciplinirani in neorganizirani Jaz mislim samo na primer na kolonijalno stroko, na vse dosedanje poizkuse v lesni in v sadni stroki in ne mnogo boljše je tudi pri hmelju. Ako bi kdo izračunal, koliko milijonov nas stane vsako leto ta naša neorganiziranost za nacionalni dohodek, bi strmeli, kam nas vodi ta zaslepljenost in pomanjkanje smisla za organizacije. Spominjam se še dobre kampanje suhih gob. ko so naše ljubljanske tvrdke v besni medsebojni borbi zbile ceno v par tednih od svojih 160 na 40 Din in niso prej mirovale, dokler ni padla cena na nivo, pri katerem se nabiranje in suSenje ni več izplačalo. Danes silijo razmere kmete k temu, da tudi pri tej ceni nabira gobe. Toda to ni zadeva treh ali štirih zainteresiranih tvrdk, ki so morda pri tem izgubile nekaj stotisočakov. to je zadeva tisočev nabiralcev, to je efektivna izguba za naš nacionalni dohodek, velik minus za narodno celoto, ki smo ga dolžni vsi. ki poklicno delujemo kot javni delavci v gospodarstvu, z vsemi razpoložljivimi sredstvi "pobijati. Ne more nam biti vseeno ali dobi-
■epoboajsgivoat kateme a dviganjem vlog pri denarnih zavedla. Zaradi svoječaene neumestne panike, da bi utegnila nastopiti inflacija, Je navalilo vse na denarne zavode, dvigalo se Je vsevprek in zaman je bilo vsako trezno prigovarjanje. Ljudje so hoteli videti bankovce ln niso bili dostopni za nikake argumente. Nič jim m bil mar zločin lazdiranja narodnega gospodarstva. Vsi dobronamerni apeli so bili zaman. Kdor je mogel, je bodisi gradil ali nakupoval nepremičnine pa če je bfla rentabilnost še tako problematična. Manji del denarja se je tezavriraL Trgovski stalež pa tudi obrtništvo je skušalo, da se čimprej od kreditnega gospodarjenja prebazira na obratovanje proti gotovemu plačilu, v prometu s kmetom pa celo na menjalni sistem, kar pomenja korak nazaj.
Privedli smo brez potrebe ln po lastni krivdi tako daleč, da Je kreditno gospo« darstvo takorekoč prenehalo. Danes je zaman iskati kredite, tudi če nudi človek mnogokratno jamstvo ln naša emisijska banka, ki bi morala v tem oziru nekako biti vzor, stavi sama v naših krajih izredno težke pogoje, ki upravičeno zadevajo na kritiko. Od 150 milijonov sezonskih kreditov, ki so bili pretekli mesec odobreni pri Narodni banki za finansiranje žetve in za izvoz, smo dobili pri naših podružnicah v Ljubljani in v Mariboru le komaj 2 H milijona. Toda ni krivda centrale, da nismo dobili več. Dala je toliko, kolikor se je zahtevalo. Zahtevalo se pa ni več, ker pogoji ne konvenira jo, ne pa morda zato, ker kreditov ne rabimo. Novih vlog v privatnih denarnih zavodih ni. pač pa je javna tajnost, da vlagajo že tudi ljudje s podeželja v Državno hi potekamo banko in v poštno hranilnico. Zakaj? Zato ,ker vidijo, da so likvidni. Tako smo sami največ doprinesli, da naše privatno denarstvo, Id smo ga sami z velikimi napori In žrtvami zgradili, danes rušimo ln pojačavamo.
Državni kapitalizem   ni nikdar    že po
svoji prirodi mogel razviti one inicijativne delavnosti v fruktificiranju gospodarstva, kakor pa jo zamore n. pr. dobro organizirano kreditno zadružništvo ali pa komunalne hranilnice z nizko režijo. Mi vse to doživljamo zavestno in podzavestno in najbolj paradoksno na tem je, da smo si svesti škodljivosti takih dejanj; da pa kljub temu ravnamo tako. kakor dobro vemo, da ni prav.
Kaj ubija naSo trgovino
Dva nadaljnja momenta delata bodočnost našega trgovstva zelo problematično. Eden od teh je stalen napredek in razmah blagovnega zadružništva. Leta in leta se je trgovstvo borilo za to, da doseže obvezno uvedbo dokaza usposobljenosti za vse trgovske panoge in mislili smo, da imamo veliko pridobitev, ko je izšel nov obrtni zakon. Izkazala pa se je, da medtem, ko delamo lastnemu naraščaju ovire, da lahko vsak posestnik, župnik, učitelj in privatnik prične trgovino stem, da organizira s svojo bližnjo sosesko blagovno zadrugo. Tu eksperimentirajo po večini ljudje, ki se trgovine niso učili z blagovnim prometom, se učijo na račun državne blagajne, ki jih je osvobodila raznih davščin, trgovine in se oddaljujejo po večini od cilja, ki je ideal in prvobitni namen zadrugarstva, namreč nuditi konzumentu najboljšo kvaliteto po najnižji ceni, in če smo odkriti, moramo priznati, da je vsa borba trgovstva na tem polju se odigrala v neznatnih spopadih in praskah in da še danes niso odločilna mesta zagrabile jedro problema. Ce so danes samo nabavljalne zadruge v Ljubljani pri sedanjem zmanjšanem prometu pritegnile nase za okrog 100 milijonov dinarjev prometa, je to vsota, ki se mora ne samo v trgovskih krogih, marveč tudi v državni blagajni poznati. Tu posamezni administrativni ukrepi in intervencije, preganjanje primerov, da je kak nečlan kupil v zadrugi, kar je po zad-nji razsodbi državnega sveta tudi postalo že obsolentno, ne more ničesar na situaciji spremeniti. Istočasno ko trgovci sklepajo pri združenju resolucije proti zadružništvu, morajo žal tekmovati kdo bo postal dobavitelj nabavnih central ,da vsaj deloma spravi svojo situacijo.
(Konec jutri.)
Iz Kranja
— Iz nameičenskega pokreta. Novo ustanovljeno Društvo zasebnih in avto-nomnih nameščencev za kranjski srez nI sklenilo na svojem ustanovnem občnem zboru vstopa v Zvezo privatnih nameščencev, kakor je bilo pomotoma objavljeno v včerajšnji številki, temveč je praviloma društvo pristopilo k ljubljanski Zvezi društev privatnih nameščencev Slednja Zveza, v kateri je včlanjena večina strokovnih nameščenskih društev v dravski banovini, je vložila skupno i bančno organizacijo svojo listo za Delavsko zbornico z nosilcem Joškom Zemljl-čem in oficijelnim delegatom kranjskega društva  tov   Cofom Bogomirjem.
Planine kličejo
Ljubljana, 4. oktobra Zopet se nam obeta film, kakršen pride k nam le redko. Luis Trenker je znan tudi pri nsa is nepozabnih filmov o krasotah in veli čast j u gorskih velikanov. Njegov Film »Planine kličejo« nam kale boje tirolskih kmetov proti Napoleonu ki prodira s svojimi tn bavarskimi četami v deželo, nabira novince za svojo vojsko, požiga vasi in kasnu je s smrtjo vsak najmanjši odpor. Luis Trenker je posnel rokopis za film po baladi, ki ji je junak študent Severin Anderland. Severi nov poskus se izjalovi na sovražnikovi premoči, on in njegovi zvesti pristaši najdejo smrt.
Trenker je izdelal film s Kurtom Bern-hardtom in dal mu je slog in značaj balade. Film je v pogledu režije in fotografije sijajno delo. Boji Francozov s Tirolci so prikazani tako prepričevalno, da človek kar strmi in da komaj verjame, da je mogoče posneti tako krasne prizore. Mnogo je pripomogla k presenetljivemu uspehu tega filma tudi romantična narava, ki pride v polni meri do veljave. Pri takem filmu seveda stopijo igralci v ozadje. A vendar so tudi najmanjše vloge dobro zasedene. Vlogo Severima Anderlanda je v spretnih Tren-Kerjevih rokah, vlogo francoskega častnika igra Viktor Varconi, markantni so pa tudi tirolski kmečki tipi. 2e premiera je pokazala, da je temu filmu zagotovljen uspeh. V Ljubljani ga bomo videli v soboto v kinu Matici in prepričani smo, da bo tudi naše občinsvo navdušeno zanj, kakor je bilo za vse Trenkerjeve filme.
Iz Kamnika
_ Kolo jugoslovanskih sester je priredilo v nedeljo tombolo za vsakoletno božično obdaritev mestnih revežev ln revne šolske mladine. Tombola je kljub slabim časom uspela proti vsakemu pričakovanju, kar je gotovo v največje zadoščenje vsem, ki so pri njej sodelovali. Veliko priznanje in zahvala pa gre tudi vsem darovalcem lepih dobitkov, katerih je bilo skoro 200.
_ Teko pe nI p rev I le večkrat je bilo
ugotovljeno, da smo Kamnlčanl zelo gostoljubni in potrpežljivi Tega mnenja je bil tudi pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, ko je priredil pred kratkim cerkveni koncert Izbranih skladb našega Jakoba Petelina-Gallusa. Vendar pa so bili Matičarji v svojem pričakovanju prece? razočarani, ker jih ob prihodu ni pozdravil noben predstavnik naše javnosti, pa tudi obisk koncerta je bil slab. Tudi tu se je opazila odsotnost predstavnikov javnosti. Kdor pa je bil na koncertu, mu gotovo ni bilo žal, da je prišel, saj je sli-šal nedosegljivo petje Matičarjev, ki so želi triumfe na svojih turnejah po inozemstvu. Zbor je dirigiral ravnatelj opere g. Mirko Polič, orgelske skladbe pa je izvajal prof. g. Matija Tome.
Nase gledališče
DRAMA Začetek ob 20.
Sreda, 4. oktobra: Komedija zmeSnjav. Red Sreda.
Četrtek, 5 .oktobra: Sonata strahov. Red C
Petek, 6. oktobra: Zaprto.
Sobota, 7. oktobra: Sveta Ivana. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 8. oktobra: Okence. Izven. Znižane
cene.
Drevl ob 20. url vprlzori nala drama Shakespearejevo >Komedijo zmešnjav« za red Sreda. Velezabavna predstava bo zadovoljila vsakega poslušalca. Zasedba premijerska, režija je prof. Sestova.
>Sonata strahove, znamenito delo nordijskega pisatelja Strindberga se ponovi v režiji g. Cirila Debevca v četrtek 5. t. m. za red C. Drama je izvrstno na-študirana ln je imela odličen uspeh. Zato obisk najtopleje priporočamo. Zasedba ista kakor na premijeri. Predstava je za red C.
Hrvatski dobri vojak Svejk bi se lahko imenovala Feldmanova igra r Štirih dejanjih >Zajec<. Premijera bo v drami prihodnji teden. Delo, ki Je v prvih tr£h dejanjih zabavna satira, se prevrže v zadnjem v grozno tragikomlko. Komad ima samo moške vloge ter ga študira prof. šest.
OPERA
Začetek o o 20.
Sreda, 4. oktobra: Luiza. Red B. četrtek, 5. oktobra:   Samson   ln Dalila.
red četrtek. Petek, 6. oktobra: Zaprto. Sobota, 7. oktobra: »Pri belem konjlčkuc.
Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 8. oktobra: H alka. Premijera. Izv.
Opozarjamo na nocojšnjo reprizo Charpentierove opere >Lulza<, ki je ena
najlepših oper francoske literature. Vsled svojih prekrasnih melodij, lepega živega dejanja si je to delo osvojilo vse svet. Predstava se vrši za red B.
»Samson In Dalila«, znamenito operno delo francoskega skladatelja Saint-Saensa se izvaja tudi v letošnji sezoni. Prva vprizorltev bo v Četrtek dne 5. t. m. za red četrtek Vsebina, zgodba Samsona in Dalile, je vzeta iz sv. pisma stare zaveze. Glasba te opere Je prvovrstna umetnina. Njen slog je nagnjen h klasični glasbi in odlomki te opere so stalno na koncertnih programih največjih umetnikov in orkestrov   Diriaira  dr   Svara. re-
Oporoka
dr.Mabusa
Ee*y»: Fritz Lana
Skrivnostni vlomi in tajinstve-ni požigi! Bombni atentat na ogromno tovarno! Ves policijski aparat mrzlično zasleduje neznanega zločinca, izsleditev blazneža, ki v hipnozi izvršuje katastrofalna .dejanja!
Rokopis filma: 4flea HarbOU
Radi ogromne dolžine tega filmskega dela predstave ob 4.. 7. tn \'A 10 zvečer
Dopolnilo PARA M O L X TOV ZVOČNI TEDNIK!
ELITNI * ***** MATICA
Telefon 2124
tira prof. Sest. Predstava s« vrti sa četrtkov abonma.
Premijera v nell operi.   V nedeljo
dne S. t m. se poje pe tolikih letih »opet v nali operi slavna poljska opera >Halka< Uglasbil jo je najslavnejši poljski operni skladatelj Munjuško. »Halka« je reprezentativna poljska opera, snov je saje t a Iz poljskega življenja, v dejanje so vpleteni veliki ansambli. Važno vlogo imata zbor in balet, ki pleše značilne ritmične plese. V glavnih vlogah nastopijo ga Zlata Ojun. gjenac, gg. Banovec, Primožič, ga. Ribiče va, gg. Marjan Rus in Magollč. Opozarjamo na vsebino, ki izide v Gledališkem listu. Premijera bo v nedeljo kot predstava liveo abonmaja.
{Befesctttcci
KOLEDAR Danes:   Sreda, 4. oktobra, katoličani: Franc Ser. Tegodrag, pravoslavni 21. septembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica; Oporoka dr. Mabusa,
Kino Ideal: Rajski grehi.
Kino siška: Mladost je sladka.
Predavanje s skloptičnimi slikami: >Strupeni plini v bodoči vojnlc   ob 20. t dvorani OUZD   (predava   ln*. pp, Trtnlk Ivan).
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bohinec, Rimska cesta 24. dr. Kmet, Tvrseva cesta 41, Leustek, Rašlje va cesta 1.
3xpod sita
in remeta
V nedeljo smo biti v gosteh pri Belo-kranicih. Gostoljubni so ljudje tam doli v zeleni dolini ob Kolpi in po hribčkih med vinskimi goricami, radi te sprejmejo ln pogoste, kolikor pač morejo. Vse jim pride od srca in tako vse tudi sprejemajo. Od srca radi so nas v nedeljo sprejeli ln od srca radi so se od nas zvečer* tudi poslovili, vsaj nekateri od nekaterih. Da, lahko rečemo, da bo to dobro ljudstvo veselo, če takih izletnikov, kakor jih je bilo nekaj v nedeljo, nikoli več ne bo videlo.
Grozdje je v Beli Krajini ie zdaj zelo poceni, čeprav še ni trgatve. Tri grozde st lahko izbereš za en dinar. Toda med izletniki so bili nekateri, ki so menda mislili, da je vsa Bela Krajina z grozdjem vred
njihova. Gospodarili so po vinogradih, da jih je bilo žalostno gledati. In ne da bi se
zadovoljili samo z grozdjem, ne, še trte so uničili v svoji nenasitni objestnosti deloma iz ilobe, deloma pa zato, ker ne vedo, da trta ni fižol, da bi lahko grozde trgal od nje kakor stroke od fižolove braj-de. Če grozd odtrgaš. Je trfa navadno unt-čena; grozd je treba odrezati. Samo v enem vinogradu so uničili ti »kulturni« izletniki nad 40 trt.
Za take Izletnike se bo ljudstvo v naših vinorodnih krajih v bodoče lepo zahvalilo.
Ples — sport
LJubljana, 4. oktobra.
Včeraj se je v Kazini vršMIa otvoritev treningov, ki jih vsak torek prjreja 'iub-ljanski Plesno - športni klub; klub ie zbral v svoji sredi vse naše plesalce, ki se ba-vijo s turnirskim m družabnim plesom. — Trener kluba je prof. Jenko .
Predsednik kluba g. ing. Hfltl je i to-plumi besedami pozdravil številno družbo, ji razložil pomen in namen Plesno - športnega kluba, nakar ie imel zelo zanimivo predavanje o letošnjih plesnih novitetah oziroma plesih, ki so se že do sedaj plesali, so pa letos povsem spremenjeni. Ne sme se pa smatrati Plesno - športni Muh kot klub Gzključno turnirskih plesalcev, v klubu se poučuje prav vse Iz početka in tudi turnirski plesalci morajo pričeti s osnovnimi koraki. Torej pouk je do skrajnosti pedanten, ker mora prav vsak član obvladati osnovo vseh plesov.
Vprašal se bo marsikdo: aH Je pri nms plesno - sportrtj klub potreben. Je, a*o hočemo kdaj v plesu napredovati. V Zagrebu obstoja že dalj časa Amaterski nvesii klub, kateremu pa s svojimi plesalci močno konkurira in prednjači Ljubljana. Lepi uspehi naših prvih plesalcev na letošn em turnirju na Bledu so prav lepi in vz;>odbu-jajoču tudi v Ljubljani se bo priredilo v do-glednem času več turnirjev; da Je v naši desni javnosti mnogo zanimanja za tUi-nirski ples, so nam pokazali veliki obsk! dosedanjih turnirjev, ki jih je organr:r*l trener kluba g. Jenko.
Članstvo plesnega kluba se je s ve'iko vnemo zavzelo za napredek kluba in nvrh ni in ne bo izostal_R. K.
Iz Novega mesta
_ Pri sobotni predstavi ljubljanskih >Preporodaš«vc se je zopet pričel običajni nemir, zlasti pod galerijo v dvorani So-kolskega doma. Razgrajači so menda ved* no isti, zato bi bilo umestno, da s« jih enostavno lzžene s policijsko pomočjo. Nemir nastane pri vsaki predstavi, kar dela na gostujoča društva In na občinstvo zelo slsb vtis. Tako vedenje ne spada v Sokolski dom in ga je treba energično preprečiti.
_ šah  med našo mladino. V nedeljo
popoldne se je odigrala po izločilnem sistemu šahovska partija med štirimi dijaškimi društvi, ki so prisostvovala nedeljskemu   kongresu  srednješolcev. Ljubljen-čani-Preporodovci so postavili tri močne igrače, od katerih j« znani slika Ze re-miziral  s svetovnim  Šahovskim uojstrom Bogoljubovim.   Mariborski   >Napredek< ln pa novomeška  >Prosveta< sta postavila tudi po tri svoje šahovske stebre, medtem ko je iz Celja >Sloga« poslala samo enega Žreb je določil, da igra >Napređek< proti >Preporodu< ln >Prosveta< proti >Slog1« Prva dva kluba sta končala 2:\ za >Na predek<,  druga  z  1:0   za  >Prosveto«. V končni   igri  je  zmagal  >Napredek« nad >Prosveto< z rezultatom 2Vt.'Vs. Za novo rneško >Prosveto« je irvojeval častno po vico in s tem drugo uesto. Radi Bogo.
_ Srečke državne razredne loterije 27
kola I. razreda so dospele in se dobe, do kler je še zaloga, v poljubnem številu v naši podruZnlci na Ljubljanski eeitl 4.
itev 226
»SLOVENSKI NAKOCM. dna i. oktobra 18SS
Stran S.
Najveličastnejši alpinaki velefilm
Planine
čarobnih nepozabnih lepot!
w
LUIS ^ TRENKEK
kličejo...
Borba upornika Anderlaaa
svobodo njegovih planili in njegove lepa domovine!
Dnevne vesti
— Iz državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni učitelji in učiteljice: Ivan šmaj-dek v fit. Vidu, Marija Dular v Hajdini, TJlrik Pavlica ln Janko Polak v Ljubljani, Josip ina Maisel v Rogaški Slatini ter Ivan Zupančič v Preserju. — Banovinski šolski nadzornik Franjo Vrhovnik je bil imenovan za inšpektorja pri banski upravi v Ljubljani. — V finančni službi je bil premeščen pomožni arhivar Vinko Beznik iz Gornjega grada v Radovljico, v prometni službi pa so bili premeščeni prometnik Jože Nečimer z dolenjskega kolodvora v Ljubljani v Laze. Simon Gostenčnik iz prometno komercijalne ga oddelka pri železniški direkciji na glavni kolodvor v Ljubljani, Josip Valas iz Laz v Dravograd-Mežo, premikača Jakob Robič z Jesenic v Celje in Štefan Purkart a Jesenic v Medvode, kretničar Franc Pav-let z Dovja-Mojstrane na Jesenice, zvanič-nik Anton Podržaj iz Celja k prometno ko-znercijalnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani, kretničar Ivan Kovačič iz Kočevja na Vič, Rafael Feldin iz Starevdara (zagrebška direkcija) v Medvode in dnevni-čar Drofenik Engelbert iz Medvod na Le-sce-Bled. Sprejeta je bila ostavka uradniškega pripravnika Karla Naveržnika, ki je služboval na postaji Lesce-Bled. — Premeščen je pristav inž. Stanko Sotošek z gozdarske šole v Mariboru kot višji pristav v 8. položajni skupini k Šumarskemu odseku banske uprave v Ljubljani.
— Tako pa ne gre! Vsa poštena Javnost Je obsodila one nedeljske izletnika v Belo Krajino, ki so mislili, da lahko pjstošijo vinograde In peljejo domov poine košare grozdja, ne da bi ga siromašnim vinogradnikom plačali. Tako početje je vrcuno vse obsodbe. Ne smemo pa biti v tak.ii primerih tendenciozni, niti politično zigrizeni, kakor je »Sto vence v« poročevalec iz Metlike, ki bi rad iz tega koval politćen ka-pitai. Ogromna večina izletnikov ie ;e vedla dostojno, če so pa bili med n.inV tudi taki, ki so se napili in pustošili vinograde, ne gre to na račun društva »Bela Krajina« ali pa g. Ivana Malešdča, bi j« znan kot eden najmarljivejših javnih dciavcev Metlike. Delna Skoda o>ri vinograd.h je že povrnjena, coravnana bo pa tudi via dm?a škoda, čim se oškodovanci oj?las:j »Slovencev« dopisnik bi moral vedeu, kdo je izlet organiziral in na koga se je treba obrniti v zadevi povračila Škode, ns pa da ribari v kalnem.
— Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. SO z dne 4. t. m. objavlja uradbo o izpre-membi čl. 17 uredbe o službenih kazenskih m drugih podobnih zavodov, dopolnitev v pravedniku .in normah o kontroli semenja kulturnih rastlin kraljevine Jugoslavije, de-naturiranje dehidriranega špirita, oddajanje špirita tvornicam kisa brez plačila državne trošarine, razpis ocarinjenje cvetlic kot rastlin za presajanje, telefonski promet z inozemstvom, objavo g'ede- izpitov za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v jesenskem terminu 1933 ji razne objave iz »Službenih Novin«.
— Za mrtvo proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešane! iz svetovne vojne: Gomboc Vinko v Strukov-cih, Berglez Jožef, posestnik v Mrhovski •vasi obč. Pekel, Pušenjak Alojz, viničar v Cejanjevcih, Horvat Jožef, poljedelec v Benkovcih, Korošak Franc, posestnik v Be-rkovcih, Weiss Jožef v Hercegorščaku, pristojen v Gor. Radgono, Pečuh Matija, posestnih v Bučanih, Kramberger J ">žei, viničar v Zavrnu, Bakan Matija, posestnik iz Murskih Črncev, Salamon Josip* p )sestnik v DoL Slavečih, Schabe.rl Franc, posestnik ▼ Motovilcih, Cernjačevič Alojz, viličar v Rakovcih, Mekiš Janez, posestnik v Nus-kovi, Vidovič Jandz, delavec v Mar.bom, Rihter Anton, del. v Zgor. novi vasi, Sve-tanič Štefan, del. v Somi. Gomboc Štefan, posestnikov sin v Ivanjcih, Ovseu^ak Jožef v Murski Soboti, Hadinjak Franc. pos. v Oor. Slavečih, Rogač Franc, posestnik v Nuskovi, Skledar Pavel, kočar v Seredici, Car Štefan, posestnik v Poznanovc h, Zver Jožef v Renkovcih, Žitek Jožef, Doscsiitjk v Rakičanu in (Radošek F'lorijan, pustojen k Sv. Bolfenku pri Ptujski gori.
— Izvoz denarja v obmejnem prometu. Finančni minister je izdal pojasnilo o »zve* zu denarja v obmejnem prometu. Prasnila jg leta 1931 je treba razumeti .ak->, da smejo v obmejnem prometu brez posebnega dovoljenja finančnega min:sii*t.*a jemati vsak dan s seboj £0 2°o Din samo oni, ki stanujejo v obmejnih krajih, k^er res obstoja obmejni promet, kjer kupujejo ljudje s te ali one strani živila in k,er hodijo delavci čez mejo za zaslužkJ.n.
— Živalske kožne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. septembra je bil v dravski banovini 1 primer stekline, svinjska kuga na 153 dvorcih, svinjska rdečica aa 22, perutninska kolera na 9 in kuga Čebeme zalege na 2.
— H kongresu srednješolcev v Novem meetu.   V našem včerajšnjem poreč u o kongresu srednješolcev v Novem n:csiu SO bile nekatere netočnosti.   Zborovije je otvoril g. Rajko Cibic, ki it predseda8,* župe J Saveza     jugoslovenskih      srednješolskih j udruženj za dravska banovino, ne pa Pre- f poroda. Izostalo je ime J. n. a . d. »Jadra-
na«, ki se Je udeležil kongresa ro zastopniku. Zastopana je bila tudi akademika podružnica CMD. V župi je včlanjeni*! & družin s 1860 člani. Pri volitvah je zniigala prva lista i 59 glasovi
— Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj hlapca, mizarja, kamnoseka, 12 delavcev za kamnolom, tkalskega mojstra, mojstra za čipke, 50 tkalcev, izdelovalca  gumbov, pekovskega vajenca.
— Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrlj-cev in veletrgovcev v LJubljani objavlja za dobo od 21. do 30. septembra naslednjo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvor.eni konkurzi: v dravski banovi 1 (5), v savski 2 (4), v primorski — (1), v drinski 1 (4), v zetski — (1), v dunavska — (2), v moravski — (2). v vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). — Otvor j ene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — flO., v savski i (7). v -primorski — (2), v drinski — (2). v zetski 1 (—), v dunavski — (2), Beograd, Zemun Pančevo — (4). — Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je društvu bilo javljenih: v dravski banovini 9, v savski 53, v primorski 1, v drinski 5, v dunavski 3, v vardarski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 2. — Odpravljeni konkurzi r v savski banovini — (2), v vrbaski — (1), v primorski — (1), v drinski 2 (1), v zetski l (—), v dunavski 3 (2), v moravski 3 (3), v vardarski l (—). — Odpravljene prisilne poravnave Izven konkurza: v dravski banovini 2 (6), v savski l (9), v primorski — (3), v drinski 2 (8). v dunavski 3 (8), v moravski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (4).
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta stalnejše hladno vreme, manj oblačno. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru, po drugih krajih je bilo pa megleno. Najvišja temperatura ie znašala v Skoplju lin Splitu 25, v Sarajevu 24, v Beogradu 23. v Ljubljani 21.4, v Zagrebu 19, v Mariboru 17. Davj je kazal barometer v Ljubljani 766.6, temperatura je znašala 9.4.
— Obupal nad življenjem. V Zadragi si Je včeraj z britvijo prereza! vrat 30-letni čevljar Ivan B., ki so ga morali nemudoma prepeljati v ljubljansko bolnico. Vzrok obupnega dejanja so baje družinske razmere.
— Nesreča. Matevž Kepic, 23-letni sin
posestnice iz Spomnjih Gameljnov, je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Fanta so morali prepeljati v oolnico.
— Lokomotiva mu Je zdrobila glavo. Iz Broda poročajo, da se je pripetila v ponedeljek na kolodvoru daš težka železniška nesreča. 42 letni strojevodja Josip Podme-nik je stal na lokomotivi in jo popravljal. Kar je privozil zagrebški brzovlak, ki se ga je Podmenik ustrašil tako, da je padel pod lokomotivo, ki mu je zdrobila glavo, da je obležal na mestu mrtev.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje Črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamasčenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Franz Josefova« g renči ca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Tramvajska križišča, pred »Evropo« so spojena. Dunajska cesta in križišče pred »Evropo« sta še vedno razkopana, čeprav dela na tramvajskih progah razmeroma naglo napredujejo. Pred »Evropo« se križa šest tramvajskih prog, ki so Že vse spojene, kljub temu se pa promet vrši še vedno s prestopanjem. Zdaj monterji napenjajo in prestavljajo Žice ln drogove za Žice, obenem pa delavci tlakujejo cesto. Danes ponoči je bil urejen gornji vod proti kolodvoru in davi je prvič peljal tramvaj direktno od remize v Dravljah po novi progi mimo »Evrope« na kolodvor. Kakor smo informirani, bodo vsa dela pred križiščem končana danes in bo jutri pred »Evropo« že popolnoma normalen promet.
—lj Poplava gob na trgu. Na trg prihaja vsak dan večja množina gob, zlasti jurčkov. Prejšnji teden so bile gobe razmeroma še precej drage in so jin ponujali po io Din kg, velika količina je pa učinkovala tudi na cene, ki so od sobote padle kar za 4 Din pri kg. Davi so jih prodajali od 6—7 Din kg, gobice za vlaganje pa po 8 Din kg, dočim ie veljala merica od 2—3 Din. Na trgu jc bilo tudi mnogo Belo-kranjcev z grozdjem, ki ga prodajajo po 3 Din kg, konkurenca iz Smederevega pa po 6 Din. Seveda je v kvaliteti precej razlike. Prvič se je pojavil na trgu tudi kostanj. Po 6 Din Je kg, pa se gospodinje niso ogrevale zanj. ko je ie ves zelen. Brusnice so po 6—6 Din liter, čeipljam Je povprečna cena 3 Din za kg, hruške, jabolka in breskve pa so od 3—8 Din po kakovosti. Na zelenjadnem trgu so nekoliko poskočile cene fižolu v strocju, ki Je po 4—S kg, paradižniki pa prav tako. Ena cvetača stane 3—6 Din, glava zelja ali ohrovta l—2 Din, kg kisle repe 2.50, ki* slega zelja 3 Din. Jajčarice so ostale pri svojih cenah in prodajajo par jajc po 1.75, piščance od 25—32 Din par. Surovo in kuhano maslo nudijo po 24 Din kg. Na trgu je bila davi večja množina palamlđ, ki so jih prodajali znatno pod ceno, in sicer za 16 Din kg. Ljubljančanom pa menda to nI
bilo po godu in z nezaupanjem so ogledovali ribe. ki so pa videti popolnoma sveže Na mesnem trgu ni bistvenih sprememb.
—lj Tlakovanje pred glavnim kolodvorom traja že precej dolgo, da Je cesta popolnoma razdrta in morajo ljudje s prtljago skakati čez jarke in kamenje, nikdo se pa Se ni spomnil, da bi napravil prehode. Pri delu so zaposleni Inozemski delavci, ki Jim je pač vseeno, kako potniki mislijo o Ljubljani, zato pa prosimo mestno občino, da napravi red pred kolodvorom, da se ne bo vsakdo zgražal nad takim preziranjem najprimltivnejših zahtev občinstva in varnega prometa.
—lj Predavanja podružnice Sadjarskega ln vrtnarskega društva, ki že več let spadajo med najbolj priljubljena ln najboljše obiskana v Ljubljani, se prihodnjo sredo 11. oktobra spet prično v predavalnici mineraloškega instituta, ki jo je univerza podružnici spet dala na razpolago z največjim razumevanjem, koliko koristijo za napredek sadjarstva in vrtnarstva v našem mestu. Predavali bodo spet naši najboljši strokovnjaki in serijo otvori ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap z opisi in poukom o negi jesenskega cvetja, pri prihodnjem predavanju bo pa še posebej opisal in tudi pokazal najlepše krizan-teme. Med drugimi bodo letos predavali tudi vodja botaničnega Instituta vseuč. docent dr. Horvatlč, referenti banske uprave inženjer ji Flego, Lukman in Sadar, profesor Kapus in že znani predavatelji: predsednik SVD Humek, predsednik podružnice SVD fitrekelj, vU. vin. nadzornik Gombač, dvorni svetnik ing. Rustia, tajnik KD Kafol, dr. Spilier-Muys in drugi priznani strokovnjaki, da bo tudi letošnja serija predavanj čim pestrejša ln poučnej-ša, dvorana pa vedno polna.
ZKD predvaja od petka dalje zvočni velefilm
QUO VADIŠ?
Ne pozabite!
Ne pozabite!
—lj Tečaj za ženska ročna dela v »Probudi«. Jutri otvori to za našo umetnostno vzgojo res pozitivno in uspešno delujoče društvo za naše ženstvo prepoireben tečaj, ki ga bo vodila znana strokovnjakinja ga. Nevenka Steindlova. Umetnica je lani vodila tudi tečaj na Državnem osrednjem zavodu za ženski obrt, a njena odlična, vse-skoz umetniška ročna dela so zaslovela na razstavah v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani in tudi v Splitu, Sarajevu in Mostarju. Gospa Steindlova, :alada Dalmatinka, je študirala filozofijo, a hrepenenje po umetnostnem udejstvovanju jo je speljalo k ženskemu ročnemu delu, kjer se je prav kmalu razvila v pravo umetnico, kakršnih imamo le malo. »Ženska ročna dela vdahnejo stanovanju dušo« pravi ga. Steindlova »in pečat individualnosti žene. Brez lepih malih stvari, predmetov ženskega ročnega dela, jc stanovanje mrtvo. Studirala sem razne stile in razne kulturne epohe ter prišla do uverenja, da ima vsaka svojo dušo, ki jo skušam reproducirati v svojih vezeninah, nikdar je pa strogo ne kopiram. Nepristop-nejše sloge sem približala nam in našemu pojmovanju ln tako mi je uspelo porabiti tudi prihistorične elemente za moderne vezenine z mrkim starinskim učinkom. Egipčani, Kopti, gotika in renesansa, a tudi narodna umetnost odkrivajo svoje značilnosti, prav tako pa tudi Kina in Japan, Indija in Peru ter nežna bidermajerska doba. Za vsak slog uporabljam odgovarjajočo tehniko, ki le pojača individualnost sloga. Preverjena sem, da bo naša žena razumela vrednost tega studija, saj občutek lepega ne nastane sam po sebi, temveč ga je treba šele vzgojiti. Gospa Steindlova je pokazala tudi svoja krasotna dela, ki pričajo o njenem izrednem talentu. Umetnine so razne z zlatom prepletene čipke, močno dekorativne preproge ln nežne vezenine vseh slogov. Naše Ženstvo naj spozna te tehnike in se jih nauči, da v naših domovih spet oživi umetnost ženskih ročnih del in se tudi s te strani dvigne estetska kultura.
—I j Učni tacaj i Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti ob zadostnem številu udeležencev večerne učne tečaje ob delavnikih od 19. do 21. ure za slovensko trgovsko korespondenco, knjigovodstvo, strojepisje, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezite. Prijave v druStveni pisarni, od 9. do 12. in 15. do 17. ure (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, - Trgovski dom). 512-n
—lj Poplavljencem v pomoč priredi Rdeči križ kraljevine Jugoslavije, krajevni odbor ljubljanski, v petek, dne 6. t. m. koncert v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Začetek ob 20., konec ob 21. Pela bo »Glasbena Matica« pod vodstvom g. ravnatelja Mirka Poliča, na orgle bo igral g. mons. Stanko Premrl. Vstopnine ae bo nobene. Ob vhodih se bodo sprejemala prostovoljna darila v denarju, ki se bodo, ker za to dobrodelno prireditev ne bo nikakih stroškov, prav vsa stekla v sklad za pomoč po plavljene em. Tudi prav majhno darilo se sprejme s toplo zahvalo.
—lj Otvoritev »nadalJeveJneg« plesnega tečaja — Jenkove iole v Kirinit bo v petek 6. t. m. ob 20. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za letošnje novitete. 510-n
—lj Monumentalan zgodovinski velefilm »Qno vadiš« kot zvočni film aa sporedu
ZKD. Henrik Sienkiewicza roman >Quo vadiš« Je služil za vsebino monument&lnamu istoimenskemu velefllmu, ki ga bo ZKD predvajala v Elitnem kinu Matici od petka dalje. Na to edinstveno filmsko delo opozarjamo občinstvo že danes.
—lj Strupeni plini v bodo« vojni! Predaval bo o tej stroki danes 4. oktobra ob 20. url zvečer v dvorani Okrožnega urada g. ing. pp. Trtnik Ivan,   Izumitelj nove
plinske maske. Predavanje pojasnjujejo sktoptične slike. Vstopnice Din o in a v predprodaji v trafiki Okrožnega urada aa Miklošičevi cesti. 511-n
~lj Orala, daljnogledi, barometri f«xo aparati itd najugodnejši nakup pri fr*r. P. Zaješ izprasanem optiku, Ljubljana, Stari irg 9. Cerrki brezplačno.
#—lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zven«. Drevt ob 20. vaja moškega zbora. Prav vsi!
Odmev septembarskih dogodkov v Kamniku
Danes se Kamničaiti spominjajo, gospod!, da so siti
Kamnik, 4. oktobra.
Kamnik je bil vedno v prvi vrsti naših narodno najbolj zavednih mest, zato ni nič čudnega, da so septembrska dogodki našli tudi v Kamniku globok odmev, ki je bil posebno poudarjen dne 4. oktobra.
Kamniški narodnjaki, zlasti pa Sokoli, ki so se v velikem številu udeležili pogreba žrtev septembrskih dogodkov v Ljubljani, so takoj na večer po svojem prihodu iz Ljubljane sklenili, da morajo prihodnjo noč izginiti vsi nemški napisi po mestnih ulicah in po predmestjih. Sklep je bil točno izvršen m je prizadejal mnogo skrbi in dela oblastim, ki kljub vsem obljubam in grožnjam niso mogle ugotoviti krivcev. Takratni okrajni glavar, trd Nemec, Je z vso strogostjo vedno dajal občutiti nemško nadvlado narodno zavednemu kamniškemu meščanstvu, ki se je navdušeno oklepalo Lire in Narodne čitalnice. Toda nobene grožnje in kazni niso nič zalegle. Kamnlčanl so ostali zavedni ln neklonljivi, o čemer se Je giavar večkrat sam lahko prepričal.
Kmalu po septembrskih dogodkih, dne 4. oktobra na cesarjev godovni dan, sta dva dogodka vzbudila veliko ogorčenje nemške gospode v Kamniku. Med mašo so Sokoli sneli s Čitalnice slovensko zastavo, zvečer pa se je naenkrat razsvetila Velika ulica: nekdo je zažgal veliko cesarsko zastavo, ki Je visela iz drugega nadstropja glavarjevega stanovanja in Je bila skoro tik pri tleh privezana ob žleb. Ker so nekateri slišali rezek pok in so tudi pozneje našli na tleh patrono, je nemška gospoda takoj zagnala krik o atentatu- Ogorčenje na njeni strani je bilo seveda nepopisno in minili so dolgi dnevi zasliševanja cele vrste osumljencev. Pravega krivca pa kot
kako so pred 25 leti pokazali nemški njenega gospostva
vedno tudi to pot niso dobili v roke. Glavar je izdal strog nalog, da morajo biti po 18. uri zaprte vse kamniško gostilne, dokler ne dobe v roke »atentatorja«.
Požig cesarske zastave, ki ga j s nemška domišljija naslikala kot atentat, je bil izvršen prav na enostaven način. V restavraciji na Stari pošti, kjer je bilo od nekdaj zbirališče nemških narodnjakov, Je nekdo napolnil majhno patrono s smodnikom in vtaknil vanjo tlečo gobo. Ko je šel mimo zastave, je vtaknil patrono med gube, kjer je bila privezana in nato neopaženo zavil okrog šolskega ogla in po drugi ulici nazaj na Staro poŠto. Komaj je sedel za mizo, je bila zastava v ognju ln Je zgorela do droga.
Kot odmev na naredbo o zapiranju gostiln ob 18. url so prihodnje jutro našli na cesarskem grbu nad vrati glavarstva trdno prilepljeno karikaturo glavarja s prav nič laskavimi pripombami. Bele nemškim gostilničarjem na ljubo, ki so bili tudi prizadeti z naredbo, je bila ta po večkratnem posredovanju ukinjena.
Ko se je kmalu nato glavar poslavljal iz Kamnika, je padel skozi okno na mizo, okrog katere Je bila pri odhodnlci zbrana vsa nemška gospoda, debel kamen, zavit v papir, na katerem Je bilo zapisano; pe-reant švabi! Stroge preiskave niso odkrile nobenega sledu za storilcem, Čeprav Je narodno zavedno občinstvo vedelo, kdo Je. Toda vsi so strogo čuvali tajnost, da ni prišla do uradnih ušes.
Danes se spominjamo teh dogodkov s posebnim zadoščenjem, ko vidimo, da Je borba proti nemškemu gospostvu rodila toliko pozitivnih sadov ln je Kamnik ostal narodno zaveden in napreden še bolj, kot je bil kdaj prej.
Iz Celja
—c Pevski zbor rudarske mladine iz Trbovelj priredi v nedeljo 8. t. m. ob 16.30 koncert v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. »Trboveljski slavček« bo pel isti program, ki ga je izvajal na izredno uspešni pomladanski turneji po Češkem in na Dunaju. Za koncert vlada v Celju in okolici veliko zanimanje. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove.
—c SokolaloB župne tekme v lahki atletiki in odbojki bodo v nedeljo 8. t. m. v Celju. Lahkoatletske tekme se bodo pričele ob 8. zjutraj na Glaziji, tekme v odbojki pa ob 14.30 na dvorišču mestne narodne šole. Po tekmah v odbojki bo tekma med prvakoma celjske in mariborske sokolske župe.
—c Dve izgubi. Dne 24. septembra okrog 7. zjutraj je bilo na Krekovem trgu izgubljeno dovršno izpričevalo višje narodne šole šolskih sester v Celju, glaseče se na Volerijo Turnškovo s Sp. Hudinje 5 pri Celju, 30. septembra popoldne pa je bila na Dečkovem trgu izgubljena denarnica z manjšo vsoto denarja In francoski potni list na ime brusača Ambroža Oblonska v Celju.
Iz Trbovelj
_ Ravnatelj ing. Loskot 50-letnlk. Te
dni se srečuje z Abrahamom tukajšnji rudniški ravnatelj g. ing. Fran Loskot. Jubilant, ki je rodom Ceh, Je prišel v Trbovlje že leta 1909 kot mlad rudarski inženjer. Zaradi svoje odlične strokovne usposobljenosti in izrednega organizato-ričnega talenta je hitro napredoval ter bil že leta 1924 imenovan ravnateljem rudnika Zagorje, lani po upokojitvi ravnatelja Ing. Pauperja pa je bil imenovan ravnateljem rudnika Trbovlje. — V današnjih težkih časih je potrebno osobito v rudarskih revirjih s strani merodajnlh činiteljev mnogo uvidevnosti in preudarnosti pri važnih odločitvah socialnega ali gospodarskega značaja. Pri vseh teh In enakih problemih kaže g. ing. Lo3kot kot rudniški ravnatelj vsestransko pravičnost, objektivnost ln nepristranost; zato je tako pri svojih podrejenih nameščencih in delavcih, kakor tudi v javnosti priljubljen. Tudi se jubilant udejstvuje ln je član številnih nacionalnih društev. — Zato mu želimo na njegovem odgovornem položaju še mnogo uspehov in napredka v prospeh našega narodnega gospodarstva in splošnosti, v privatnem življenju pa še mnogo zadovoljnih ln srečnih let življenja.
_ Strelske   tekme.   Letno nagradno
streljanje tukajšnje Streljačke družine, ki je bilo zaradi slabega vremena v nedeljo, dne 24. septembra preloženo, se bo vršilo v nedeljo, dne 8. oktobra. Streljalo se bo od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Za nagrade pa bodo smeli tekmovati le oni strelci, ki so se celo leto udeleževali streljanja na strelišču.
_ Sokolska tombola. V nedeljo popoldne ob 14. uri Je priredil naš Sokol na prostranem letnem telovadišču običajno letno tombolo, ki je prav dobro uspela. Obisk Je Ml rekorden, kakršnega že več let ni bilo. Vsak si je želel srečo, mlado in staro, vse je hitelo na tombolski prostor, ki Je bil Že pred 14. uro gosto zaseden, saj se ceni udeležba nad 4000 ljudi, pohištvo Je zadel upokojeni   oroznlški narednik g.
Mlslej Jože, moško kolo rudniški kurjač g. Gomboc Ivan, otoman o rudniški blagajnik g. Bidovec Franc, zlato Žensko zapestnico rudar Sumberger Ivo, srebrno moško uro učenka mešč. šole Stroj Pavla, um i valne garniture Cukjati Franc, trg. aotrudnik, rudar Stopinšek Jaka iz Trbovelj in rudar Pinter Alojz iz Zagorja. Naslednje tombole so bile od 9 do 33 vreče moke in od 34 do 40 sladkor, pa tudi ostali dobitki so bili izredne vrednosti. VeČino dobitkov Je zadelo delavstvo, ki Je bilo zlasti z življenjskimi potrebščinami posebno zadovoljno. Toda tudi Sokol se nI nadejal tako lepega uspeha, niti ogromne udeležbe, kar pač najbolje dokazuje, kako globoko je v rudarskih revirjih pognala sokolska ideja korenine, osobito med delovnim ljudstvom. Pri tej priliki se Sokol Trbovlje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bil s sokolsko tombolo dosežen tako lep gmoten, pa tudi odličen moralen uspeh. — Sokolska hvala!
Iz Ptuja
— »Slovenski Narod«, ki prihaja v Ptuj še istega dne, ko Izide v Ljubljani, ob M 19., se je začel s 1. oktobrom dostavljati vsem naročnikom, stanujočim v mestu, na dom. List bodo dobivali na dom tudi vsi oni, ki ga dobivajo na ogled, ako poravnajo malenkostno mesečno naročnino Din 12.— najpozneje do 7. t. m. V to svrho se naj poslužijo položnice, ki Je bila priložena v petek. Odslej bomo stalno prt-občevali novice iz Ptuja in okolice.
— Premestitev. K železniški centrali v Ljubljano je premeščen tukajšnji šef postaje g. Viktor Turin, ki odide te dni na svoje novo službeno mesto. Z odhodom g. Turina izgubi uradništvo postaje dobrega šefa, ki je bil v službi napram podrejenim vedno korekten. G. Turin je nastopil službo kot železniški uradnik na tukajšnji postaji leta 1908 ter je služboval polnih 25 let ter preživel celo dobo v najkritičnejših časih za ptujske Slovence, ko so bili zavedni slovenski uradniki trn v peti. G. Turin se v onih časih ni bal javno pokazati svojega prepričanja ter je aktivno sodeloval v vseh narodno obrambnih društvih, ki ga bodo težko pogrešala, želimo mu na novem službenem mestu, ki mu je bilo podeljeno v znak priznanja, vse najboljše!
— Vlom v viničarijo. Nedavno Je bilo vlomljeno v viničarijo v Paradižu last g. Brumna Antona, vpokojenega šolskega upra\itelja v Ptuju ter so mu vlomUci odnesli razno obleko, perilo, jestvine ln žganje v vrednosti nad 800 Din. Vlomilcem, ki so vlomili kar skozi okno, Še niso na sledu.
_ Preprečena železniška nesreča. Te
dni je opazil službujoči kretničar postaje Moškanjci g. Ošlovnik, da Je na tračnice položena večja količina kamenja, lstotako je tudi opazil, da je nekdo prestavil utež kretnice, ki je bila, kakor to predpisi zahtevajo, k sreči zapahnjena, tako da se tračnice niso mogle prestaviti. Med tem časom, ko je kretničar odstranjeval kamenje s tračnic, pa mu je iz čuvajnice nekdo izmaknil škatlo, v kateri je hranil službeno revizijsko knjižico. Zlikovac Je škatlico razbil ter odnesel knjigo. Orožniki so zlikovca Izsledili v osebi nekega 9-letnega fanta. Le kretnlčarju se je zahvaliti, da je o pravem času zapazil zapreke na tračnicah, ker ni izključeno, da bi se bila pripetila nesreča.
nm
♦
Stran *.
»SLOVENSKI NAROD*. Sne *. rjrtobra 1933
siroti
Na ta klic so se ženske vrnile s polnimi naročji rož. Sredi njih je stopala nevesta; družice so jo privedle na sredo krogov, kjer je obstala ponosno vzravnana, da so lahko radovedneži pasli oči na njeni čudni obleki in tetoviranem obrazu.
Moški so pa neprestano kričali:
— VVaha! . . . VVaha! . . .
Na znak starega zamorca so utihnili in divji zvoki godbe so se znova oglasili.
Ta čas sta pa dva zamorca prijela nevesto in jo položila na tla, drugi so jo pa doslovno zasuli s cvetjem. Potem so moški nametali na cvetje vej in tako je bila nevesta vsa v objemu cvetja, kjer je čakala osvoboditelja.
Zamorci in zamorke so začeli divje plesati okrog zasute neveste, naenkrat so pa na znak obstali. Potem so pa stopili na kraj poseke, da bi se umaknili osvoboditelju.
Dolgo ga ni bilo treba čakati.
Prišel je ženin, mladenič dvajsetih let, krepke, lepe postave. Stari zamorec ga je odvedel h krogom in tu je začel osvoboditelj čudno pot za osvo-bojenjem svoje neveste.
Dvignil je nogo in jel po eni nogi skakati po določenem krogu. Na drugo nogo se ni smel opreti, počivati ali spodtakniti se tudi ne.
Zamorci so ga molče gledali. Toda v trenutku, ko je priskakal do svoje neveste, se. je dotaknil pokrivajočega cvetja in iz vseh zamorskih grl je za-donel klic:
— Waha! . . . Waha! . . . Ženin je pa brž vzel nevesto v naročje in zbežal z njo s poseke...
Ta čudna ceremonija se je močno dojmila Marjane.
Namestu da bi ploskala, kakor vsi drugi okrog nje, je molčala, zatopljena v težke misli.
Tisti hip, ko so se razlegali med navdušenim ploskanjem od vseh strani radostni ktfci, se je namreč Marjana spomnila vseh tistih, ki so delile v Sal-petrieri z njo bridko usodo; vse so stopale danes v novo dobo življenja, veseleč se ob strani mož, ki jim jih je bilo poslalo naključje, dočim ona, na videz najsrečnejša med njimi, ni imela nobenih drugih izgledov, razen nade na življenje, polno grenkih spominov.
Hotela je uiti pogledu na to splošno veselje in zato je hitro odšla, a poročnik je ostal s svojimi težkimi mislimi sam.
Kam je odšla?
S terase je odšla skozi park proti sobam guvernerjeve soproge.
Poročna soba markizove hčerke je bila močno razsvetljena. Marjana se je ustavila za hip pred priprtimi vrati, skozi katera je lahko videla v sobo, ki jo je pomagala okrasiti z lahkimi in prozornimi belimi zastori.
Tu bo torej zdaj zavetišče nedolžnosti in kreposti, zavetišče zaslužene sreče.
Rdečica ji je zalila obraz in globoko je vzdihnila. V očeh sta se ji zalesketali dve debeli solzi in ji zdrknili po licih.
In vsa zbegana }e zbežala v svojo sobico na koncu lesenega hodnika, kjer je še dolgo sedela pri oknu. kjer je prej tako rada čakala, kdaj odpre njen sosed okno.
XXIII.
Poročnik je bil že nekaj dni ves iz-premenjen. Vsi so se čudili, videč ga vedno molčečega, zamišljenega, skoraj otožnega baš, ko so se vsi okrog njega od srca veselili.
Prvi dan poročne gostije je v polni meri zadovoljil vse. Skoraj vsi gostje so legli k počitku zelo pozno, ko je jutranja zarja že poljubljala vrhove gora na obzorju. Toda razšli se niso na dolgo.
Za naslednji dan je bila določena velika pojedina v guvernerjevem parku.
Markiz je hotel, da bi se zbrali k skupnemu veselju poleg gostov tudi
vsi Častniki trdnjave in njegovi uradniki, da, celo vsi uslužbenci in vsa slu-žinčad.
Da bi se mogli vsi udeležiti gostije, je dal guverner postaviti na vrtu tri dolge vrste miz.
Sam je predsedoval srednji vrsti, kjer naj bi sedeli mlada in svatje.
Vrsti, določeni za nižje častnike trdnjave in korvete ter podčastnike in uradnike, je predsedoval poveljnik trdnjave.
Poročnik d* Guvelles je pa sedel na čelu tretje skupine, namenjene domačim guvernerjevega doma.
Ze od ranega jutra je služinčad pripravljala jedilni pribor in krasila mize. Po vrtu. okrašenem med drugim tudi z mornariškimi zastavami, so bili razpostavljeni mlaji z gorečimi bakljami.
Markiz sam je pazil, da so bila vsa njegova povelja točno izpolnjena. Ko se ie prepričal o tem. je na dano znamenje prikorakal na vrt sprevod in se razvrstil začasno v drevoredu.
Na čelu je stopala guvernerjeva soproga z zetovim očetom, za njima pa markiz s poveljnikom trdnjave. In tako je šlo po dostojanstvu do najnižjih.
Sprevod je šel mimo mladih zakoncev, sedečih pod baldahinom, godba je pa igrala živahno koračnico.
Potem so sedli vsi na svoja mesta in gostija se je pričela z napitnico, ki jo je naslovila ena izmed dam na guvernerja in njegovo soprogo.
Markiz je odgovoril, zahvaljujoč se gostom za dokaze naklonjenosti njemu in njegovi rodbini.
Po njegovem govoru je nastala tišina, ki jo je motilo samo rožljanje nožev in vilic ter žvenket čaš.
Sledila je dolga vrsta napitnic in po vsaki so znova napolnili čaše.
Domenjeno je bilo, da bo zadnji govoril poročnik d* Ouvelles v imenu vsega svojega omizja.
Poročnik je izrabil kratek odmor pred desertom, izprosil si je guvernerjevo dovoljenje in najprej je napil no-voporočencema.
Vsi so pazljivo p-oslušali njegove besede, posebno pa tisti, ki še niso imeli prilike pobliže seznaniti se z njim, čeprav so vedeli, da je preživel strašne trenutke na goreči ladji.
Najbolj so se zanimale za poročnika dame. 2e so mu hotele ploskati, ko so naenkrat vsi opažali, da je strašno pre-bledel.
In poročnik je sredi stavka obmolknil, kakor da je nenadoma izgubil dar govora.
Na obrazu so se mu začrtali sledovi smrtnega strahu, ki jih nikakor ni mogel prikriti. Njegove široko odprte, izbuljene oči so govorile o nepopisni grozi.
Prva je presenetila ta izprememba guvernerja in njegovo soprogo, ker sta sedela baš nasproti poročnika.
Hotela sta stopiti k -poročniku m guverner je že vprašal:
— Kaj pa vam je, gospod d' Ouvelles?
Toda poročnik je samo lahno zamahnil z roko guvernerju, naj se mu ne približuje.
Potem so pa velele njegove izbuljene oči vsem, naj se ne ganejo.
Vse to je trajalo samo nekaj sekund in vendar so se mnogi za mizo kar tresli od strahu. Mislili so namreč, da se j« poročniku naenkrat zmešalo.
Guverner je že hotel najbližje stoječim zaklicati, naj nesrečneža zgrabijo in zvežejo, ko se je poročniku slednjič razvezal jezik in zaklical je:
— Ce je vam življenje drago, gospod markiz, se mi nikar ne približujte !
Prvotno nisem hotel zanesti strahu med vaše goste, zdaj pa vidim, da ne smem molčati. Ta hip se ovija okrog mojih nog strupena kača, znana pod imenom kobra kapello; njen pik pomeni neizogibno smrt.
Groza je spreletela vse navzoče in mnogi so odskočili, da bi zbežali. Marjana, ki je tudi sedela za poročnikovo mizo, je prva opazila, kako je poročnik naenkrat prebledel.
Ljubezen in zakon Kitajke I » km
* w JP I       Poveljnik   sovjetskih    eta skih
Družabni položa] Kitajke ]c odvisen od števila otrok,
slasti moških potomcev
Tudi na Kitajskem se vedno bolj Siri duh zapadne kulture, ki je zajel celo Kitajke. Seveda pa evropska emancipacija Kitajk ne prevzame tako hitro, in sicer zato ne, ker je Kitajka zavzemala tudi pri neznatnih pravicah vedno važno mesto in je znala s svojimi posebnimi lastnostmi moža obvladati. V marsikaterem pogledu bi bila lahko Kitajka svoji evropski sestri vzor, zlasti kar se tiče umetnosti v ljubezni in v zakonskem življenju, ki je na Kitajskem zek> razvita.
Kitajski filozof dr. Sum Nung An-Yung opisuje v nekem angleškem listu vzgojo ki pripravo kitajskega dekleta za njen najvažnejši poklic. Kitajka se zgodaj uči, da bo morala biti dobra gospodinja ter izkazovati svojemu možu udanost in ljubezen, če bo hotela biti srečna. Zato se kitajsko dekle kmalu nauči velike umetnosti, kako je treba ravnati z možem. Ne smemo soditi Kitajke po njenem zunanjem miru, ki ji ga nalagajo strogi običaji. Vpričo drugih Kitajka nikoli ne pokaže svoje ljubezni ali udanosti, ker se ji zdi to neokusno, kar je tudi res. V zakonskem življenju je Kitajka istočasno skromna, strastna, zapeljiva in vzdržna žena.
Dober poznavalec kitajskih razmer sir Robert Hart, ki je živel na Kitajskem nad 40 let, je primerjal zapadno zakonsko življenje s kitajskim in izjavil je: »Na zapadu bi lahko primerjali zakonsko življenje z vrelo vodo v kotlu, ki se ohladi, čim koteil odstavimo. Na Kitajskem je pa podobno zakonsko življenje hladni vodi v kotlu, stoječemu na ognju, kjer začne voda šele počasi vre-ti.« Tudi če sprejme evropske ideje, se Kitajec nikoli ne bo ogrel za naziranb, da je prav, če skleneta fant in dekle
zakonsko zvezo v trenutnem krvnem pritisku, ki mu pravijo v Evropi ljubezen. Kako morejo neizkušeni, nespametni in v ljubezni zaslepljeni mladi ljudje skleniti trajno in srečno zakonsko zvezo?
Na Kitajskem je zakon rodbinska zadeva, ki sloni v nji najvažnejša funkcija na obeh taščah. Dovtipi na račun tašč, ki so v Evropi tako priljubljeni, so na Kitajskem nemogoči. Na Kitajskem je tašča ugledna in spoštovana, ona je najboljša prijateljica svoje snahe in novo zakonsko zvezo vsestransko podpira. Preostane še vprašanje, kako moreta živeti dve f>em skupaj-v enem gospodinjstvu? Razumeta se zelo dobro, ker je njuno delo strogo razdeljeno. Mlada žena dobro ve, da .e njena sveta dolžnost taščo spoštovan, tašča pa spoštuje v svoji snahi mai.r svojih vnukov.
Denar pri sklepanju zakonskih zver na Kitajskem navadno ne igra pomembne vloge. Mož izroča ženi vsa svoja sredstva za gospodinjstvo, kar je njegovega, pripada tudi ženi. Čim se vse i nova gospodinja v hišo, stopi tašča v ozadje. Družabni položaj Kitajke je odvisen od Števila otrok, zlasti od moških potomcev. Ko dorasto sinovi, postane mati blagoslovljena žena m r.a njo se obračajo vse žene, ki žele imeti otroke. Čeprav je v kitajskih hišah navadno dovolj služinčadi, so pestunje redke, kajti otroka vzgaja mati sama. Zakonska zveza je težak problem, saj zahteva duševno spojitev in telesno ravnotežje. Omenjeni filozof pravi, da so Kitajci glede ljubezni in zakonskega življenja bolj uravnovešeni kot drugi narodi, in baš v tem vidi nepremagljive življenjske sile kitajske rase.
Poroka v avtomobilu
Na čuden način sta se poročila v mestecu Acushnet v ameriški državi Massachusetts Thomas Norton in Ruth Schwartzova. Odhajala sta z magistrata, kjer sta bila dobila za poroko potrebne dokumente, ko sta zagledam pastorja, ki je baš vstopal v avto. Skočila sta k njemu- toda pastor je bil pripravljen na potovanje v Evropo in ni hotel niti slišati o tem, da bi ju poročil, ker bi se predolgo zadržal in bi zamudil parnik. Pač pa je izjavil, da se da zadeva urediti drugače. Zaročenca bi se lahko poročila kar v avtomobilu.
In tako sta sedla ženin in nevesta v avto, pastor se je pa obrnil k njima od volana in poročni obredi so bili kmalu končani. Mlada sta odhajala s prijetno zavestjo, da jima bodo prijatelji, posebno pa prijateljice zavidali čisto a mer. poročni rekord, pastor je pa pognal avto, da je še pravočasno prispel na vlak odnosno parnik.
Klub starih in mladih
V Angliji so ustanovili nov klub. člani se morajo zavezati, da bodo doživeli sto let. Vsak, kdor hoče postati Član kluba, mora biti star najmanj 70 let, da mu ni treba predolgo čakati na članstvo. Obenem mora povedati, kako je dočakal čil in krepak 70 let in če trdno veruje, da bo še igral tenis, ko mu bo 100 let. Odbor dobiva najrazličnejše odgovore; ta vse življenje ni kadil, oni kadi že od mladih let in bi za vse na svetu ne dal svoje pipe ali cigare, tretji popije vsak dan čašioo vina, četrti je zagrizen abstinent in pravi, da je alkohol najhujši strup, ki najbolj pri-striže človeku življenje. Mnogi starci odgovarjajo, da mnogo spe, najmanj devet ur dnevno, ker so prepričani, da spanje človeka na starost najbolj podpira. Klub starih hoče tudi opozarjati svoje člane, naj ne pozabljajo na stike z mladino in naj ne odrekajo mladim pravice do življenja.
V Ameriki so pa ustanovili klub mladih, ki naj pomagajo starim ljudem. Da pridobi klub čim več članov, je pri-
občil odbor ganljivo zgodbo o tem, kako je neka stara dama stopila zjutraj v tramvaj, ki je bil pa že nabito poln. Mladina se je v tramvaju zabavala in nihče se ni zmenil za staro damo, le mlad uradnik je vstal in ji ponudil svoje mesto. To se je ponovilo večkrat in tako sta se seznanila. Naenkrat je pa priletna dama izostala. Uradnik je zvedel za njen naslov in pisal ji je, toda odgovora ni bilo. Odgovoril mu je notar, ki mu je sporočil prijetno vest, da ga je določila stara dama za svojega dediča. Zapustila mu je lepo premoženje. Iz tega naj bi sledil nauk: Mladina vstopaj v klub pomoči starim ljudem in odstopaj v tramvajih in avtobusih raje mesta priletnim damam nego mladim gospodičnam. Gospodične utegnejo stati mnogo denarja, dočim lahko stara dama določi kavalirja za svojega dediča.
Rockefeiler jeva kravata
Kakor je Rockefeiler radodaren, kadar gre za dobrodelne ustanove, tako je skop pri poedincih. Ameriški slikar Mattacas tega ni vedel, pa je hotel zaslužiti na Rockefellerju slavo in denar. Kupil je torej za pet dolarjev magnato-vo fotografijo in po nji je naslikal portret v vseh podrobnostih nagubanega obraza. Portret je bil vsaj po slikarje-vem mnenju zelo dober in slikar ga je poslal Rockefellerju v trdnem prepričanju, da slava in denar ne bosta izostala.
Odgovor je bil nepričakovan. Portret je prišel nazaj s pismom, ki v njem slikarju sporočajo, da Rockefeiler ni bil zadovoljen z barvo kravate. Slikar bi bil moral vedeti, da nosi Rockefeiler samo svetlomodre kravate. Portretu je biia priložena svilena kravata svetlomodre barve kot vzorec. Slikar je šel takoj na delo. Naslikal je nov portret in ga poslal Rockefellerju seveda zopet v trdnem prepričanju, da dobi bogato nagrado. Pa se je tudi drugič zmotil. Namestu bogatega honorarja je prišla zahvala in kravata, poslana slikarju s prvim portretom kot vzorec.
Poveljnik sovjetskih letalskih sil Hripkin je v pogovoru z zastopnikom sovjetske brzojavne agenture - izjavil, da se je konstrukcija stratosfernega balona dobro obnesla tako glede oboda kakor tudi glede gondole. Uspeh prvega sovjetskega poleta v stratosfero je v polni meri dokazal solidnost materijala in dela. Višina 19.000 m je bila dosežena z najmanjšo porabo obtežilnega materijala in pri največji hitrosti, če pomislimo, da je šlo za prvi polet. Ves mehanizem in vsi aparati so delovali brezhibno. Spuščanje balona je dokazalo veliko strokovno znanje posadke. Posebne hvale vredna je pazljivost posadke, da se je materijal z znanstvenimi instrumenti ohranil za nove polete. Na podlagi izkušenj prvega poleta bo mogoče sistematično organizirati polete v stratosfero, kar bo za znanost velikega pomena.
O prvem sovjetskem poletu v stratosfero poročajo še naknadno: Ko se je balon spustil, je posadka takoj poročala na zborovanju o svojih doživetjih. Balon je bil nad zemljo 8 ur in 15 minut in sedaj je točno ugotovljeno, da je dosegel višino 19.000 m. Najvišja temperatura izven gondole je znašala 67 stopinj pod ničlo, najvišja v gondoli pa 30 stopinj nad ničlo. Zračni pritisk je padel v najvišji višini na 50 mm. Polet je dokazal pravilnost vseh teoretičnih računov in domnev, doprinesel je pa tudi dokaz, da so v stratosferi možna redna znanstvena opazovanja. Posadka se je prepričala, da bi bil mogoč polet v stratosfero tudi pozimi. Instrumenti, ki so bili izdelani izključno v sovjetskih tovarnah, so se zelo dobro obnesli. Program znanstvenih opazovanj je bil v polni meri izpolnjen. Posadka je izjavila, da ji n išlo za svetovni rekord, temveč za praktično rešitev raznih znanstvenih vprašanj. Posadka se je ves čas počutila zelo dobro.
Iz Trebnjega
_ Volllcl sodnega okraja Trebnje, Po
izvršenih popravkih volilnih imenikov za predstojeće občinske volitve Je vpisanih v občini Trebnje SC3 volilcev, v občini Ve-lika Loka 669 volilcev, v občini Dobrnlče 602 volilca in v občini Mirna 490 volilcev. Skupno Je torej v sodnem okraju Trebnje 2-624 volilnih upravičencev.
Potrjena lista. Z odločbo sreskeza sodišča v Trebnjem je potrjena lista bivšega župana trebanjskega g. Josipa Žafrana, posestnika v Dol. Ponikvah št. 15. V naši občini bo vložena še druga lista, lista g. Josipa Mlkliča, posestnika t L.ukov-ki. To listo podpira predvsem sedanji župan g. Josip Zupančič, ki Je povabil k sodelovanju vse, neglede na pripadnost k bivšim političnim strankam. Zanimanje Ta volitve je veliko.
Pri žetvi ponesrečena. Pri letvi detelje Je 81etni Matijček nehote hudo ranil v nogo svojo 7 let staro sestrico Jožefo Celik. Ranil jo Je s srpom in je bila deklica prepeljana v žensko bolnico v Noto mesto.
Četrtek, 5. oktobra 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Ca*, plošče 18 Otrok doma (Marija Kmetova). 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19: Srbohrvaščina. 19.30: Plošče. 20: Glasbeno predavanje (g. Prelovec). 20.30: Koncert zbora »Ljubljanski Zvon«. 21.45: Cas, poročila. 22: Radio orkester. 23: Konec. Petek, 6. oktobra 11: Šolska ura: Sadni teden (A. Skulj). 12.15: Plošče. 12.43: Poročila. 13: Čas. plošče. 18: Plošče. 18.30: Ruščina. 19: Sokol-tvo (podstarota Gangl). 19.30: Izleti za nedeljo (g. Badjura). 30: Prenos iz Zagreba. 22: Čas, poročila, Radio jazz. 23: Konec.
Sobota, 7. oktobra 12.15: Plošče. 1245: Poročila. 13: Cas, plošče. 18: Plošče. 18.30: Stanje cest Zabavno predavanje (Valo Bratina). 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Politični pregled (dr. Jug). 20: Koncert Radio orkestra (plena glasba). 20.45: Samospevi g. Deržaja Franca 21.15: Harmonika solo, g. Stante. 21.45: Cas, poročila. 22: Radio jazz. 23: Konec.
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
Žrtvuj mo tudi za srečo in blagostanje.
Le do 10. t. m. Je Se čas za nabavo srečk državne razredne loterije novega kola. Brez srečk ne bo nihče deležen velikih ne malih dobitkov, ki jih bo državna razredna loterija razdelila med igralce v novem kolu. Zato sezite po njih, dokler je se čas. Prvo žrebanje bo že 11. in 12. t. m. Dobite Jih v vseh podružnicah »Jutra«.
Zadružna hranilnica r.«. * o. T** Ljubljana, Sv. Petra e. M
PRODAM
TOVORNI AVTO
prodam za 18.500 Din. — Rada-novič, Brežice ob Savi. 3884
OPREMO trg. In mlekarsko proda Ferdo Martin, Dol. Prekopa, pošta št Jernej. 3886
HIftO NA BLEDU
Grajska cesta 8, prodam. — Dolar, Miiino 33, Beograd. 3908
KUPIM
RABLJENE CEVI do 35 mm debeline, kupim. — Ponudbe: Petek, Velika Nedelja. 3889
RABLJENE STROJE~~ zgibalni  stroj,  mečilni stroj, parni kotel kupim. — Hlava-ček, Zemun, Surčinaka 8-a.
3912
BUKOVIH DRV
30 do 50 vagonov kupim. — Bihler., Zagreb, Vlaska 113.
3911
SLUŽBE
MLADENIČ želi službo hlapca v trgovini ali kjerkoli. — Bogataj, Dolge njive 8, p. Lučine pri Gorenji vasi.
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejme Heimgartner, Slovenska Bistrica. 3909
STAREJŠI SAMEC vajen dela pri živini — išče službo. — Frank, Stara in nova ves, p. Sv. Križ pri Ljutomeru. 3910
POUK
STROJEPISNI POUK dva- in trimesečni tečaj za začetnike in izvežbance. Dnevni in večerni tečaji. Šolnina znižana. Dijaki (-nje) poseben popust. Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod, Ljublja-Domobranska cesta št. 15.
PUH ZA PERNICE
Ia beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-, lepo perje po Din 25.-, 35.-, 56.-, 95.-, 180.- kg, puhaste odeje po naročilu najceneje izvršuje RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2.   70 L
gledajo ljudje
Vas in Vaš ponošeni plašč. Tkanine dobite pri:
ŽLENDER
Mestni trg 22
Modna konfekcija
Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA« Sv. Petra cesta 14- 11/T
PO 50 PAR ENTLANJE
vezenje zaves, monogramov.
»Jul Jana« Vošnjakova   ulica   (v bližini Slamiča)  in Sv. Petra c. 55.
TRISOBNO STANOVANJE se odda s 1. novembrom. Modem komfort. Centrum mesta. Din 900.— mesečno. — Istotam se odda prazno DVOSOBNO SAMSKO STANOVANJE s 1. novembrom. — Poizve se v pisarni Hranilnega konsorcija. Gajeva ulica 9. 3914
Specijelni entel oblek
ažuriranje, pred Us R. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš Ljubljana
poleg hotela Atrnkelj
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal: sntlanje, izdelovanje gumbnlc V sled najmodernejše ureditve podjetja — namižle cena
Urejajo: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek — Za opravo ln inaeratni dal Usta: Oton Christoi — Vsi v Ljubljani