Leto II.
Y Celju, dne 17. januarja 1907.
St.
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vbak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. -Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vpra.šanja itd.) je pošiljati na naslov: nfSarodni List" » Celju. — Rokopisi se ne Trajajo, Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: (fraška cesta Štev. 1.
..Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta i K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč na leto: 5 K BO vin., za pol leta 2 K 80 vin., za četrt leta 1 K 40 vin. Naročnina se plaču vnaprej. Posamezna številka stane 10 vin*
J
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena potit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristoj-Sevati po pošti na naslov: ..Narodni S <=-i=r
5» t> «
rO
N
' ■jpist" v Colj n.
Somišljeniki!
Uredništvo ..Narodnega Lista" se nahaja sedaj na Graški cesti štev. i. Kdor hoče osebno govoriti z urednikom lista, naj ga blagovoli tam poiskati.* Uredniška soba je začasno tudi nekaka klubna soba izvr-ševainega odbora narodne stranke. Vsa pisma, ki se tičejo stranke, se naj naslov-Ijajo na: „lzvrševalni odbor narodne stranke v Celju", pisma za uredništvo pa: »Narodni List v Celju".
Štajerski deželni proračun za leto 1^07.
Celje, dne 8. januarja 1907.
III.
Med raznimi izdatki se nahajajo postavke za načrte o uspešnem vstavljenju plazov v Halozah. Lani se je dalo za ta namen 10.000 kron. letos zahteva deželni odbor 18.000 kron, kar kaže. da ima odbor po dolgoletnem prosjačenjn voljo, spraviti to vprašanje v red. Za pro-nčevanje in premerjenje zemlje v Halozah je bil že lansko leto določen poseben inžener z letnimi dohodki 6000 K. — Za manjše zboljševalne (me-lijoracijske) načrte in zadružna podjetja je določena .svota 100.000 K. Ta svota se porabi zvečine za nemški del Štajerske in sicer za melioracijske (zboljševalne) načrte in za melioracije n. pr. za izsuševanje močvirnatih krajev, za dovajanje vode, za vravnavo malih potokov, vstavljenje plazov, izboljšanje nerodovitnih krajin itd. Tem in podobnim zadevam posveča naše ljudstvo zelo malo pozornosti, gotovo vsled tega, ker si samo ne more pomagati, od razumništva se pa do sedaj za to skoraj nikdo ni brigal. Od slovenskih občin jih je le malo, katere bi bile do sedaj iz navedenega naslova kake prispevke zahtevale. Vodnih zadrug se pri nas do sedaj resno še nikdo ni lotil, in vendar imajo lep in hvaležen delokrog in se jih podpira ravno iz tega deželnega prispevka po 100.000 K.
Za sadjerejo zahteva deželni odbor prispevek po 48.040 K, in sicer za potovalne učitelje za sadjarstvo 13.740 K, za deželne drevesnice v Gleisdorfu, v Brnku ob Muri in v Olju skupaj 33.000 K; za premije za pokončevanje hroScev je določena svota 1000 K in za različne izdatke sto kron. — Najvažnejša točka so poleg izdatkov za potovalne učitelje izdatki za drevesnice. Slovenci dobivali smo prej sadna drevesa iz Gleisdorfa. — Sedaj je ustanovljena lepa sadna
drevesnica v Celju. iD za dve leti, če ne prej, bomo dobivali lepa drevesa po primerni ceni iz te drevesnice. »Škoda je le, da drevesnica ni v delavnih slovenskih rokah moža. ki bi občeval z ljudstvom in ga pri prilikah tudi poučeval.
Za pet potovalnih učiteljev za mlekarstvo in živinorejo je določenih 14.440 kron. Za slovenski štajer posebej nimamo takega potovalnega učitelja, ampak g. Jelovšek in njegov pomočnik sta določena tndi za srednji Štajer, imata torej gotovo prevelik delokrog. Za Slovence na Štajerskem bi moral biti nastavljen najmanj eden potovalni učitelj za živinorejo in mlekarstvo in ta bi morai imeti svoj sedež v Celju kot naravnem središču Spodnje Štajerske, — ne pa v Gradcu. Med postavkami za pospeševanje živinoreje najdem tudi prispevek za živinorejske in bikorejske zadruge v znesku po 10.000 K. — Ta denar gre največ na srednje in gornje Štajersko, ker na spodnjem Štajerskem teh zadrug skoro nič ni. — Živinorejske in bikorejske zadruge imajo velik pomen in zaraditega je ustanavljanje teh zadrug priporočati.
Štajerski Slovenci so v zadnjih letih začeli z vnemo gojiti čebelarstvo, ki bo sčasoma postalo važen del kmetijstva. Potovalni učitelj g. Jurančič ima za povzdigo čebeloreje posebne zasluge. Čuditi se je pa, da dežela slov. čebelarskemu društvu ne da več kakor 200 K podpore, čuditi tem bolj, ker dobita čebelarski društvi v Gradcu in ThOrlu vsako po 400 K. torej skupaj 800 K prispevka. — V razmerju s tema društvoma moralo bi dobiti naše društvo 400 K, ne pa samo 200 K.
Omenil sem že, da vzdržuje dežela dve kmetijski z i m s k i š o 1 i, eno v Andritzu pri Gradcu, drugo v Judenburgu, za obe šoli daje dežela skupaj 4000 K. — Dolžnost deželnega odbora bi bila, da bi ustanovil tako pa seveda slovensko šolo tudi na Spodnjem Štajerskem. Do sedaj so bila moledovanja zastonj, in v sedanjih razmerah ni misliti, dn bi se naše želje glede zimskih kmetijskih šol uresničile.
Poglavje o pospeševanju kmetijstva na Sp. Štajerskem od strani deželnega odbora nam kaže jasno, da stori deželna nprava za nas prav malo, da ne rečem ničesar. — Male drobtine se nam dajejo in še to po dolgem prosjačenju, pod pritiskom državne uprave in za take naprave, ki so neizogibno potrebne.
Iz političnega sveta.
Državni zbor
se je sešel dne 9. t. m. in je takoj v prvih sejah dokončal razpravo o novi volilni postavi; sprejela se je točka o določenem številu (numerus clausus)
članov gospodarske zbornice, dalje točke o volilni svobodi. O novi postavi vobče. posebej pa o točkah volilne svobode, prinesemo v eni prihodnjih številk obširnejša poročila. Nova volilna postava je v poslanski zbornici sprejeta, pride 22. t. m. na razpravo v gosposki zbornici, ki jo bo tudi sprejela in potem se predloži cesarju v potrjen je. Sprejel se je v poslanski zbornici tudi predlog poslanca Gizovskega o občinskih posredovalnicah, s čimer bi se sodnije razbremenile in bi se kmetskemu prebivalstvu prihranilo mnogo potov k sodiščem. Te posredovalnice bi bile sestavljene v vsaki občini in bi pri raznih malenkostnih prepirih (n. pr. zaradi mej) stopile v veljavo. — Posl. dr. Gessmann je predlagal ureditev plač poštarjem. — Naučni minister Marchet pa je v torkovi seji predložil načrt za postavo o zvišanju plač profesorjev na visokih in srednjih šolah ter učiteljev na učiteljiščih in vadnicah. Stroški za to zvišanje bodo znašali dva milijona na leto.
Nova volilna postava
dobi koncem januarja cesarjevo potrjenje in bo uradno objavljena dne 2. februarja. Takrat se baje že razpišejo tudi nove volitve in se določi čas. da se snide novi državni zbor.
Postavo o umetnih vinih
je prerešetal odsek poslanske zbornice in jo po nekaterih spremembah sprejel. V kratkem pride
na razpravo v zbornici sami.
■s f i iZ. ! ii :i 'ti Zvišanje števila rekrutov
bo zahtevalo avstrijsko vojno ministrstvo že prihodnje leto in sicor za 7 do 8 tisoč mož.
Amerika in Nemčija.
Živo zanimanje se je začelo za to, da bi se združile severnoameriške Združene države v zvezo z Nemčijo proti angleško japonski zvezi. Ta zveza bi imela varovati korist Amerike in Nemčije v Tihem morju.
Dopisi.
Sevnica. Prejeli smo daljši dopis, iz katerega posnemamo sledeče važne stvari:
Okrajni zastop Sevniški je imel 30. m.m. pod predsedstvom okrajnega načelnika, gosp. Mihaela Starkla, svojo redno sejo, katere se je udeležilo 19 članov. Okraj je imel leta 1905 prejemkov 19.622 K 44 v, izdatkov 19.596 K 84 v, torej ostanka 25 K 60 v.
Proračun za leto 1907 se po kratkem razgovoru potrdi z izpremembo, da se okrajna podpora bodočemu okrožnemu zdravniku v Sevnici poviša od 300 K na 400 K. Okraj bo imel v tem letu izdatkov 17.101 K 34 vin. V pokritje teh potrebščin sklene okrajni zastop, naložiti na di-
Somišljeniki! „Narodni List46 naj roma od soseda do soseda!
rektni davek, ki znaša 45.133 K 43 v, okrajno doklado 38%.-
Revfzorjem se izvolijo gg. župnik Dobršek, Krulej Lovrenc in Starki Kristijan. P r o računi t u o k r a j n i h obči 11 z a 1. 190 7.
Poatavnost naložbe občinskih doklad potrdi okrajni zastop občinam in sicer: Brezje 15%, Golobiujek 30%, Planina 8%, nadalje dovoli pobiranje občinskih doklad občinam Anže 57%' Armeško 52%. Blauca 50%, Gorica 56%. Raztez 52%, Rajhenburg 59%, Senovo 46%, Sevnica 58%, Stolovnik 45% sklene, da se prošnja občine Zabukovje za pobiranje občinske doklade 70% priporočilno predloži deželnemu odboru. Izvolitev predstojnikov in njih namestnikov za t u o k ra j n a g o v e d o r e j s k a o k o 1 i š č a.
Izvolijo se in sicer za Sevnico g. Simončič Fr., namestnik g. Smole Ludovik; za Blanco g. Za-iokar Jože. nam. g. Novak Fr.; za Zabukovje g. Kozinc Martin, nam. g. Kunšek Miklavž; za Rajhenburg g. Kunej Anton, nam. g. Ivane Janez, za Planino g. Špan Josip, nam. g. Špan Martin in se zaeuu določi Sevniški okraj za plemensko okolišče z muricodolskim plemenom. Izvolitev pet udov in dveh namestnikov za upravni odbor „J u ž nošt a jerske hranilnice" v Cel j u.
Upravnim odbornikom se izvolijo gg. dr. Fi-lipič, dr. Janko Sernec, Milan Hočevar, Starki Mihael in Smole Ludovik, namestnikom pa gosp. Mešiček Jos. in Simončič Fr.
Izvolitev enega udav o k r. šol. svet.
Z večino glasov se v okraj, šolski svet izvoli g. Kunej Anton, posestnik in župan v Stolovniku. Izvolitev enega uda za poslovanje pri naložbi osebne dohodnine.
Soglasno se izvoli gosp. Špan Josip, veleposestnik v Golobinjeku.
Izvolitev dveh izvedencev z a p r i h o d n j i vojaški nabor.
Izvedencem sta soglasno izvoljena g. Starki Mihael in Simončič Fr.
Izvolitev dveh udov in nju namestnikov v komisijo za odmero vojaške takse.
V to komisijo se izvolita g. Smole Lud. in Krulej Lovrenc kot uda in gosp. Kragl Anton in Kladnik Jože kot namestnika. Izvolitev dveh zaupnikov in nju namestnikov v komisijozakonjskinabor.
Udom te komisiji sta izvoljena g. Simončič Fr. in Smole Ludovik. namestnikom pa Kragl Anton in Krulej Lovrenc.
Prošnja občine Stolovnik za podporo. Po daljšem razgovoru obvelja naposled predlog, da prispeva okraj občini Stolovnik za popravo občinske ceste 50 K.
Prošnja okrajnih cestarjev za zvišanje plače.
Se sklene prošnji ugoditi in okrajnim cestarjem zvišati mesečno plačo za 4 K. Jurist A. L. prosi za podeljenjepodpore.
Se privoli 100 K. Kmetijski učenec J. Kolander prosiza podelitev štipendije.
Imenovanemu se privoli za to leto štipendij 100 K s pogojem, ako ga ravnateljstvo vinorejske in sadjarske šole v Mariboru obdrži v 2. letniku.
Prošnja proti krošnjarjenju.
Se sklene, vložiti pri c. kr. namestništvu prošnjo, naj se občinam podeli pravica, da smejo krošnjarstvo prepovedati, oziroma taisto dovoliti le domačim ljudem.
Posvetovanje v zadevi novega šolskega in učnega reda za ljudske šole.
Poročevalec o tej točki, nadučitelj J. Mešiček pove, da je okrajni zastop za okolico Gradec, sklenil prošnjo na državni zbor za izpremembo §§ 10, 63, 107, 112, 120 in 122 novega šolskega in učnega reda, in nasvetuje, naj bi tudi naš okrajni zastop sklenil enako prošnjo. Z ozirom na to, da je med tem novi šolski in učni red stopil že v veljavo in bi taka prošnja bila najbrž brez uspeha, in ker isti vsebuje toliko koristnih in praktičnih določil, da ne kaže, se spodtikati nad poedinimi, morda ne popolnoma jasnimi, pa za Spodnje Štajersko manje pomenljivimi odred-
bami. predlaga poročevalec, da se o tej stvari nič ne ukrene. Sprejeto.
Prošnje raznih društev za podporo.
Ker je proračun za tekoče leto z ozirom na veliko bedo tuokrajnega prebivalstva jako pičlo sestavljen, se vloženim prošnjam ne more ugoditi in se le za trgovski učni tečaj v Sevnici privoli podpora 50 K.
Predlo g i.
G. Robek Jože predlaga, naj bi se nakupila še dva bika muricodolskega plemena. Načelnik omeni, da so po pripoznanju g. deželnega inženirja tuokrajne ceste v boljšem stanu nego one sosednjih okrajev in se bo od zneska, ki je odmerjen za nasipavanje okrajnih cest. moglo previdoma kaj prihraniti, kateri prihranek se bo porabil za nakup plemenskih bikov.
Nadalje predlaga g. Robek, naj se z ozirom na to, ker se bakrena galica to leto zelo podraži, ljudstvo pa je tu silno ubogo, vloži pri deželnem odboru prošnja, naj prispeva k nakupu galice toliko, da jo dobe posestniki po oni ceni. kakor prejšnja leta. Sprejeto.
Iz ¥ojnika. Zopet nam je priredila naša narodna čitalnica na starega leta dan domač, zabaven večer — Ko se je pred letom dni ustanovila čitalnica kot izobraževalno društvo za Vojnik in širšo okolico, pač nihče ni pričakoval, da bo v tako kratkem času tako vrlo napredovala. Danes ima čitalnica po prizadevanju naše mladine, našega neumornega predsednika gosp. nadučitelja Škofleka in vsled velikodušne naklonjenosti g. dr. Žižeka lepo in številno knjižnico, s kakoršno se ne more ponašati marsikatero starejše društvo. In ne samo to; kar je za nas glavno, je, da šteje danes okoli 50 članov, ki radi prihajajo v čitalnico, kjer se čutijo domače med domačimi.
Res da se nam mnogo nasprotuje od raznih strani, da se nas je skušalo z obrekovanjem in zahrbtnim delom naravnost ubiti — a vsi ti lepi poskusi naših sovražnikov so bili brezuspešni. -Naši ljudje, posebno še naša mladina je začela uvidevati, da pač ni najslabše in brez pomena za človeka, če si vzame in čita slovensko knjigo in in tako dragoceno porabi zlate dni mladih let in si s koristnim in zabavnim delom prikrajša te dolge, mrtve zimske večere. Mi napredujemo, naše ljudstvo začenja uvidevati pomen in potrebo izobrazbe. Napredek ljudstva nam je največje zadoščenje, nasprotnikom našim pa. odkritim in zahrbtnim, najboljši odgovor.
Iz Trbovelj. Prostovoljno gasilno društvo je imelo dne 3. jan. 1207. v občinski zborovalni dvorani svoj redni letni občni zbor. Iz tajnikovega letnega poročila posnemamo:
Društvo je štelo v letu 1906 105 članov in sicer 6 častnih, 38 izvršujočih in 61 podpornih. Moštvo je bilo razdeljeno na 3 oddelke: plezalni, brizgalni in cevni oddelek. Dozdajnemu orodju priraste v letu 1907 nova uprežna gorska briz-galna. Med svoje dobrotnike šteje društvo predvsem občino Trbovlje. Prebitek društvene blagajne znaša 403 K. Letno poročilo upravičeno povdarja, da se sme Trboveljsko gas. društvo šteti med najboljša slovensko-štajerska gasilna društva; izvrševalo je tudi v preteklem društvenem letu vzorno svoje naloge, predvsem strogo vežbanje društvenih članov, spopolnjevanje društvenih sredstev, gojenje tovarištva, ohranitev kar najožjih stikov z bratskimi društvi in izpolnjevanje narodnih dolžnosti. Dvoje občnih zborovanj, 7 odborovih. 13 večjih društvenih vaj, 1 velika sklepna gledalna vaja, 2 večji veselici, in dejstvo, da se je društvo udeležilo 8 zunanjih prireditev, kažejo o prav živahnem gibanju. V preteklem letu je bilo društvo le enkrat poklicano k požaru — nad cementno tovarno se užgal gozd ter pretil mnogoštevilnim tovarniškim poslopjem. — Gasilno društvo praznuje letos 20 letnico svojega obstoja in popolnoma se pridružujemo novoletni želji letnega poročila: naj društvo procvita in ponosno ter veselo praznuje svojo dvajsetletnico!
Občni zbor je sklenil, da se praznuje 20 letnica poleti, v predpustu pa naj se priredi društvu v prid predpustna veselica še v mesecu januarju.
V društveni odbor za 1. 1907 so bili izvoljeni sledeči gg. načelnik Ivan Krammar, trgovec, pod-načelnik Tone Dolriičar, gostilničar, tajnik Oroslav Koglav rud. uradnik, blagajnik Tone Dolničar,
vodja plezalnega oddelka Anton Volkar, gostilničar, njega namestnik Franc Pust, posestnik, vodja brizgalničarjev Franc Kajtna, obč. tajnik, njega namestnik Franc Pugarčar, krojač, vodja cevnega oddelka Vinko Pinterič, krojač, njega namestnik Anton Vidmajer, gostilničar, oskrbnika orodja Andrej Malgaj, kovač in F. Kajtna, preglednika Franc Škrabar, kolar in Ant. Kolšek, sedlar.
Iz Trbovelj. V graški ,.Tagespošti" od dne 4. prosinca 1907 št. 4. smo imeli čast spoznati velike dobrotnike nemške kulture na Sp. Štajerskem in obenem tudi prijavke slovenskega naroda. V Hrastniku hoče ustanoviti pest glažarjev nemško šolo. Mi teh ljudi sploh ne razumemo, kaj hočejo! V naših šolah se začne v I. in II. raredu nemščina vbijati v glavo ubogim otrokom, ki komaj svoj materni jezik za silo vladajo. Da se par otrokom nemških starišev ne godi sila in krivica, za to skrbita že naša oba krajna šolska sveta v Trbovljah in Hrastniku. Kdor javka, da se ne goji v naših šolah dovolj nemščine, ta je hinavec, lažnjivec in hujskač. In taki so hrastniški hrasti, ki pa nosijo žal nekateri lipovo liste. V to svrho beračijo hrastniški pra-Germani pri takih, ki imajo kaj slovenskih grošev v nemških mošničkih. In res se je našlo nekaj za nemški narodni davek- vnetih darovalcev. A poglejmo imena ..blagih" darovalcev, kakor: Vog, Rakuš, Jesenko, vinski agent Volk iz Poljčan, (od tega naročajo nekateri naši gostilničarji), jajčji baron Matajc iz Brežic, Žni-daršič in Drevo iz Celja - vp. ravnatelj Terpotec, zidar, podjetnik Dervušek, Kladenšek, Valenčak, Skalak, Černi, Pučnik. Berce, Oblak, — pivovarna Puntigam — ki se posebno priporoča itd. itd. Slov. odjemalci, dobro si jih zapišite za ušesa! Darovani groši — so vaši! — Res krepko morajo stati nemški hrasti, če jih morajo podpirati take pristne nemške korenine. Pravi Nemci sramujte se jih! Dva za nemštvo tudi zelo radodarna strica si moremo pa vendar osebno privoščiti. To sta laški dimnikar Benedek, ki živi edino od Trbovelj in naš rudniški zdravnik Berdah. Naj že bode, kakor hoče, ampak . od ljudij, ki živijo edino le od nas, ki vživajo različne podpore od naše občine, od takih ljudi se ne damo zasmehovati in biti v obraz. Z Berdachom smo trčili že svoj čas radi nereda v izolirnici, za katerega vleče mastno podporo od občine v znesku 1200 K. Nujno pozivamo naše; slov. odbornike, naj ožigosajo, to početje in zahtevajo za Trbovlje slovenskega zdravnika in dimnikarja. Oba bodeta v naši veliki občini z obč. podporami lažje shajala, nego v marsikaterem mestu. Zakaj gojimo kače na svojih prsih ? Prvi, ki bode v t o s v r h o s t o r i 1 neustrašen in odločen korak in bode zahteval naših pravic. — bode naš mož, katerega bomo javno posta"i 1 i na čelo našim vrstam? — In teh je čimdalje več! — Na delo torej!
IVlozirje. „Narodna Čitalnica", ustanov-ljeua leta 1877, je imela svoj 30 letni občni zbor dne 4. t. m. Ob ustanovitvi je štela 25 članov ter se je ves čas lepo razvijala. Posebno v zadnjih letih je postala prav živahno delavna'
Iz blagajnikovega poročila smo posneli, da „Čitalnica" ni na slabih nogah, da izvrstno napreduje. Naročenih ima 10 političnih in 5 leposlovnih časopisov. Na novo si je naročila glasilo narodne stranke — „Na'rodni List" in pa list „Novi Slov. Štajerc". Društvo je ud »Slovenske Matice".
V novem odboru je predsednik zopet g. Rudolf Pevec, podpredsednik: g. Feliks Tribuč. blagajnik: g. Ivan Klemenak, odbornika pa: gg. Ivan Vajt in Frančišek Apat. Na predlog g. Leopolda Goričarja je pristopila „Narodna Čitalnica" k planinskemu društvu. Pri slučajnostih se je sprejel predlog g, prvomestnika, — da se vrše v zimskem času vsako sredo v društvenih prostorih sestanki udov in gostov, pri katerih se vrši vsak drugi teden poučno predavanje. Res izvrstna misel, ker s tem se ne vzdržuje le družabno življenje v trgu, ampak imajo posamezniki od poučnih predavanj tudi duševnega dobička. Ako bo naša Čitalnica delovala v tem smislu vztrajno tudi v bodoče, sme biti ponosna na svojo 30 letnico, in lahko si je v svesti. da je izvršila, čeprav s težavo, vendar velik del narodne naloge. — Konečno želi prvo-mestnik odhajajočemu podporniku in gostu, g. straž-

mojstra Lobenweinu srečen pot se mu zahvali za velikodušni dar. pozdravi novovstopivšega člana g. Zdravka Vasle, se zahvali g. Strenčanu za društvene prostore, ki jih prepusti Čitalnici brezplačno.
Slovenji gradeč. Kmetijstvo je ona prvih točk programa narodne stranke, vsled tega gotovo ne bo odveč, ako poročamo nekaj o naši kmetijski podružnici. V nedeljo 6. prosinca 1907 se je vršil namreč občni zbor in volitev novega odbora podružnice. Že dolgo se je opažalo, da se nameravajo Nemci polastiti tega društva in prišlo je pri občnem zboru v resnici do prav hudega boja. Nemci so namreč pripeljali celo trumo drugače slovensko se čutečih posestnikov, ki so se dali pregovoriti in so nemško glasovali. Razven tega je za Nemce prav uspešno agitiralo več naših takozvanih prvakov ali voditeljev. Bilo je pač jako potrebno, da ni nobeden zavednih mož izostal, kajti drugače bi bili namesto Slovencev skoro gotovo Nemci prodrli.
Značilno je, da se sedaj oni od Nemcev zapeljani ljudje nad drnštveniki, ki so za Slovence glasovali, prav pošteno jezijo, češ. da se Nemci toliko brigajo za kmetijstvo in bi se le njim (Nemcem) spodobilo društveno vodstvo. Ti ljudje pač nimajo niti pojma o narodnem ponosu in ne pomislijo, da Slovencu le Slovenec lahko pomaga, ker ga razume in najbolj pozna njegove težnje. Skrajni čas je že, da se je jelo ljudstvo v narodni stranki organizirati, da se mu odpro oči...
Proč s klečeplastvom nasproti najkrutejšim sovražnikom, Nemcem!
Iz Maribora. Že večkrat se je v časnikih grajalo, s kakimi jezikoslovnimi sredstvi večkrat mučijo nemški uradniki slovensko ljudstvo. Isto se godi tudi po šolah, katerih naloga je vendar pred vsem ta, da učijo mladino pravilnega slovenskega jezika. Za vzgled hočem navesti »slovensko" besedilo določila za plačevanje šolnine na tukajšnji gimnaziji. Kdor ne prečita nemškega besedila, ne more prav umeti tega jezikovnega umotvora. Prosim, le čitajte!
,,Sprednjo prejemno potrdilo in položnico naj šolar ustrezno popiše ter opravi s šolninskimi znamkami, ki jih je prilepljati potanko (?) na določeno jim mesto. Šolninske znamke moči je med 8. in 25. dnem vsakega meseca, če se opravi iznos novcev, povedan na njih, dobiti pri c. kr. deželnih glavnih blagajnicah, finančnih deželnih blagajnicah in deželnih izplačevalnicah, dalje pri vsakem glavnem davkovnem uradu in vseh dav-kovnih (!) uradih onih krajev, v katerih bivajo (!) državne srednje šole. Položnico na levej strani odreže in pridrži si ravnateljstvo državne srednje šole a sprejemno potrdilo d& nazaj šolarju, kateri naj ga loto dni skrbno hrani in na zahtevo pokaže, da mu ne bode treba šolnine še enkrat plačevati."
Sv. Outi na G>sts»em vrhu. (»Slovenski Gospodar" in „Naš Dom" ter geslo Svoji k svojim!) Večkrat opominjata omenjena lista, naj Slovenci, posebno kmetje, kupujejo pri Slovencih, ne pa pri naših narodnih nasprotnikih. Da bi pa omenjena lista sama onemogočila to hibo priprostega ljudstva, to jima kratkomalo ne pride na misel. Skoraj v vsaki številki imata (..Slov. Gosp." se je zadnji čas ..poboljšal", Pod kakimi pogoji, razjasnimo ob ugodni priliki! Lepo rodolubje!! Op. Ur.) inserate nemškutarskih mariborskih trgovcev. Trgovec Strohmaier ima celo stran »Našega Doma" v n najem, da ponuja v njem svoje »najbolj to fal blago." Pisatelj teh vrstic je imel priliko pred kratkim sam se prepričati, kako po ceni je blago trgovca Strohmaierja in drugih nemškutarskih mariborskih trgovcev, ki si upajo svoje preležano blago tudi po slovenskih listih ponujati. Tako n. pr. g. Strohmaier za obleko, ki jo ponuja v Našem Domu za 3 ll 90 kr. (zimska loden suknja), hoče imeti v trgovini 10. ali še več goldinarjev. Aii ni to skrajno predrzno, če človek po listih blago skoraj zastonj ponuja, da nerazsodno ljudstvo v svojo trgovino privabi? Pa kakšnega finega pomočnika ima ta gospod! kako se zna proti kupo-valcu uljudno obnašati! On hoče po sili sani blago izbrati, ki »narbol pasa." Da bodo pa Slovenci vedeli, kako uljuden je ta »komi". Vam povem, da če ne boste kupili v ti trgovini, bode Vam zabrusil: ,;Krucifig, vsakemu sem še kaj prodal.
samo ta kruci se puli za par forintov". Zato Slovenci, svoji k svojim!	Ostrovrški.
Iz Središča. V prejšnjih letih je društvo ..Edinost" s pevskim in tamburaškim zborom vsako zimo priredilo več gledaliških predstav, koncertov in tudi poljudnih predavanj. Vsakikrat je bil obisk prav dober.
V novejšem času pa se nas je polotila neka malomarnost. Tem prijetnejše nas je iznenadilo. ko je priredila »Edinost" na Silvestrov večer veselico s šaljivim prizorom ..Kmet in fotograf" in z veseloigrama. ..P o 1 vina — pol vode" in »Čevljar". Ženske in moške vloge so se igrale v obče prav dobro.
Na novo leto zvečer so igre ponavljali. »Gostov iz daljne okolice ni bilo. ker je bilo slabo vreme in ker se je veselica prepozno naznanila; tudi agitacije je treba. Z mirno vestjo lahko trdim, da mora biti vsakemu žal, ki ga ni bilo k predstavi. Upamo, da nas ..Edinost" iznenadi v kratkom s kako novo predstavo, posebno sedaj, ko ima lep nov oder.
Štajerske novice.
Čitateljem in dopisnikom! Z ozirom na sklep izvrševalnega odbora narodne stranke ne objavljamo raznih društvenih prijav občnih zborov in veselic več med »štajerskimi novicami", ki morajo biti posvečene v prvi vrsti političnemu življenju. Cenjeni čitatelji se naj privadijo iskati domače zadeve tudi med »društvenimi vestmi". To tudi našim cenj. dopisnikom v uvaževanje!
Okrajni odbor narodne stranke za Celje in širšo okolico je imel svojo sejo dne 13. t. m. ob 0. uri dopoldne. Navzoči so bili skoro vsi odborniki. Tajnikom je voljen g. Janez Bovha, blagajnikom g. Rebek. Cela seja, ki je trajala nad dve uri, je bila posvečena skoro izključno gospodarskim vprašanjem. Izvolil se je gospodarski odsek, v katerem so gg. Jože Krarijc iz Trraovelj. Ignac Cajheri s Teharja, Franc Kuder iz Levca. Anton Fazarinc z Ostrožnega, Fran Brežnik iz Zg. Hu-dinje, Fr. Pilih ml. iz Trnovelj. dr. Božič in Janez Bonha. Ta odsek se bo imel baviti z izključno gospodarskimi vprašanji, v prvi vrsti s pospešenjem uravnave različnih vod okrog Celja. V to svrho se je sklenilo, ustanoviti čimprej vodne zadruge, v katere bi se pritegnilo vse prizadete posestnike. Sklenilo se je tudi. prirediti že naznanjeni kmetijski shod dne 3. februarja.
Veliki kmetijski shod priredi okrajni odbor narodne stranke za Celje in okolico dne febr. ob 1/2 o. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Govorilo se bo o živinoreji in mlekarstvu, o sadjarstvu, o bikoreji, o umnem gospodarstvi! v obče. o gospodinjstvu in drugih vprašanjih. Predavali bodo v prvi vrsti strokovnjaki, potovalni učitelji. Opozarjamo celjsko okolico in tudi oddaljenejše kraje kakor Žalec. Petrovče. Vransko, Drami je, Št. Jur, Vojnik, Novo Cerkev itd., da se udeleže v polnem številu tega važnega zborovanja. Govorilo se bo izključno o gospodarskih zadevah in so politična vprašanja popolnoma izključena Pristop ima vsakdo, seveda brezplačno. Kmetje in kmetovalke, pripravite se na zanimivi shod!
0 uravnavi (regulaciji) Hudinje se je razpravljalo v seji okrajnega odbora narodne stranke za Celje in okolico dne 13. t. m. Regulacija bo koristila v prvi vrsti posestvu Bischofshausena, Trnovlje in Hudinja pa bota izpostavljena še vedno povodnjim kakor doslej. Regulacija se bo zvršila pri Bischofshauzenoveni posestvu. Prav dobro je. če se z regulacijo koristi zgornjim krajem, a zahtevati se mora. da se uravnava zvrši v splošno korist, da se torej regulira celi del Hudinje, ki povzroča škodo. Gosp. dr. Kukovec je predlagal zato. naj bi se edino v svrlio razgovora o tej zadevi sklical shod v kraj, kamor bodo mogli priti vsi prizadeti posestniki. Sklenilo se je, tak shod sklicati v najkrajšem času.
Naše stališče o kmečki zvezi. »Naš list" omenja, da je izvrševalni odbor narodne stranke sklenil pozvati vse člane narodne stranke, naj prijavijo svoj pristop h kmečki zvezi na naslov g. Roškarja, dež. poslanca v Št. Juriju v Slov. Goricah. »Naš list"' pravi: »Prav tako! S tem izgubi
kmečka zveza strankarsko klerikalni značaj, ki so ji ga nameravali nalepiti klerikalci. S tem, da odpade ta postranski namen, bo kmečka zveza kot stanovska organizacija kmečkega stanu lehko uspešno zastopala njega gospodarsko, politične interese. Med te pa. kolikor je nam znano, klerikalni politični sistem ne spada." K temu mi le pripomnimo, da bode narodna stranka pri svojem stališču trdno vstrajala. Vstopite torej v kmečko zvezo! Tudi ustanovnega shoda se bo-demo seveda udeležili in zahtevali primerno zastopstvo, če nas ne bodo vun vrgli, kakor pri celjskem izobraževalnem društvu. V tem slučaju je pa kmečka zveza mrtvorojen otrok!
Bodoče državnozborske volitve. Nemci že prav pridno postavljajo kandidate. Tudi naši spodnještajerski Nemci si jih izbirajo. V mestnem volilnem okraju Celje nameravajo kandidirati celjskega dr. pl. Jabornegga, ker so se Pommerja menda že vendar naveličali. Drugi zopet govore, da bo kandidiral sodni svetnik v Celovcu Markhl. ki je svoj čas tukaj služboval. Tudi v mestnih volilnih okrajih Maribor in Lipnica imajo že celo k)po kandidatov. Ko bi le mogli biti vsi izvoljeni!
Še nič narodnega sveta? Izvedelo se je, da naši politiki, ki nas na dne 7. svečan« skličejo v Maribor, še niti takrat ne mislijo na ustanovitev-narodnega sveta. Če bi to bilo resnično, vzbuditi bi moralo pač največje ogorčenje v vsi naši javnosti. To bi ne pomenilo nič druzega nego slovensko javnost za norca imeti. T^eto dni se že narodni svet snuje, dne 25. nov. so poslanci poslali v svet izjavo, da kmalu skličejo zaupnike v ta namen. Dva meseca sta proč in še nič se ni zgodilo. In še 7. svečana naj se zadeva ne do-žene konečno! Zavarovanje poslanskih mest jim je zdaj vse, potrebe naroda postranska stvar. Naj vendar podpišejo dr. Korošcu primeren reverz in konec .je komediji, izvolitev dotičnikom zagotovljena! Glede uspešne obrambe naroda zoper nem-štvo pa stvar ni tako priprosta. Zato je nam narodni svet nujnejša zadeva. -Če se pa res do 7. svečana ne bodo pripravili primerni predlogi in če se zadeva narodnega sveta ne smatra kot nujna, potem naj pa gospodje sami med seboj sklepajo tudi o ohranitvi njih dragocenih oseb-nostij za državni zbor. Mi zahtevamo, da se narodni svet 7. svečana ustanovi, če ne. bodemo pošteno osvetlili slepomišenje naših visokih politikov.
Ne smejo ljudstva popačiti. V »Slovencu" od zadnjega ponedeljka je objavljen uvodni članek ki zastopa odločno ne,spravljivo stališče in zahteva same duhovniške kandidate za državni zbor. Član-kar pravi, da bi se ljudstvo popačilo, če bi usodo slovenskega naroda na Štajerskem vodil kdo drug nego »Slovenčeva" kranjska stranka drja Šuster-šiča. Niti nesrečna struja prvakov ne najde milosti. vladali naj bi sami Gomilšaki, Zdolški. Goriški. Korošci. Zares zdaj zlata doba Kranjcem pride! To je pa vse zaradi tega. da bi kaki štajerski slovenski domačini kje ne popačili ljudstva s tem, da bi ne bili sluge največjega slovenskega hinavca, ki je prodal koroške Slovence.
„Domovina" in narodni svet. V včerajšnji številki podaje ..Domovina" nekak načrt za osnovanje narodnega sveta za Štajersko. Nujno potrebo tega dokazuje med drugim tudi s stavkom o narodni stranki češ. ..s to lepo organizacijo je stranka koristila sicer sebi. ne pa celemu slovenskemu življu na Spod. Štajerskem." Izraziti moramo svoje začudenje nad takim pojmovanjem pomena narodne stranke. Narodna stranka za sebe nima iskati nikakih koristi, pač pa j« s celim svojim dosedanjim delovanjem pokazala, da ima koristi celokupnega naroda pred očmi.
Slovensko delavsko podporno društvo v Celju je imelo svoj letni občni zbor dne 13. t. m. Udeležba je bila mnogobrojna. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je društvo lansko leto pridno delalo. Društvena podpora obolelim udom se je preuredila tako, da dobivajo sedaj v slučaju bolezni 60 vin. na dan in traja ta podpora tri tedne. Dne 7. aprila se je udeležilo društvo s svojimi pevci pogreba umrlega poslanca Berksa. Tudi velikega izleta v Št. TI j nad Mariborom se je udeležil društveni pevski zbor. Dne 1. oktobra 1906. je moralo društvo na povelje celjskega magistrata zapreti svojo gostilno, a je namestnija po posre-
dovanjtt odbora odredilo zopetuo otvoritev, ki se je zvršila dne 18. dec. 1906. — Društveno premoženje ob koncu leta 1906 znaša 2796 K 41 vin. V novi odbor so bili voljeni: predsednik g. Ivan Rebek ter odborniki gg.: Černe. Lampič. Kar-njovšek. Kmecl, Bevc, Jagodic, Kukovec Vinko, Sagadin; namestniki gg.: Podržaj, Povhar, Žagar in Pilili. — Društvena pravila so se v nekaterih točkah spremenila. Želimo, da društvo v tekočem letu krepko koraka po začrtani si poti naprej v prid in napredek celjskega Slovenstva!
Gospodarski shod priredi izobraževalno društvo za Celje in okolico v nedeljo dne 20 t. m. v Narodnem domu v Celju. Kakor poroča „SIo-venecu, bo predaval o kmetijstvu g. učitelj Levstik. Mi želimo, da se kmetovalci shoda v polnem števihi udeleže. Če se bo kaj pametnega povedalo, oni samo pridobe, če pa ne. pa nam tudi ne bo škodilo.
Bralno društvo v Gaberjih pri Celju se osnuje dne 20. t. m. Svoje prostore bo imelo pri gosp. Omladiču. Kakor poroča pripravljalni odbor, se osnuje društvo na izključno narodni podlagi. Neresnica pa je, kar trdi ..Slovenec", da se društvo osnuje proti novo ustanovljenemu izobraževalnemu društvu g. vikarja Gorišeka, ampak se je začelo z delom za osnovanje bralnega društva že nekaj pred enim letom; namestnija v Gradcu pa je v pravilih vedno našla kaj ,.protipostavnega", in so prišla pravila šele sedaj potrjena iz Gradca. Mi želimo društvu, ki bi naj postalo za Gaberje velikega pomena, mnogo uspeha!
Uradni list celjskega glavarstva. Iz mnogih stranij prihajajo pritožbe, zakaj celjsko okrajno glavarstvo daje uradni list; tiskati letos v nemški tiskarni. Navajajo se zoper to razlogi, da list plačujejo skoro izključno slovenski občinski zastopi, mestn Celju namreč list ni namenjen, ker je avtonomno, dežela je pa vsa slovenska! Iz istega razloga je popolnoma neumestno, da se list izdaja v nemškem in slovenskem jeziku. Ali hoče c. k. vlada morebiti Slovence s tako abecednico nemški učiti in sicer za denar Slovencev? List je itak zelo drag in bi bil lahko cenejši, če bi obsegal samo slovensko besedilo. Nočemo nasprotovati izdajanju uradnega lista, saj je celo prav, *da se izdaja. Popolnoma opravičenim pritožbam ljudstva v ti zadevi se pa mora ugoditi! Upamo, da nismo zastonj govorili!
Za dijaško kuhinjo v Celju je nabral g. Ivan Snlčič na poroki g. Petraka v Loki 14 K 60 v.
Kako se godi slovenskim dijakom na celjski nemški gimnaziji, o tem pripoveduje zadnja ..Domovina" slučaj, ki zasluži najhujše graje. Neki slovenski dijak je imel šolsko knjigo za zgodovino ovito, zunaj pa je napisal besedico Zgodovina. Nemški profesor dr. Lax pa je to smatral za izzivanje (!) in je zahteval, da je moral učenec pred njegovimi očmi ovitek odstraniti, samo zaradi te nedolžne slovenske besedice. Če pa imajo nemški dijaki na svojih plaščih monograme v nemških barvah in jih nalašč tuko obešajo, da se vidijo nemške barve, to pa je vse v redu. Skrajni čas je, da se te nezdrave razmere že končajo. Za slovenske dijake treba slovenske popolne gimnazije.
Umrl je v Celju hišni posestnik in strugar Ferdinand Stadler.
Prememba posesti. Vrlonarodni gospod opat Oeradi v Celju je prodal cerkveno posestvo na Babnem g. Vincencu Janiču, ki je v okrajnem zastopu zoper Slovence volil, za 30,000 K, ne da bi Slovencem o tem kaj povedal. Ali si je gospod opat izgovoril, da lastnik tega do sedaj cerkvenega posestva ne bode nikdar proti katoliškim Slovencem glasoval, sicer ni znano, vendar se pa od slovenskega opata to lahko pričakuje. Če bi ne bilo tako, bodemo izvajali posledice in sicer na dve strani!
Novi glavarji. V Brežice pride za glavarja nadkomisar Valter grof Attems, v Slovenji Gradec nadkomisar dr. Ernest Poiger.
Predavanja o živinoreji. Deželni potovalni učitelj za živinorejo g. Mart. Jelovšek predava o živinoreji: V petek dne 18. jan. t. 1. ob 8. uri zjutraj v gostilni gospe Orosel na Dobrni; popoldne ob 2. uri v gostilni Poharc v Šmartnem v Rož. dolini. V soboto 19. jan. t 1. ob 8. uri zjutraj pri Rud. Dobovišeku v Št. Jurju ob j. ž.
in popoldan ob 2. uri v obe. pisarni v Škofji vasi. Živinorejci se vabijo k obilni udeležbi.
Ugodnejšo vozno zvezo Dobrne s Celjem zahtevajo Dobrnčani. Osnoval se je na Dobrni posebni odbor, ki dela na to, naj bi se uvedla avto-mobilna vožnja iz Celja do Dobrne, in morda celo do Vitanja. V Dobrno naj bi šel avtomobil iz Celja dvakrat na dan, v Vitanje pa iz Dobrne enkrat, Poštno ravnateljstvo priporoča avtomobil, na katerem se lahko pelje enkrat 20 oseb. Plačalo bi se 6—8 vin. za kilometer vožnje.
Roko si je zlomil kaplan g. I. čemažar na Teharjih.
Agenti za rudnike v Nemčiji so preplavili naše kraje. Cele trume delavcev so že zvabili, tako posebej v Štorah in v Trbovljah.
V	Levcu pri Petrovčah je umrl imovit kmet Kuder. Mož je bil jako skop. Zapustil je par hiš, v postelji pa so našli dediči 18.000 K denarja.
V	Petrovčah je sklicalo društvo „Gospodar" dne 13. t. m. ob 9. dopoldne poučno zborovanje. Navzočih je bilo do sto ljudi. Govoril je poslanec dr. Korošec o novi hmeljarski postavi. Videlo se je, da je sicer o postavi sami precej dobro poučen, nima pa pojma o tem, kako škodo pomeni za nas savinjske hmeljarje ta postava. G. Fridrih iz Kazas je povdarjal v svojih razmotrivanjih, da so v savinski dolini kmetje vrlo napredni, je nadalje govoril obširneje o kmečkih težnjah in navzoči so mu z zadovoljstvom pritrjevali.
V	Žalcu je slovensko katoliško delavsko društvo sklicalo na dan 13. t. m. ob 3. uri popoldne poučno zborovanje. Dvorana g. Hodnika je bila polna. Govoril je poslanec dr. Korošec o novi hmeljarski postavi. Kakor dopoldne v Petrovčah, tako se je videlo tudi v Žalcu, da je o postavi sami sicer precej dobro poučen, da pa ne pozna razmer glede hmeljarstva in videlo se je, da se sploh ni potrudil, se o teh razmerah poučiti. Le tako je razumljivo, da je podal glede pridelovanja hmelja po Statistiki, ki jo je izdalo baje mini-sterstvo, popolnoma krive številke. Trdil je uam-reč, da se je leta 1904 pridelalo na Srednjem Štajerskem 5000, na Spodnjem Štajerskem pa 2000 meterskih stotov (centov) hmelja, dočim je resnica, da se je pridelalo na Spodnjem Štajerskem 15000, na Srednjem pa okoli 1000 meterskih centov. Tudi je bilo videti, da g. poslanec nima pravih in jasnih pojmov o posledicah te postave za hmeljarstvo v izvenčeških deželah sploh, posebej v savinski dolini. H koncu je govoril še poslanec o živinoreji. — G. nadučitelj Petriček je pojasnil na to. kaj je hmeljarsko društvo vse storilo, da bi se ta sa-vinskim hmeljarjem škodljiva postava sploh za-branila ali vsaj spremenila. Povedal je, da se je edino umrli poslanec Berks živo zanimal za hmeljarstvo v Savinski dolini, da se poslanec Ploj, na katerega se je društvo tudi obrnilo, sploh ni zmenil za zadevo, dalje da je poslanec Vovšek sicer nekoč pisal po podatke in je društvo sestavilo na njega tozadevno pismo; pozneje je pa pisal isti poslanec, da še stvar ni nujna, ker pride zadeva šele februarja meseca na dnevni red v državni zbornici. Kako slabo so naši poslanci poučeni o razmerah v zbornici sami. kaže to, da se jih je prehitelo in da se je nova hmeljarska postava kar čez noč sprejela. Nobeden slovenski poslanec se nioglasil k besedi, da bi zastopal koristi s a vinskih hmeljarjev. Oglasiti so se hoteli se mnogi hmeljarji z vprašanji na poslanca, a predsedujoči g. Zupane ni hotel nikomur dati besede, češ, da ima društvo občni zbor in da imajo samo društveniki besedo, dasi je bilo na lepakih govora samo o zborovanju in sicer javnem zborovanju, na katerem ima seveda vsakdo besedo. Razumljivo je, da je vzbudilo to pri navzočih hmeljarjih vihar ogorčenja, ki se ni polegel, dokler ni predsednik zaključil zborovanja. Koliko ima društvo članov, je razvidno iz dejstva, da je pri volitvi blagajnika dvignilo roke 5 (beri in reci: pet) mož. Mi obžalujemo, da se navzočim hmeljarjem, ki vsaj toliko razumejo o hmeljarstvu kakor g. poslanec dr. Korošec, ni dalo besede, ker so vendar imeli pripravljena popolnoma stvarna vprašanja. Ža-lostno je to, če se skliče poučno zborovanje, a se zborovalcem ne da besede. Mi želimo, da se kaj takega ne zgodi nikjer več, ker bi sicer proti zlorabi shodov v politične namene pod krinko občnih
zborov morali najostreje nastopiti. Gospod poslanec, če nočete dajati ljudstvu odgovora, ne prihajajte na shode! — Gosp. Eduard Kukec je ob koncu pozval vse navzoče, naj se udeleže javnega shoda narodne stranke, ki se skliče v kratkem; na tem shodu bo dobil vsakdo besedo.
Okrajni odbor narodne stranke za Žalec, Petro vče, Goto vije. Griže. Št, Peter, Št. Pavel, Pi-rešco in Zg. Ponikvo je imel svojo sejo dne 13, t, m. ob 5. uri popoldne. Odbor se je konečno sestavil in tudi spopolnil. Predsednik je g. župan Josip Širca. podpredsednik g. Fridrieh iz Kazas, blagajnik g. nadučitelj Brinar iz Gotovelj in tajnika gg. Franc Piki in Edvard Kukec. V dve uri trajajoči seji se je stvarno razraotrivalo o nalogah, katere ima okrajni odbor, o razdelbi delokroga, o razširjanju stranirinega glasila, o prirejanju shodov, o snovanju knjižnic itd. V znamenje, da hočejo vsi odborniki neumorno vstrajati v delu za širjenje misli, ki jih zastopa narodna stranka, sežejo vsi odborniki predsedniku v roke, in s tem sveto obljubijo, da hočejo neumorno delati za napredek naroda. Čast vrlim možem in mi upamo, da se bodo v doglednem času začeli kazati sadovi plodonosnega dela!
Poročila sta se v Petrovčah minolo soboto gospica Ljudmila Kupljen iz Celja in g. Oton Fischer iz Kopra.
Javno ljudsko knjižnico v Žalcu otvorijo dne 20. t. m. Sčasoma se bodo dobili za njo, kakor tudi za javno čitalnico, ki se otvori dne 1. februarja, posebni primerni prostori. Veselimo se napredka izobraževalnega dela in želimo uajvečjih uspehov. Živel napredni Žalec!
Na Polzeli se dne 27. t. m. ne vrši shod narodne stranke, ampak tamošnja podružnica Ciril-Metodova vprizori dve igri z godbo, petjem itd. Vaša notica v poslednji številki je temeljila na nesporazumljenju s polzelskimi rodoljubi.
Javni shod narodne stranke v Hrastniku se vrši, kakor smo že sporočali, dne 20. t m. Shod je ob 3. uri popoldne na dvorišču pri g. Rošu. Razpravljalo se bo o raznih delavskih vprašanjih.
Za otroški vrtec v Hrastniku, ki ga je ustanovila družba sv. Cirila in Metoda s pomočjo hrastniških narodnjakov, je imenovana učiteljica gdčna Justina Grilčeva iz Vač.
Za nemško šolo v Hrastniku bo pobiral doneske tudi ptujski „Štajerc". To „veselo novost" je razglasil v zadnji številki strmečemu sveto.
Nov vlak na progi Zidanimost-Zagreb uvedejo s 1. majem t. 1. Vlak bo odhajal zvečer iz Zidanega mosta.
Rajhenburg. Dne 13. t. m. se je vršil občni zbor „Čitalnice" v Rajheuburgu. V odbor so bili izvoljeni gg.: Predsednik Anton Kunej, kmet; podpredsednik Feliks Rainer, načelnik postaje; tajnik Pet. Jankovič, učitelj; blagajnik Mihael Vutkovič, posestnik: knjižničar Franc Jamšek, nadučitelj; odbornika: dr. M. Schmirmaul, zdravnik in Franc Kacjan, poštar. —• Sklenilo se je med drugim, zasnovati rLjudsko knjižnico". Kmetje, pristopite v obilnem številu k „Čitalnici", ker tu se vam nudi prilika s čitanjem knjig se izobrazovati. Članarina znaša letnih 2 0 vinarjev!
Slov. Bistrica. Za naš okraj se je sestavil okrajni odbor Narodne stranke 20. m. m. iz osmero odličnih narodnjakov slovenjebistriškega okraja. Predsednik te organizacije je g. Franc Koropec, župan in veleposestnik v Studenicah.
V Narapljah in Majšperku je zadnjih 14 dni mnogo ljudi zbolelo in nekaj celo umrlo. V Majšperku imajo celo šolo zaprto. Tudi na Dravskem polju je mnogo ljudi bolnih. Ta zima pač ljudi rkuha", kakor pravijo.
Zemeljski plaz ali kakor navadno pravijo mel je porušil v Narapljah Janezovim gospodarsko poslopje, ki je bilo še popolnoma novo. Škode je več sto gld. Zemeljski plazovi napravijo po Halozah vsako leto ogromno škode, a pomoči ni od nikoder; vlada ne da nič še tako hudo prizadetim, dočim po nemških krajih siplje denar. Tudi za to zadevo se bodo morali naši poslanci bolje pobrigati.
Iz rogaškega okraja. Čadna smrt je zadela posestnika I. Gobeca v Tržižu. Dne 9. t. m. pride ponj orožnik, da bi ga odgnal v zapor. Bil je vinjen in se mu je ustavljal, zato ga sune orožnik z bajonetom v stegno, na kar se mu kri curkoma
viije-. Orožnik mu seveda rano obveže in ga naloži na voz, da ga pelje v Rogatec k sodišču. A predno ga spravijo tja, izdahne Gobec svojo dušo.
V	Brezju pri Mariboru priredi narodna stranka shod dne 20. t. m. Predavalo se bo o stališču naroda« stranke napram kmetijstvu in o novi volilni postavi.
Ptujski mestni očetje nočejo zoostajati za svojimi bratci v Mariboru in Celjn. Tudi oni so že razmotrivali »svetovno" vprašanje, ali naj še dalje časa puste slovenske napise moleti v ,. nemški" mestni zrak. Pa menda še hočejo nekoliko premišljevati o »nemštvu" mestnega zraka in so sklepanje začasno odložili.
V	mestem volilnem okraju Lipnica-Ptuj hoče kandidirati ta-st posl. Ploja. tovarnar Hickl z Dimata.
Hesreča. V jareninski fari v Gačniku je v nedeljo 13. jan. stara mati M. Komar proti večeru svinjam v škafu na glavi jesti nesla. Ne-•srečnica na ledu zdrsne ter tako nesrečno pade, da brezzavestna obleži. Ni prišla več k zavesti ter je večer ob 9. uri umrla. Gospodinje, pozor!"
h Ljutomera. (Prvi uspehi »Katoliškega političnega društva", osnova-nega pri Sv. Jurjn ob Sč. za gornje-grajski in ljutomerski okraj.) Dne 9. grudna 1906. je zborovalo to društvo v Ljutomeru samem, in na vspored med drugim postavilo volitve v okrajni zastop ljutomerski. Navzoči so bih radovedni, kako se bodo pri zborovanju okrajBC volitve obravnavale; g. kaplan Stuhec je povedal o njih en celi stavek: »Dosedanji načelnik g. Kukovec nam je sporočil, da je voljan sprejeti še zanadalje okr. načelništvo, če bodo voljeni v okr. nastop udje po njegovem okusu." Za poslednje je seve poskrbelo to politično društvo in pod njegovo firmo križevski župnik Weixl. Pretekli četrtek je bila volitev okr. odbora, kjer se je razun g. Kukovca načelnikom izvolilo zakletega slovenožrca notarja Thurna načelnikovim namestnikom. Razmerje med nemškimi in slovenskimi okr. zastopniki je 11 proti 21, absolutna večina 17. tako da je torej 6, reci: šest Slovencev, ki so kot kandidati jurjevškega političnega društva prišli v okr. zastop, volilo notarja Thurna načelnikovim namestnikom. Tako daleč smo prišli sedaj v ljutomerškem okraju. Podrobnosti o volitvah še prinesemo.
V	zadevi teh volitev smo dobili še sledeči dopis iz Ljutomera: 11. januarja je volil novi okrajni zastop svoj odbor. Načelnikom je bil izvoljen soglasno z glasovi Nemcev g. Kukovec, ki ,je vedno trdil, da se ne da več voliti. Namestnikom je bil izvoljen na predlog Kukovčev zloglasni Nemec notar Thurm. Prejšnji zastop, čeravno a neznatno slovensko večino, je imel vedno slovenskega namestnika. Da se je volitev tako nečastno izvršila, so pripomogli slovenski kmetje, odborniki novega palitičnega društva. To je menda prvi sad delovanja tega »prepotrebnega" društva ,ter isto sporazumljenje glede kandidatov v okraj, zastop, radi katerega se je pri zadnjem političnem shodu črtal razgovor o volitvah v zastop z dnevnega reda. Od kedaj pa je Thurn kmetPi Sram Vas!
Ljutomer. »Murski sokol" je imel v nedeljo dne 13. t m. svoj redni občni zbor, katerega se je 46 izvršujočih članov vdeležilo. Za starosta je bil enoglasno izvoljen brat Anton Mišja star., ravno teko podstarostom br. Joško Rajh, ter načelnikom br. Franjo Stajnko. Z veliko večino bili pa so sledeči izvoljeni: odbornikom brati: To-mažič, dr. Grossman, Horvat, Zacherl, Sagaj, Lor-ber; namestnikom brati: Šneider, Lipovec, Dijak, pregledovalcem računov pa brata Seršen M. in Karba. Po občnem zboru se je odbor takoj sestavil ter izbral br. Zacherla tajnikom in brata Lorberja blagajnikom.
Stara cesta pri Ljutomeru. Naše kmet. društvo je imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Društvo dobro napreduje, ter je le želeti, da postane zanimanje še rečje. — Predsednik je priporočal pridno čitati gospodarske časopise in knjige ter se je sklenilo v ta namen pomnožiti društveno knjižnico. — V novi odbor so bili voljeni: Ivan Tomažič, nad-učitetj, predsednikom, Kaučič Jakob, pos., namestnikom, Šoštarič Ludvig, blagajnikom, Kosi Matija
tajnikom iu odbornikom posestniki Franc Krara-berger, Franc Škrjanec, Franc Šenčar, Ivan Škr-janec. Matija Zavrataik.
Iz Radhtec je premeščen vsled uspešnih zahtev tamošnjih Slovencev postajenačelnik Mtiller v Ljubno na Gorenje Štajersko. V Radince pa pride na njegovo mesto slovenski rojak iz Sv. Križa pn Ljutomeru, g. Sterniša.
Shod zaupnikov nemške ljudske stranke se je vršil dne 13. t. m. v Ljubnem na Gornjem Štajerskem. Prišli so na shod tudi nemški bratci iz Kranjskega in Primorskega. Govorilo se je obširno o združenju vseh nemških svobodomiselnih strank in se je sklenilo delovati z vso silo na takšno združitev.
Slovensko uradovanje v občinah in — ptujski
„Štajerc". Da so se naši župani na slovenskem Štajerskem začeli zavedati enakopravnosti slovenskega jezika, to gospodom pri »Štajercu" noče iti v glavo. Nemški župani dopisujejo nemško, italijanski italijansko, poljski poljsko itd., samo slovenski župani naj bi ne smeli dopisovati v svojem jeziku. Posebej pa jezi gospode, da slovenske občine druga za drugo tudi odklanjajo nemške dopise od strani raznih uradov, ker so prišle do prepričanja, da je slovenski jezik istoveljaven kakor vsak drugi in da zato smejo Slovenci od uradov zahtevati, da se jim dopisuje v slovenskem jeziku. Zato pa ali vračajo te nemške dopise in zahtevajo slovenske, ali pa pošiljajo nemške dopise v Gradec, da se tam prevedejo na slovenski jezik. »Štajerc" sedaj zavija oči proti nebu in vprašuje, kdo bo neki vse to plačeval. Pojme pa imajo gospodje o občinskem uradovanju, da je veselje! Prisegamo, da noben »Štajerčevec" za to ne bo plačal niti vinarja!
„Štajerc" in „Narodni list". Iz Ptuja nam pišejo: Pod tem zaglavjem omenili ste dne 3. januarja 1907, da je »Štajere" dva ptujska gospoda na surovi način napadel in žalil radi tega, ker sta z razširjanjem Vašega lista dobila narodni stranki mnogo pripadnikov v ptujski okolici. »Narodni list" že zavoljo tega pametnim in razsodnim ljudem bolj ugaja, ker nima nikdar tako surovih, osebnih napadov, kakor »Štajerc", čegar edini namen je žaliti in zasramovati drugomisleče osebe. Na tem polju |se »Narodni list" s »Štajercem" ne bode nikdar kosal. To bode napredni misli le v korist in v prospeh.
t Glavar Vistarini - nedolžen. Nemški listi so sporočili zanje veselo vest, da je namestnija dognala popolno »nedolžnost" v gorostasnih stvareh, ki so se mu očitali po raznih listih. Zakaj pa je potem moral iti ?
Splošni učiteljski shod priredi štajersko združeno učiteljstvo dne 2. februarja t. 1. v Gradcu v prilog priboritve ugodnejšega gmotnega položaja.
Ne zlorabljajte! Poroča se nam od nekod (danes zamolčimo kraj!), da tamošnji duhovnik pri razdeljevanju spovednih listkov ostro prepoveduje čitanje »Narodnega lista". Gospoda, ne stavite naše potrpežljivosti na jpreveč hudo preskušnjo! Mi smo o vsem poučeni in bomo svoječasno storili, kar smo sebi, listu iu stranki dolžni!
Slike iz Žalca. Oni gospod Znpanc, ki je dr. Korošca zadnjo nedeljo na shodu tako ščitil, je spravil nekoč vsled svoje nerodnosti nekega Slovenca v ječo zaradi hudodelstva javne nasilnosti. — ..Slovenec" imenuje g. Fridriha iz Kasar liberalca, v resnici je pa g. Fridrih boljši katoličan nego dr. Korošec, kar je splošno znano. — Žalski gospod župnik, katerega vsi iz srca spoštujemo, se je dal od dr. Korošca nahujskati. da je vpil v Žalcu »Vun z Narodnim listom", zaradi česar mu je ljudstvo žvižgalo. Žalski pismonoša pa pravi, da mora zdaj »Narodni list" vsakokrat v 200 izvodih razdeliti v Žalcu in okolici, jilnic v tem ozirn neusmiljeno grajal in rade volje sprejmemo vsaj kot navodilo poročila o posameznih slučajih.
„Sedem let boja1'. Pod tem nadpisom razpošilja urednik »Štajerca" na nemške kroge poziv za nadaljnje podpiranje »Štajerca". Opisuje uspehe, kterejemed slovenskimi kmeti »Štajerc" v sedmih letih boja dosegel. Ta poziv bode imel tudi uspeh! Nemci vedo, kako orožje jim je »Štajerc" in bodo s svojimi bogatimi sredstvi listu na pomoč prišli še nadalje. In Slovenci? Ali naj ta pojav prezi-
ramo in s »Slov. Gospodarjem" vred sanjamo o poginu »Štajerca"? Nič bi ne bilo za nas pogub-nejše, nego udajati se takim nadam. Vse kar so Nemci s »Štajercem" v sedmih letih boja dosegli, je le sad slovenske lenobe in neumnosti. Le vsestransko delo za gospodarski in splošni napredek našega ljudstva nas bode rešilo pogubnih strani j »Štajerčevega" ^delovanja. Čas je še in narodna stranka si bode svoje naloge v svesti. Če se pa to izpolni, tedaj bode se čez leta izkazalo, da nas »Štajerc" ni oškodoval, ampak nas izpodbudil k napredku.
Gospod vikar Gorišek nam piše daljše pismo, kterega objavljenje želi. Ne objavimo ga v celoti, ker bi njemu in njegovim stanovskim tovarišem samo škodovalo in povzročilo še večjo napetost. Izvzamemo iz pisma izjavo g. Gorišeka, da prekliče svoje besede s shoda dne 1. t. m., da bi bil na deželi duhovnik edini izobražen človek. Narodni stranki ni hotel očitati, da se ji sanja o častnih mestih pri denarnih zavodih, pač pa v raznih zastopih. Nesreče pri Gorišekovem konzumu v Laškem trgu so baje krivi oni, ki so g. vikarja iz Laškega proč prestavili in je veliki primanjkljaj g. Gorišek baje prostovoljno iz lastnega plačal. Splošno pa g. vikar nikakor ni posebno ljubezniv v svojem pismu nasproti nam in sumniči člane narodne stranke, da bi bili hoteli njegov shod dne 1. jan. razgnati. In pri takem sumničenju se čudi, če ga imamo za zlobnega! Gospod Gorišek konečno še enkrat napoveduje narodni stranki brezobziren boj. katerega bode vodilo zoper nas baje ljudstvo s svojim duhov -ništvom! Ali ne morebiti narobe? In kaj pametnejšega nimajo opraviti?
Predpustni čas je tu. Mladeniči, ki hočejo prevzeti kakšno gospodarstvo, začenjajo misliti na ženitev. Kjer zvedo za devojko, tudi če ni bogve kako lepa in mlada, da je le petična. t,je hodijo snubit. V svoji sramežljivosti naprosijo kakšnega strijca. ki mu jezik gladko teče, da gre v njih imenu povprašat, kako in kaj. Tako je ljubljanski »Slovenec" začel v imenu svojega stričnika »Slovenskega Gospodarja" snubiti pri stranki »prvakov". Ganljivo ji govori na srce: Glej. stara devica postaneš, če boš še dalje časa odlašala. Nikar se ne obotavljaj, dobro se ti bo godilo pri meni. Delal bom itak samo jaz. ti boš le zaradi lepšega, za parado. Saj veš, človeku ni dobro samemu biti." Radovedni smo, kaj bo iz te snubitve.
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Kopoiko.
Slovenski volilni okraj na Koroškem. Kakor znano, se je prikrojil edini slovenski volilni okraj za koroške Slovence tako. da bode težko zmagal slovenski kandidat. Nemci bodo nastavili vsekakor svojega kandidata, istotako socijalisti. Čuje se, da namerava kandidirati socijalna demokracija vodjo slovenskih socijalnih demokratov, Etbina Kristana. Če bi prišlo do ožje volitve med Slovencem in Nemcem, bodo socijalisti — tako upamo — šli za slovenskega kandidata. Če bi pa prišlo do ožje volitve med Nemcem in socijalistom, bode edino pametno, da glasujejo Slovenci za socijalista.
Pri občinskih volitvah v Rudi so zmagali Slovenci v III. razredu, I. in II. razred so si še obdržali nasprotniki.
Kranj Bko.
Vinogradniška zadruga se snuje v Vipavi. Pospeševala bo trgovino z vinom.
Za kranjski nemški, to je za kočevski mandat
se prav pridno oglašajo kandidati. Duhovniki imajo svojega, kranjska nemška stranka, nemška ljudska stranka, Kočevarji sami, vlada — in ko-
nečno se vsiljuje sam neki profesor in šolski nadzornik Peerz. Res zanimivo!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je v
svoji seji dne 14. novembra vredila učne razmere velikovške družbine šole.
Vodstvo blaznice na Studencu pri Ljubljani
je prevzel dne 11. t. m. dr. Franc Goestl.
Vodovod v Kranju se bo začel čimprej delati. Cesar je dal tozadevnemu zakonu svoje potrjen je.
Mestni višji realki v Idriji je podelilo naučno ministrstvo pravico javnosti tudi za 6. razred.
Primorsko.
Zakonska žaloigra V Trstu je mašinist pri Lloydu Gerard Vercenjasi dvakrat streljal na svojo ženo, ker mu je nezvesta, in jo obakrat ranil, a ne nevarno.
LISTEK.
Slike iz vzgoje.
Piše A. P.
6. Če otrok zasluži hvalo, pohvali ga!
Rojnik je bil čuden v tem oziru; nikoli mu ni namreč prinesla hčerka Jerica dovolj lepega izpričevala. Nikoli je ni pohvalil
„ Vidiš". je navadno rekel, tukaj bi lahko imela dobro, namesto da imaš zadostno in tukaj-le tudi. Tukaj pa bi si bila lahko zasužila prav dobro, ko pa imaš sedaj le dobro!'1
Ker ga je Jerica presrčno ljubila, se je učila na vse pretege, da si je izboljšala izpričevalo. A nikoli je ni pohvalil, temveč vselej mu še ni bilo kaj po godu.
V drugem razredu se je izvanredno marljivo učila. Na koncu šolskega leta je dobila najlepše izpričevalo; vse je imela prav dobro, ni enega dobro ni imela. Gospod učitelj so jo očitno pohvalili in jo postavili drugim v vzgled marljivosti.
Vsa vesela je stekla Jerica domov, kajti mislila si je: „Kako veselje bodo imeli sedaj oče! No, sedaj me ne morejo več grajati". — Pa oče so malomarno pogledali izpričevalo in dejali: ,.Da, da, v ižpričevalu se lahko piše prav dobro. Imaš pa li kaj v glavi? Tega pa mislim, da ne!"
Te besede in očetova graja so jako osupnile Jerico. Nadejala se je pohvale in zaslužila jo je res, a to ima sedaj! To je bila slana na njeno marljivost Žalilo in peklo jo je to tako, da je izgubila vse veselje do učenja. — Mislila si je: „Očetu tako nikoli ne ustreženi!"
Leto pozneje pa je prinesla očetu celo dvoje nezadostno v ižpričevalu.
Gospodarski paberki. Pozor, sadjerejci!
V najmanjšem prostoru vsadi drevo.
Ga skrbno obdelaj, hvaležno ti bo.
Škerlec.
Ptice so tvoji najboljši prijatelji na sadnem vrtu. Skrbi za to, da se ti množe od leta do leta ti prijatelji, ki ti uničijo toliko škodljivcev na tvojem sadnem drevju. Napravljaj jim sedaj, ko to najbolj utegneš, valivnice, katere naj bodo bolj temne barve. Pri hramu najdeš gotovo kake koščke pripravnih desek, ki te ne bodo stale niti vinarja. Luknja pri valivnici mora biti kakih 5 cm velika. Ako narediš večjo luknjo, ti pride kak neporeden fantalin, ki segne po mladiče. Takega je dobro krepko prijeti za ušesa. Ko obesiš valivnico na drevo, pazi, da bo luknja obrnjena proti jugu. Pod luknjo naj bo majhen klinček, da se ptica lahko vsede, nad luknjo naj ho pa strešica nekoliko širša, da brani pred dežjem.
VIL Mednarodni poljedelski shod na Dunaju
1907 trajal bode od 21. do vštetega 25. maja. Član shoda zamore biti vsakdo, ako naznani vde-ležbo pripravljalnemu odboru do 31. marca. 1907 in plača 20 kron udeleži)ine. Zato pa dobi brezplačno vsa poročila o predavanjih, ki so večinoma dobesedna.
Na dnevnem redu so sledeči predmeti: 1. Načela moderne reje prašičev. 2. Karakulska ovca. 3. Pod katerimi okolnostimi je priporočati rejo koz v modernem poljedelstvu? 4. Pogoji dobičkonosnega kmetijskega perotninarstva. 5. Naprave
za prevoz živih živali. 6. Obramba zoper uš murve. 7. Cena semena, dobljenega s križanjem domačih in kitajskih sviloprejk in vrednost takovih ko-konov v primeru s kokoni drugih ras. 8. Vpliv čebelarskih šol na povzdigo čebeloreje. 9. Paralela (primera) med nemškimi in amerikanskimi maticami in njih rejo.
Koliko jajc zleže kokoš? Odgovor na to vprašanje je različen pri različnih kokoših. Vendar pa se lahko vzamejo te-le številke:
V 1. letu približno 15 do 20 jajc;
.. 2. ..	100 ,.	120
.. 3. ..	120 .,	135 ..
, 4. ..	100 ..	115 „
„ 5. ..	60 ..	80 ..
.. 6. ..	50 ..	60 ..
7. ..	35	40 ..
8. ..	16 ..	20 ..
.. 9. ..	1 ..	10 „
Skupno	zleže torej pridna	kokoš
600 jajc.
Sadno drevje sedaj lahko izčistimo, obrežemo in pobelimo z apnom, če se to ni zgodilo že decembra meseca. Apnu se pridene nekoliko gnojnice ter primeša približno 20% karbolineja. Od-strgano skorjo je treba sežgati, da se uniči zalega mrčesov. Kdor misli spomladi saditi mlada drevesa, naj že sedaj izkoplje primerne jame.
Krvava uš prezimuje v zemlji spodaj okrog debel in na koreninah. Kadar dobilo mlada drevesca iz tujih vrtov, lahko prenesemo krvavo uš na domači vrt. Doposlana drevesa je treba, predno jih vsadimo, dobro preiskati spodaj ob deblu in koreninah, če zapazimo krvave uši, namočimo korenine za 3 do 5 ur v apneni vodi, kateri smo pridejali 3 do 4% železnega vitrijola.
Še enkrat „Smrt zajcem!" Iz kmečkega peresa smo sprejeli: Zajca, tega razupitega škodljivca, bo treba bolj zatirati, sicer beseda posest ne bo nikdar imela prave veljave, če bo moral kmet prisiljen tega škodljivca na svojem posestvu in s svojimi sadeži rediti, da bodo drugi korist od njega imeli. Tudi umna sadjereja in vinoreja preveč glasno upijeta proti zajcem. Hočem nekoliko dokazati iz svoje skušnje, kako strasten škodljivec je zajel posestniku.
Imam ob nekem brdu in griču travnik, sa-dovnik, vinograd in gozd. Tukaj imam nasad mladega in starega sadnega drevja. Zapadel je visoki južni sneg. Prijel se je vejevja, katero je tu pa tam do tal pripognil; zajci so bili takoj zraven in so vse ogulili, ravno tako mlada drevesa, katera so se upognila; v zraven ležečem vinogradu, kjer je lep amerikanski nasad, so pa vse trsje pogrizli. kar ga je iz snega molelo, tako da sem iz početka mislil, da je kdo trsje nalašč porezal. Pa tudi gozdu, v katerem je bil nasad mladih smrečic, niso prizanesli; skoraj neverjetno, bilo je mnogo mladih vršičev smrečic ogrizenih.
Prišla je pomlad s svojim zelenjem. Bati se ni bilo več snega. "Sedaj sem odvezoval mlada drevesca, ktera sem kolikor mogoče skrbno pred zajci varoval: na svoje začudenje sem videl, da so tu pa tam, kjer je le mogel zajčji gobček zraven, bila ranjena.
Kaj pa pozneje? Pognojil sem travnik, kjer je sadovnjak, z žlindro in kajnitom, vsled česar je obilo lepe travniške detelje med travo zrastlo. Na to deteljo so se hodili zajčki past, in so naredili cele pote po visoki travi; ko bi človek kaj takega naredil, bi bila gotovo tožba. Poleg tega so pa še nekatera mlada drevesca pri svoji obilni paši tako oskubili, kakor bi jim z nožem skorjo strgal. Na nekaj dalje spodaj ležeči njivi so pa fižol tako pogrizli, kakor bi ga požel, in tudi zelniku niso prizanesli.
Da je torej kmet Golavšek iz Griž na zaupnem shodu v Celju jasno in odločno zahteval, da se v program stranke stavi kmečko vprašanje ,.Smrt zajcem", ni on samo svojega prepričanja izrekel, ampak je kot napreden mož 'in zrel gospodar, ki razume in ve, česa treba pri naprednem gospodarstvu,- posebej pri sadjereji in vinarstvu, s tem samo izrazil željo večine gospodarjev, ki ne vedo, kako dati izraza uspešni zahtevi po pre-osnovi postave, ki kakor v sužnost obsojene gospodarje drži, da morajo mnogo opustiti, kar bi sicer bilo lahko napravili, ko bi se tega škodljivca ne bali.
Primera: Bil je shod društva sadjerejcev. Sem pride učitelj, ki na široko in stvarno razpravlja o gojenju pritlikavega drevja. Med drugim omenja Bavarsko in Badensko, kjer se vidijo r«le orale njiv pritlikavega drevja, kakor pri nas hmelj. Tukaj jim to drevje mnogo donaša, ker na pritlikavem drevju najžlahtnejše sadje raste. Tudi raznim škodljivcem (n. pr. gosenicam) se lažje ubrani, ker jih skoro povsod lahko z roko doseže in vsled tega je vspeh bolj zasignran. Po tem vzgledu bi laliko tudi pri nas se" začeli bofj umno s sadjerejo se ukvarjati. Dostavil pa ni g. učitelj, da bi moral vsakdo, ki bi začel pri »af kaj takega, najprej dotično njivo prav dobro z ogra>o zavarovati, in potem šele bi imel upati na uspeh; sicer je ves trnd in so stroški zastonj, ker .zajec bode vse skvaril!"
Tudi če bi hotel kdo res tako začeti delati in bi si take nasade hotel obvarovati, bi mu xopet ograje, če ne vsega, vsaj velik, del dobička požrle.
Naš sklep bodi torej: Potreba je postave, ki proglasi zajca za škodljivca, ravno tako kakor so to miš, podgana: zajec je bolj škodljiv kot vrana in sokolič, je na škodo kmetijstva in sme ga vsak na kakšenkoli način zatirati! Tako bi se morala glasiti postava! Prijatelji zajčje divjačine naj pa zajce v za to pripravnih ograjah rede. da ne bo povsod škodil. Tistim soobčanom in kmetom, ki so zoper zatiranje zajca in se vlečejo za tistih par procentov, katere zakup lova nese. morajo, če količkaj razumejo o sadjereji. spoznati, kako lahko bi kmet na drugi strani pri dobičku, ko bi bil, ko bi zajec škode ne delal, mnogo več plačal. Oni, ki hočejo zajca videti na polju, so pc«iobni onim nazadnjakom, ki mislijo, da so le takrat bili srečni časi, ko je kmet graščakom tlačanil in ko ni bilo treba davka v gotovini plačati.
Tista lovnina. ki jo imajo obMne. se nam dozdeva podobna prejšnjim mitnicam, ko je država mislila, da mitnine toliko donašajo. da se sploh brez njih izhajati ne da.
Kmet iz Savinske doline.
Razne novosti.
Koliko je prebivalstva na Francoskem ? Francosko trgovinsko ministrstvo je minolo nedeljo objavilo izid zadnjega ljudskega štetja na Francoskem z dne 4. marca 1906. Po tem šteje Francosko 39 milijonov 252.267 prebivalcev. Na glavno mesto Pariz odpade od tega 2 milijona 763.393 ljudi.
Grozovito hudodelstvo je izvršil v Vitkoveih na Moravskem poštni uradnik Tieweger. Bil je odpuščen zavadi zanikrnosti. Hotel je zato umoriti poštarja Ničmana. a ker se ga ni upal lotiti, je razbil njegovi ženi glavo s kladivom.
Nemška zagrizenost. V Znojmu na Moravskem je sklenil občinski odbor, da se ne bodo pripustili na pokopališču češki napisi ter da se če-, škim trgovcem in obrtnikom na trgu ne bo dajalo več prostora. Slovenske občine, tukaj bo trebalo reči: zob za zob!
Socijalna demokracija na Češkem ima 1617 političnih organizacij s stotisoč člani. V preteklem letu je imela 30.660 shodov, od teh je bilo 318 razpuščenih. Nad 3000 socijalnih demokratov je bilo od oblastnij preganjanih in obsojenih. Dohodkov je imela stranka 31 tisoč, izdatkov pa 17 tisoč kron.
Gospodarsko vseučilišče na Ogrskem. Ogrska vlada namerava ustanoviti gospodarsko vseušilišče s štirimi fakultetami (oddelki); ^a narodno gospodarstvo, živinozdravstvo, gozdarstvo in vinogradništvo.
Rodbinska žaloigra. Kmet Verga blizu Budimpešte na Ogrskem se je hotel izseliti v Ameriko. Obupna žena se je vrgla s svojima majhnima otrokoma pod vlak, ki je peljal moža. Vsi trije so bili na mestu mrtvi. Ko je Varga to kmalu izvedel, je v vlaku omedlel in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
General Kuropatkin zopet v milosti pri carju. Znani ruski general, vojskovodja Kuropatkin je napisal spomine o rusko-japonski vojski. Knjiga je silno obsežna, a ruski vladi vsebina ni prijala, zato je knjigo prepovedala. Sedaj pa poročajo časopisi, da je car preklical to prepoved.
>
Cene mesu pred 100 leti. V nekem dunajskem listu je bil priobčeu račun, kake da so bile cene mesu meseca avgusta 1806. Tedaj je funt govedine stal 12 kr.. teletine 14 kr., ovčjega mesa 10 kr,, svinjskega ml. mesa funt 16 kr., starega 14 kr, goveji jezik komad po 16 kr., goveja noga komad po 6 kr., srce goveje po 6 kr. funt itd.
Veiika poplava na Tirolskem. Ker se je led na reki fni nakopičil, je preplavila reka vas Ort ter odnesla skoro vsa poslopja. Nad 500 prebivalcev je brez strehe.
Smešmca. Dva prijatelja srečata žandarja, ki je gnal nekoga uklenjenega v zapor. Tedaj reče prvi prijatelj drugemu: „ Vidiš, to je tisti goljuf, slepar grdi, prav je, da ga zaprejo1'.
Drugi vpraša: „Kaj pa je naredil?"
„E veš*, odgovori prvi, „dandanes so že res kunštoi ljudje na svetu, ne znajo samo denarja delati, temveč še celo vse kaj drugega. Ta le goljuf je sneg sušil v peči, potom pa posušeni sneg sol prodajal."
„Aj pa so ljudje dandanes res premeteni" se je čudil drugi.
Društvene vesti.
Domača plesna veselica v korist ,.Dijaški kuhinji" v Celju se vrši prihodnjo nedeljo dne 19 t m. v „8kalni kleti" pri Celju. Začetek ob 4 uri popoldne. Za mnogobrojen obisk so naj-uljudneje prosi.
Trgovski plesni venček, katerega čisti dobiček je namenjen za zaklad slovenske trgovske bolniške in podporne blagajne za Spodnji Štajer. Kakor smo že poročali, priredi slov. trg. društvo v Celju 2. svečana t. 1. plesni venček, katerega čisti dobiček je namenjen za zaklad slov. trg. boin. in podp. blagajne, ki bode velikega pomena m štajerske Slovence. Da bode čim večji gmotni in moralen uspeh, obračamo se na vse štajerske rodoljube, da vsak po svojih močeh prispeva za narodno prireditev, Ker bode letošnji trg. plesni venček edin večja veselica v Celju, sklenilo je slov. trgov, društvo, prirediti ne tako imenovani elitni ples, ampak venček, h kateremu bode pristop v navadni obleki. Upamo, da smo s tem mnogim »stregli ter pričakujemo mnogo udeležbe posebno z dežele. Vabila so se že razposlala; ker je pa mogoče da se pri takem velikanskem številu eden ali drugi prezre, prosimo vse one, kateri niso dobili vabil, naj se obrnejo na slovensko trgovsko društvo v Celju.
Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju ima svoj X. redni občni zbor dne 2. svečana t. 1. ob 2. uri popoldne V pisarni 4r. Ivana Dečka v Celju, Rotovške ulice 19, I. nadstropje. Na dnevnem redu je: 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo društvenega vodstva: a) taj-nikovo, b) blagajnikovo, c) računskih pregledoval cev; 3. volitev odbora, 4. posvetovanje zaradi udeležbe pri skupščini o Veliki noči 1907 na Dunaju in določitev predlogov za to skupščino. — Če bi ob 2. uri ne bilo dosti članov za sklepčnost zbora, se vrši 2. uri pozneje zborovanje pri vsakem številu članov.
Iz Mozirja. ,.3avinski Sokol" naznanja vsem svojim bratom, kakor tudi prijateljem, da ima svoj M. občni zbor dne 23. svečana t. 1. ob 1/23. uri popoldne v zgornjih prostorih hotela „Ilirija" — pri g. Valetu, Dnevni red: Pozdrav bratov in gostov, poročilo br. staroste; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo načelnika; volitev staroste, podstaroste in odbora; slučajnosti. — Mo-ssirčani! Če vam je kaj na obstoju in razvoju vašega, nekdaj tako slovečega Sokola, pridite, pristopite, podpirajte ga! Po vzgledu bratov Čehov vsi pod en prapor brez vseh osebnosti, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Vsak Savinčan bodi Sokol hraber! Na zdar!
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo ne zboruje v tekočem mesecu in tudi ne na Svečnico, temveč poziva tem potom svoje člane, da se udeleže kolikor največ mogoče velikega učiteljskega sestanka v Gradcu dne 2. svečana 1.1. Obenem naznanja vsem p. n. tovarišem in tovarišicam, da je zahtevalo pri „Verbandu" kot sklicatelju tega shoda, da se 1. točka v zadnji štev. „Pedag. Z."
objavljene spomenice tako izpremeni, da ne bo veljala samo za nemške šole, ker bi bili sicer Slovenci primorani zahtevati na istem shodu za svoje šole iste pravice, kar bi pa sestanku, ki hoče demonstrirati za zvišanje naših plač, odvzelo mnogo nameravanega učinka. Da bi pa mi samo radi ljube sloge mirno poslušali, kaj vse se zahteva v prid nemški šoli in bi ne zahtevali istih pravic za sooje šole, bi se pač sami najhuje obsodili. Dobro bo. če se oglasijo tudi druga društva in posamezniki z isto zahtevo.
Strmšek.
Slovanska čitalnica v Mariboru opozarja še enkrat na ples, ki ga priredi v soboto dne 19 t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer.
Bralno in pevsko društvo Maribor priredilo bode dne 9. svečani tega leta v veliki dvorani Narodnega doma veliki ples. Natančen vspored se objavi pravočasno. Slavno občinstvo, posebno plesalke in plesalce opozarjamo že sedaj na prireditev velikega plesa s prošnjo, da se istega v obilnem številu udeležijo.	Odbor.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je imelo v šolskem letu 1905./6. dohodkov. 6.232 K 19 vin, stroškov 5.877 K 79 v. Podpor se je razdelilo 5599 K. Prosilcev je bilo 114, med njimi 20 iz Štajerskega. Društvo je poslala posojilnica v Ptuju 2450 K; gotovo posnemanja vredna požrtvovalnost.
Domu na oltar. Sprejeli smo: Gosp. Kadivoj Tušak. učitelj v Mozirju mi je v imenu vrle ro-doljubke gospice Ane Blaž poslal za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 4 K 40 vin., kateri znesek je nabrala Stanka v veseli družbi gostilne pri Lipi v Mozirju. To vsoto pošljem pri priliki z drugimi doneski si. vodstvu, za zdaj se pa srčno zahvaljujem in želim obilo posnemalk in posne-malcev rodoljubke Stanke. — Terezina Svetec, c. kr. notarja soproga v Litiji.
Učiteljsko društvo za laški okraj je preložilo zborovanje na nedeljo 17. februarja, ker se vrši dne 2. febr. sestanek štajerskega učiteljstva v Gradcu.
Brežice. Kakor vsako leto. priredi tudi letos ,,Brežiški sokol' svoj običajni Sokolski ples s koncertom dne 2. svečana t. 1. Svira polnoštevilna vojaška godba. Natančni spored sledi. Upamo, (!a bodo to druga društva ob Posavju upoštevala in svoje veselice po tem uredila.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kozjanski okraj ima v nedelj ) dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne v Kožjem v gostilni g. Gučeka svoje letno zborovanje. Na dnevnem redu je poročilo tajnika, blaga-nika in volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Bralno društvo v Trbov'jah priredi v soboto 19. prosinca 1907 v dvorani g. Forto na Vodah gledališko predstavo ,,Cigane", šaloigro v treh dejanjih-
Svetinje. Tukajšno veteransko društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo dno 20. t. m. popoldan ob pol 3 v Svetinjski šoli po običajnem vsporedu.
Akad. telin. društvo „Tabor" v Gradcu ima v soboto, dne 19. t. m., ob S. uri zvečer v prostorih restavracije „Bierjakltt IV. redni občni zbor.
Slovensko izobr. društvo „Domovlna" priredi 26. jan. 1907 v veliki dvorani Steinfeldske pivovarne (Steinfelnder-bierhalle Miinzgrabenstrasse št. 10. plesni venček z vojaško godbo. Začetek ob 8 uri. K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju, ima
IV. redni občni zbor dne 19. prosinca 1907. ob pol 8 uri v revstaraciji "Zum grunen Tor". VII. Lerchenfeldergasse 14. Prijatelji društva dobrodošli!
Odgovor »Slovencu" z dne i), t. m.
Kakor se mi je povedalo, priobčil jo »Slovenec" v t>'j številki nekaj stavkov imoje razprave o šolslvu na u-tanovn. m shodu Narodne stranke ter je izrekel sumni-č nje. da sem pač z ozirom na bližnje volitve izjavil, da želimo, naj se vi-ronauk pridno in temeljito poučuje in da bomo gg. kaiehetom še celo hvaležni, ako dobro izvršijo svi'jo dolžnost.
„Slovenčev" poročevalec pač drugo po sebi sodi in misli, da se tudi drugi ravnamo po njegovem načeiu »Namen posvečnje sredstva". Za sebe pa lahko z mirno vestjo trdim, da mi resnicoljubja in odkritosrčnosti ne odrekajo niti mo;i najhujši nasprotniki; sem torej iz drugačnega lesa. — Sic<-r pa'vabim dotičnega gospoda, da pride v mojo šolo in pokažem mu jaslice, ki so jih za minoli Božič naredili moji u enci z mojo pomočjo. Lanko se tukaj tudi prepriča, da so so učenci naučili od.mene več krščanskega mišlje ja.
kakor od svojih katehetov, Hinavščino pa naj torej shrani za sebe.
V kakšni zvezi je moj govor s francoskimi razmerami, pa res ne vem. Naj-li oboroži narodna stranka križarsko vojsko zoper Francoze.
Član dru tva ,,Svobodna šola'' pa tadi nisem.
Blagovolite zbrati z bodoče ugodnejšo kost za svojo ob ranje.	Strmšek, nadučitelj.
Listnica uredništva.
Prekop: Zakaj ne podpišete svojega imena V Mi moramo vedeti, kdo nam kaj sporoča, seveda je to naša stroga tajnost. — Gg. dopisniki: Pišite poljudno, ne rabite tujk!! !
žrlffia Itiča v neposredni bližini SlB»Cfl Celja, ob državni cesti, z gostilno in mesarijo. — K hiši spada več stavbenih prostorov. — Zanesljivim kupcem poda natančnejše podatke uredništvo.
Proda se travnik
prostori. — Natančneje v uiadništvu.
V manjšem južnoštajerskem mestu Slo- G. m A 5 31^ 51 venci nujuo potrebujejo narodnega	"J*®
katerega bi" izdatno podpirali ter skrbeli, da bi vsa slovenska okolica zahajala k njemu. Kje? i. t. d. pove uredništvo.
Za Savinjsko dolino in Južno Štajersko sploh.
Plača in provizija po dogovoru.. — Nastop najpozneje I. februarja t. I. — Ponudbe je vpošiljati na upravništvo tega lista.
Trgovino m gostilno
jnku lepo urejeno s kuhinjo, sobami, klet. hlev. vrt tla takoj pod ugodnimi pogoji v najem
MINKO OOBiillC vZrečais prš Konjicah.
DVa težKa Honja
rnjava. pet let stara. 16'/2 pesti visoka, jako močna in pridna proda zaradi pomanjkanja hlapcev po ceni
HINKO DOBNIK v ZREČ AH pri Konjicah.
Poshusite
ir? priporočite = izdelke =e
iskrene zahvalo
izrekajo 1 utomerske slovenske dame vsem darežljivim osebam iz Ljutomera osobito pa zavednim kmetom cven-ke občine, ki -o blairovjlili toliko prispevali k obdarovanju ubogih ot ok Franc-Jožefove šole o priliki božičnice.

vdiode\ovme\imi

D Pragi VIII. teoonitatonj.
za ženine in neveste, katerim naznanjam, da so ravno došle nove pošiljatve volnenega blaga za nevestne in modernih štofov in kamgarna za ženine obleke kakor tudi najnovejše v svilnatih robcih ter različnih vencev in šopkov. — Nadalje imam vedno veliko zalogo odej lastni izdelek, platno za rjuhe, cviih. za žimnice grade za pernice in glavnice, preproge in garniture
za postelje in mize. Točna in strogo solidna postrežba
„Pri Ljubljančanu"
zalagatelj o. kr. držav, uradnikov
ManuMturBa in modna trgovina
Na debelo in drobno.
V hiši slovenske posojilnice.

VINKO KUKOVEC
stavbeni podjetnik CELJE LiublJanskacesta6
se priporoča za vsa stavbena dela. Isti je absolvent c. kr. državne obrtne šole v Gradcu in je napravil državnif izpit pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Preteklo leto je v splošno zadovoljnost dovršil šolski stavbi na Polzeli in v Laporju.
Podpisano nadelstvo	-^jr jes^	^	-8
išče sposobnega--SZ_
za podružnico t Mokronogu. Letna plača za sedaj je 700 K. Prošnje z izkazi je vložiti do 15. februarja, službo pa bo nastopiti 1. marca 1907. — Teč se izye pri g. Fr*. Prijatelju v Tržiču ali pri tajništvu.
IVačelstvo kmetijske podružnice v Mokronogu
dne 3. januarju 1907.	v
O) a-3	FR. ZUPANČIČ.
iinorejsho društvo v Ormožu
priredi ir četrtek, dne 31. januarja 1907 V v dvorani gostilne g. ANTONA SKORČIČ-a
(13)3-2
prvi vinski sejem
Ponujala oe bodo vina lanskega, prav dobrega pridelka, kakor tudi vina starejiih letnikov iz vseh vinorodnih krajev ormo&ko-lfutomerskih goric.
Zadetek ob II. uri predpoldne.
i	'v. t
Železniške zveze z Ormožem t I z Maribora odhod poštnega vlaka ob 8 ari 15 min. predpoldne. — Iz Ljnbljane odhod poStnega vlaka ob 5. ari 9. min. zjutraj — Prihod v Ormož ob 10. uri 24. min. prtdp. — Odhod iz Ormoia i ob 1. uri 23 min. pop. brzovlak na Pragersko-Maribor-Ljubljana. Ob 4. nri 37 min. pop. poštni vlak na Pragersko-Maribor-Ljubljana' Ormož, v januarju 1607.
i- i
Za odbor yyVinorejskega društva"
načelnik:
bil nt ninji: j o-i 'HTiiv ii:
KktarcHo drsftfo V Ormožu
vpisana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo
pristnega ljutomerčana
h najboljših vinogradov ormoško - ljutomerskih goric.
5"'f Pošilja se od 56 litrov naprej.
Cene nizke. Vzorci zastonj in iranko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št, 2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
stfttcnilji peresa peresnimi radirke HamenčKi tabli« gobice M
Trgovske knjige v vseh veIikoatih 8rtane
—°	1 ' z eno ali dvema kolo-
nama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezan-?
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade krajne šolske svete, ufiitelj-stvo, župnijske urade, okrajne ssastope, užitaic-ske ssastope. hranilnice, posojilnice, odvetnik?, notarje in privatnike.
Cajtaa zaloga žol zVezljoV in rnaoK.
PnnirnatP vročo yseh velikosti po originale vreue nainih tovarniških renah
ŠtambiliA P®^1"!", viguete, (Šlegelmarten/ ' za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajSem Času.
Ilftntanipp umetne< pokrajinske in s cvetlicami r	od n&jpriprostejSe do najfinejS-?
Albumi za slike,' dopisnice in poezije. (2) s
• i • , i;
Zavitke za urade v vseh velikostih.
p..|L: za tiskovine in pisarniške potrebMia-so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
> »i !'tt ah
Priznano dobro biago. Solidna in točna postrežba.
S
Izdelujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
k
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in priprosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavt. pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izvršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.

i i

MMMMMM
n
mt
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravlični vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
Prevzamem popolno
ttapraVo Kopališč,
najsibodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor inostiče, železne cvetličnjake, verande, stopnjice, ravne ali okrogle.

S5
VsaKoVrstne železne ograje
(tndi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole, grobove, vrtove in zasebne hiše. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v __	• u	f
mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. — OVOJI K S V Uj 11111
(3) 3	----
i
Priporočam se za obilno naročbo
IVAN REBEK
stavbeni in umetni ključalnlfear
Celje, Poljske ulice 14.