Št. 92.
Trs«, v četrtek 3. aprila 1913.
Tečaj XXXVIII,
IZHAJA VSAK DAN
tati «k nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poa.mltf.e Iter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »obak&rnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Poatojai, Sežani. Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov-iilai, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OftLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 feoloae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mM. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO 8t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. *adaljaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj p« 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava #J£dinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč 1"
NAROČNINA ZNAŠA
%m celo leto 24. K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K; m na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
■aroonlna na nedaleko	„EDISOBTI ' itui: a*
o*lo lato Ktoo 5-20, pel l«ta Kron 3 60. V«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma as ne sprejemajo in rokepisl «« as vraflajo.
Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na upravo 1; ta.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-tnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ediuort", vpisana zadruga z omejenim poročtvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5tev. 20.
Peitn.-hranllnlCnl ra?un štev. 841-652. TELEFON It. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
?H0D VOLILCEU
za mesto in okolico
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 6. t. m., ob 9 in pol dop. v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trsta.
DNEVNI RED:
Občinske volitve.
Narodni volllcl iz mesta In okolice! Udeležite se tega shoda v čim na j obilnejšem številu /
BRZOJAVNE VESTI.
Demonstracija velesil proti Črnigori.
RIM 2. (Kor.) „Messaggero" poroča iz Brindisija: Oklopaica „Aramiraglio Saint Bon" in oklopna križarka „Francesco Fer-ruccio" sta dospela semkaj. Govori se, da odideta obe ladji proti Albaniji, da se udeležita pomorske demonstracije proti Črnigori.
LONDON 2. (Kor.) „Times« zahtevajo brodovno demonstracijo v Jadranskem morju tudi za slučaj, če se je ne udeleže vse velevlasti, ker je to v interesu evropskega mira. List piše: Sestanek veleposlanikov je nekaka garancija za ohranitev evropejskega miru. Gotovo je, da bi ugled poslaniške reunije v Londonu silno trpel, če bi deželi kakor Črnagora in Srbija ne vpoštevali sklepov velesil.
„Times" dalje povdarjajo, da je odločitev o severni Albaniji neločljiva celota. Če Srbija ne privoli, da pripade Skader Albaniji, potem postanejo ničevi tudi 03tali sklepi veleposlanikov.
RIM 2. (Kor.) „Agenzia Štefani« prinaša sledeče poročilo: Velesile so sklenile odposlati internacionalno brodovje v Jadransko morje, da izsilijo od Črnegore vpo-števanje sklepov veleposlaniške reunije. Italijanske, avstrijske, angleške in nemške ladje, ki se vdeleže demonstracij, so že odšle na vzhodno obrežje Jadranskega morja. Italijo bosta zastopali ladji „Amiraglio di Saint Bos" in „Francesco Ferruccio".
PARIZ 2. (Kor.) „Agence Havas" poroča : Vsled odklonitve demarše velesil od strani Črnegore, je pomorska demonstracija neizogibna. Vdeleži se je tudi Francija, ki bo obenem zastopala tudi Rusijo. Tozadeven odgovor iz Petrograda, pričakujejo v Parizu vsak trenutek.
PARIZ 2. (Izv.) Ruska vlada je obvestila Francijo in Anglijo, da ji ni mogoče odposlati nobene ladje za demonstracijo, pač pa nima ničesar proti demonstraciji sami. Francija in Anglija sta vzela rusko izjavo na znanje, obenem pa istočasno pozvala Rusijo, naj oficijelno pooblasti kako državo, da zastopa njo pri demonstraciji. To pooblastilo še ni došlo, vendar pa se pričakuje vsak čas.
PETROGRAD 2. (Izv.) Poročila inozemskih listov, da Rusija odobrava demonstracijo proti Črnigori, so vzbudila v ruskih nactjonalnih krogih velikansko ogorčenje. Radi tega je izdal zunanji urad komunike, v katerem zatrjuje, da bo demonstracija le v korist Črnigori in Srbiji, ker bo potem definitivno zaslgurana posest njiju ostel h pokrajin. Skader so velevlasti dtfinitivno do-ločile Albaniji in zato je vsako radaljno prelivanje krvi brezvspeŠno. V političnih krogih se zatrjuje, da je stališče Sasanovo radi čudnega postopanja Rusije v vprašanju Skadra silno omajano.
LONDON 2. (Kor.) Z ozirom na vesti, ki se razširjajo v tujini o nazorih Rusije glede brodovne demonstracije proti Črnigori, izve Reuterjev urad: Stališče Rusije je bilo že od začetka jasno. Rusija je bila in je še vedno mnenja, da postane pozicija kralja Nikole vsled pomorske demonstracije velesil še trdnejša. Sicer pa so vse velesile računale s tem, da Rusija iz zelo razumljivih vzrokov ne bo odposlala nobene ladje v Jadransko morje.
PETROGRAD 2. (Izv. Uradno). Z ozirom na sklep poslaniške reunije, kt je smatrala za potrebno demonstracijo proti Črni-
gori, je ruska vlada sklenila, da se te demonstracije ne vdeleži, a nima ničesar proti njej pod pogojem, če bo imela internacijo-nalnl značaj In se je udeležita tudi Francija In Italija.
RIM 2. (Izv.) Poveljnik skupnega bro-dovja, ki bo demonstriralo proti Črnigori, bo angleški admiral.
Anglija se demonstracije udeleži kot zastopnica tripelentente.
Francija je pozitivno izjavila, da se demonstracije ne udeleži.
Sasonov |e izjavil, da se pridružuje vsem diplomatičnira korakom proti Črnigori, nasilnim pa nobenim.
Predvčerajšnjem so se zbrali poslaniki velesil v Londonu in sklenili, da bodo vse za brodovno demonstracijo pripravili, da pa bodo z dejanskimi koraki počakali, dokier Črnagora v zadnjem trenutku ne izjavi, da bombardement ustavi. Če ne, se bo demonstracija bržčas že danes efektuirala.
Diplomatski krogi v Rimu slejkoprej dvomijo nad uspehom te demonstracije.
Bombardiranje Skadra.
DUNAJ 2. (Kor.) „Fremdenblatt" poroča iz Kotora: Bombardiranje Skadra je danes prenehalo, ker je treba postaviti no-vodošle srbske čete in topove na potrebne pozicije.
LONDON 2. (Izv.) Iz Cetinja se poroča, da Je došlo v Medovo 36 grških parnikov v spremstvu vojaških ladij. Parniki so pripeljali s seboj srbske vojake in vojni materija!.
BERLIN 2. (Izv.) Semkaj došla poročila iz Cetinja potrjujejo, da se Je včeraj združenim Srbom in Črnogorcem posrečilo zavzeti tri utrdbe na Tarabolu.
DULČINJ 2. (hv.) Pri včerajšnjem naskoku na TaraboŠ se |e Črnogorcem posrečilo okolu poldne zavzeti prvo utrdbo. Ob 5 popoldne je padla tudi druga utrdba na Tarabošu v roke oblegovalcev. Srbska arti-lerija neprestano z vso silo bombardira Taraboš. Sila turških topov postaja vedno manjša.
BELGRAD 2. (Izv.) Vsi forti razun Ta-raboša so v rokah zaveznikov. Na Tarabošu so bile vse žice prerezane. Topovi oblegovalcev so imeli izboren učinek.
KOTOR 2. (izv.) Generalni, naskok na Skader Je včeraj trajal dalje. Crnogorci in Srbi so zavzeli tri redute in mali Bardaniol zasedli. Turki so morali zapustiti tudi najvažnejšo utrdbo Brdico. Turška posadka na Tarabošu je odrezana in se Je baje že umaknila v mesto. ObIegova!ci bombardirajo deloma tudi mesto. Na več krajih mesta divja požar. Turška artiljerija molči. Skader pade v par urah.
BELGRAD 2, (Izv.) Po privatnih poročil iz Medove so Crnigorci tekom današnjega dne zavzeli vse predutrdbe na Tarabošu. Generalni naskok na vse trdnjave se izvrši tekom današnjega dne.
DUNAJ 2. (Izv.) Z ozirom na vesti, da so operacije pred Skadrom ustavljene, se razširjajo danes tu vesti, da se vrše med črnogorskim poveljstvom in Essad pašo že pogajanja glede kapitulacije.
FRANKFURT 2. (Izv.) Tukajšnji Usti poročajo, da se Skader že nahaja v zavezniških rokah. Vest še ni potrjena.
Rusko Črnomorsko brodovje izplulo iz Sevastopola.
PETROGRAD 2. (Izv.) Rusko črno-morsko brodovje, sestoječe iz 6 oklopnic, 2 oklopnih križark, 16 torpednih križark in torpedne flotilje je izplulo v popolni pripravi iz Sevastopola in križari na odprtem morju pred Bosporom. Mornariški minister Grlgo-ro/ič je dospel v Sevastopol.
Petrograjska poslaniška reunija.
PETROGRAD 2. (Kor.) Prihodnja seja veleposlaniške reunije, ki se peča z bol-garsko-ruraunskira konfliktom, se vrši v petek, dne 4. t. m.
Romunska zbornica.
BUKAREŠTA 1. (Kor.) Na današnji seji romunske poslanske zbornice je vprašal poslanec Ghika, ali bi ne bilo umestno z ozirom na neprestane trditve bolgarskega časopisja, da Je bilo vjetjh v Drinopolju tudi par romunskih oficirjev, te vesti cficljelno dementlrati. Zunanji minister je v svojem odgovoru odločno zanikal te vesti in pri-j stavil, da je bilo sicer mnogo Romunov pred j Diinopofjem, ne pa v Drinopolju, namreč j romunski vojaki iz Srbije pri Tiraoški in j donavski diviziji in zato Je prepričan, da mislijo časopisi najbrže na te Romune. Ministrovemu odgovoru je sledilo viharno odobravanje.
Osmrtnice po kralju Jurija.	predno jih sprejemajo v list. Ravno v t<|
DUNAJ 2. (Kor.) Povodom, smrti gr- 1 P™*?™1 Pr,oti ^ni Je slovenska žur-škega kralja JurlJa se Je vršila danes do- nf,!st?a. dokazala, da stoji na sila nizki poldne v tukajšnji grški cerkvi slavnostna stopnl^ker ne varuje v zadostni meri osebne služba božja, pri kateri je zastopal cesarja
nadvojvoda Karel Franc Jožef. Daritvi so prisostvovali vrh tega Še nadvojvode Peter Ferdinand, Leopold Salvator, Friderik in Karel Albreht, zunanji minister Berchtold, vojni minister Krobatin, minister Bilinski. ministrski predsednik grof Stiirgkh z več ministri, cesarski namestnik Bienerth in cela vrsta višjih vojaških in civilnih dostojanstvenikov.
SOFIJA 2. (Kor.) Danes dopoldne se je v navzočnosti zastopnikov vlade, diplo-matičnega zbora, zastopnikov dvora in mnogobrojne grške kolonije vršil v grški cerkvi rekvijem za kralja Jurija. Navzoč Je bil tudi princ Ciril s svojim spremstvom.
Pogreb kralja Jurija.
časti. Moram pač rečf, da sera za svo| slovenski narod vsaj toliko ste ril, da bi se slovenska žurnalistika ne smela dati izrabljati za osebno gonjo podlih ljudi, katerim Je vsaka laž in obrekovanje probatno sredstvo, da le dosezajo svoje namene. Žal mi Je, da moram to očitati gotovim naprednim Ustom.
Toda k stvari! V dotičnem članku se mi Je vrglo v obraz očitan|e, da sem v praški „Union" denunciral llešfća, Vošnjaka in Ušenlčnika veleizdajniških tendenc. MoJemu objektivnemu informativnemu članku v „Unionki" podtikati denunciatorne namene, more le zloben človek, ki namenoma zavija resnico. Anonimni dopisun izbija taka .de-nunciatorna namigavanja* na pr. iz naslednjih stavkov:. „Nočem raziskovati, v koliki meri se udeležujejo novo-ilirskega gibanja tendence novo-ilirskega
ATENE 2. (Kor.) Po slovesni žalni g^fe"!! ne spadajo niti s cilji naštga
' naroda, niti z onimi naše monarhije, kar na tem mestu izrecno povdarjamo.*
Pred vsem konstatiram, da so ti stavki maliciozno iztrgani iz dveh različnih mest obeh člankov in v hudobnem namenu skupaj zvareni v eden stavek z narekovali.
službi božji se je pričel pomikati pogreb kralja Jurija izpred katedrale. Za krsto so stopali: Kralj Konstantin s prestolonaslednikom in princem Aleksandrom, tuji vladarji in zastopniki vladarjev in diplomatični zbor. V dvornem vozu Je bila kraljica Olga
veliko knjeginjo Marijo in princezinjami. Tako Jten ČIoyek ne dela Dotlčna raesta
»r A/lili Amnl vrin/iA *K/M>MIA^I *%	■	__ __________
Nato so sledili člani vlade, zbornični pred sednik, zastopniki zunanjih armad in bro-dovja.	_
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 2. (Izv.) Cesar Je sprejel danes v avdilenci armadnega nadzornika nadvojvodo Friderika, vojnega ministra Krobatina in šefa generalnega štaba Conrada Hotzen-dorfa.
Nadomestna
državnozborska Češkem.
volitev na
PRAGA 2. (Izv.) Pri današnji nadomestni državnozborski volitvi v okraju Kladno je bil izvoljen z veliko večino voditelj čeških socijalnih demokratov dr. Soukup.
Gališka volilna reforma in Židi.
LVOV 2. (Izv.) Včeraj se Je vršilo tu veiiko zborovanje galiških Židov. Na shodu se je razpravljalo o gališki deželnozborski volilni reformi. Židi zahtevajo zase nič manj ko 23 zasiguranih mandatov. Sprejeta Je bila resolucija proti cesarskemu namestniku Bobrzinskemu in obenem izrečena nezaupnica poslancem židovske konfesije.
Tumulti ▼ ruski dumi.
PETROGRAD 2. (Izv.) V današnji seji ruske dume je prišlo pri interpelaciji radi čudnega postopanja policije povodom zadnjih manifestacij v prilog balkanski zvezi, do velikih tumultov. Nacijonalisti in zastopniki desnice so vehamentno napadali vlado. Selo Je moral predsednik vsled velikih kra-valov predčasno zaključiti.
Kralj Peter bolan.
BELGRAD 2. (Kor.) „Mali Žurnal« piše, da je moral kralj Peter radi želodčne bolezni leči v posteljo.
Papeževa bolezen.
RIM 2. (Izv.) Papeževo zdravstveno stanje se Je zopet nenadoma zelo poslabšalo, tako da je moral bolnik odpovedati vse avdijence.
Mornariška nesreča.
LONDON 2. (Kor.) Torpedna čolna št. 114 in 18 sta včeraj zvečer na vajah v bližini Margate zadela skupaj in bila oba težko poškodovana.
Odgovor dr. Rostoharja.
Slavno uredništvo!
V „Edinosti" z dne 26. marca ste priobčili proti meni anonimen napad, za katerega odgovornost sicer že vnaprej odklanjate, vendar pa ste avtorja pokrili z uredniško odgovornostjo, tako, da nedostojnega obrekovalca niti ne morem poklicati na odgovor pred sodišče. „Edinost" je pa s tem sprejela odgovornost za dotični neosnovan in nečuven napad. Moral bi torej „Edinost* citirati pred tržaško poroto. Tega ne storim, ampak pošiljam Vam naslednji popravek.
Verujem, da omenjeni napad na me ni izšel iz uredništva „Edinosti*, ampak Je prišel iz Gorice, odkoder gotovi ljudje neprestano nadlegujejo s svojimi pamfieti uredništva slovensKlh dnevnikov. Vendar sem mnenja, da bi morala biti uredništva napram takim anonimnim pamfletom previdnejša | in da bi se morala pri najmanjšem i prej prepričati o resničnosti takih dopisov,
se glase doslovno tako-le: (I. članek) W i r abstrahieren hier von allen po-litisehen Ervvagungen und w o 1 -len nicht untersuchen, in welchem Masse fremde Einf iisse an der Neu-Ilirischen Bevvegung beteiligt sind, w i r w o 11 e n vielmehr bloss d i e psycholo-gisehen Griinde, die g e w i s s da-bei massgebender sind, her-v o r h e b e n."
Kdor ve, da so nemški listi predstav-Ijali novoilirsko gibanje kot veliko srbsko p r o p a g a n d o med Slovenci, in sem hotel ravno s svojim člankom to ovreči navajajoč prave razloge, saj vendar v ce!em članku dokazujem, da (e v slovenski historiji dovolj momentov, ki vplivajo kot psiho-logični vzroki na slovenske mase, ta bo še le prav uvidel zlobnost, s katero se podtikajo mojemo članku „denunciatorna namigavanja*.
Drugo mesto (v II. članku) se glasi: Die Griinde, die wlr hier angefuhrt haben, sind keine subjektiven Etfindungen, sondern Argumente, welche der Illyrismus fiir seine objektive Berechtigung regelmassig anzu-fiihren pflegt. Diese psychologi-schenGriinde, welche zwar dazu geeignet sind, die gegenwar-tig e i 11 yri s ch e S t r č m u n g z u e r-klaren, koanen vom Standpunkte des slovenischen Nationalbewusstsein nicht als logisehe Bewelssgtiinde fiir die Berechtigung des I:'yrismus angesehen vverden, aber die Hauptsache ist doch die Tatsache, dass der I!lyrismus existiert und dass seine Tenden-zen weder den Interessen unserer Nation, noch denen der Monarchie entsprechen, was an dieser Stelle betont sei". Kaj je pravi smisel teh stavkov?
Iiirizem hoče, da se Slovenci, Hrvatje in Srbi „polagoma" spojimo v jeden narod po jeziku in kulturi. Kdor na to delu|e, nemora že nujno zasledovati „antidinastične smotre", ampak ima lahko pri tem za svojo osebo najlojal-nejše prepričanje in najboljše namene. V tej točki o naših Ilircih nikoli nisem dvomil. Kdor pozna našega lojalnega Ilešičain h i p e r 1 o j a 1 n e g a Ušenlčnika, bo moral priznati, da bi bilo tu vsako denunciatorno namigavanje naravnost absurdno. Ta karta je torej enkrat za vselej izigrana in se na njo v slovenski javnosti nebo več igralo!
Zdaj hočem še utemeljiti smisel zgoraj navedenih stavkov. Iiirizem meri končno na to, da se Slovenci spojimo s Hrvati in Srbi v eden narod jugoslovanski. Da se to uresniči, moramo Slovenci kot narod izginiti, ker drugače Jugoslovanski narod sploh ne more nastati. Ali ni to proti našim narodnim interesom?
In dal|e: Če bi se posrečila ta nameravana asimilacija z danes tako zavednim ia močnim srbskim narodom, ali ne sledi iz tega nehote velikosrbska propaganda ? To Je torej smisel mojih izvajanj, lo Je vsakemu zrelemu človeku Jasno in ni bilo treba nobenih „denunciacij*.
Jaz semnajprej Slovenec, p o-temše le Jugoslovan. Svoje slov. narodnosti ne žrtvujem nobenemu narodu, niti italijanskemu, niti nemškemu, niti češkemu, niti srbskemu. Temu se ustavlja moja slovenska narodna zavest. Imenujte to moje stališče avstroslavizem, separatizem, ali kakor že hočete I Ako je pravo ali napačno, o tem Je mogoča stvarna debata — in to rav-
oiraii II.
a|i£DINOS
92
V TrJta, <t .i 3 aprila I^ib
no hočem od naših Ilircev; toda gotovi ljudje se o tem ne upajo razpravljati in so spravili ves ta spor na niv6 osebne gonje. Sam jim ne bom sledil, ampak pokličem jih na odgovor pred sodišče, Kjer bodo imeii priliko svoja obrekovanja dokazati.
V omenjenem članku se mi Je vrgla v obraz tudi psovka „raznarodeli Saraoslove-mec\ Kaj takega ml dostojen človek pač ne more očitati. In že zaradi tega bi bito moralo uredništvo „Edinosti* vreči dotični pamflet v koši S tem bi bilo obvarovalo samo svoj ugled.	Dr. M. Rostohar.
IZ SRBIJE.
(Srbski tiskovni urad „Edinosti*.)
Belgrad, 1. aprila.
Pripomba uredništva: Brzojavka je biia oddana v Belgradu dne 1. aprila ob 8'10 zjutraj, a nam je bila dostavljena še-le 2. aprila ob 3 30 popoldne.
Oficijelno poročilo o zavzetju Drino-polja.
S strani poveljništva druge srbske armade v Drinopolju sta bila odposlana dva častnika, da podasta na merodajnih mestih poročilo. Iz njunega pripovedovanja Je razvidno sledeče:
V	ponedeljek, dne 24. marca, Je izdal srbski general Stepanović, poveljnik srbske armade pred Drinopoljem to-le povelje: General Ivanov javlja danes ob 1*30 popoldne: „Čete iztočnega sektorja so dospele do 300 metrov od žične mreže trd-njavske črte. Potrebna so najenergičnejša dejanja s strani ostalih sektorjev, zaradi pritegnitve Čim največ nasprotniških čet na sektorje in prav tako zaradi napada na trd-njavsko črto, kjer se to pokaže kot mogoče. To vara sporočam zato, da napnete vse sile in v prej povedanem smislu olajšate uspeh četam iztočnega sektorja. Ta napor je potreben, da se more doseči zaželjeno dejstvo.
Sporočajoč to, ukazujem, da 13. in 55. polk začneta nastopati proti Jup Temolaru in Umikeju in zavzameta ti utrdbi ter se tamkaj utrdita. 15. peŠpolk naj nadaljuje prodiranje proti Šejtan Targu in pritegne nase Čim večji del turške pehote, 20. polk na| zavzame položaj iztočno od Kadikeja pred Dever bejem. Artiljerija naj podpira to prodiranje z močnim in silnim ognjem ia naj vzdržuje čim najtesnejšo zvezo s peštvom zgornjih polkov. Začetno prodiranje bodi slabejše, dokler se prej ne izvrše re-kognosciranja in se ne ugotovi, kaj se nahaja pred polki. Čete, ki se bodo dirigirale v tej smeri, naj so dobro opremljene z bombami, Škarjami in sekiricami za prerezavanje žice.
To bo vsekakor zadnji naskok, ki ga ]e treba napraviti, da se zlomi glavni odpor v iztočnem sektorju in se zavzame trdnjava.
Začetek prodiranja danes popoldne ob štirih-.
Povelje Je bilo točno izvršeno in še več, zavzete so bili vse utrdbe na srbskih sektorjih. Začetek prodiranja ob štirih popoldne, ob belem dnevu, je bil zelo nevaren, toda treba je bilo pritegniti turške sile na to stran. Do srede zjutraj po deseti uri so osvojile srbske čete vso črto pred seboj in to: timoška divizija prvega poziva na prvi črti trdnjave Kazan Tepe, Karadjo Stabija, Elis Tepe in |3z Tepe; na drugi črti CaJ Tepe, Afnal Babija in Bosjuk Tabija. Na tej črti je bilo ujetih 8000 turških vojakov in 250 častnikov.
Na tretji črti Je bila končno zavzeta trdnjava Kadiriik iidirim, v kateri se je nahajal Sukri paša s štabom, ki Js bil ves ujet.
V	sredo dopoldne po deveti uri je donavska divizija drugega poziva zavzela trdnjavi Papas Tepe in Bsliči Tepe.
Slovensko gledališče.
Leon Dragutinović
K njegovi beneflcl dne 6. t. m.
Če pogledamo nekoliko nazaj v zgodovino našega gledališča, moramo reči, da |e napravilo naše gledališče po doigih letih svojega diletantstva v zadnjih časih tako velik korak navzgor, kakor ga morda ni pričakoval niti na večji naš gledališki optimist. Imelo Je pač naše gledališče tudi v mlnolih Časih dobrih moči, okrog katerih so se zbirali naši diletantje, ali te moči so bile tudi res le — posamezne in — v prvih začetkih — po svojem življenskem poklicu zaposlene v toliki meri v svojih poklicnih opravkih, da so le ostanek svojega časa in svojih moči mogle žrtvovati gledališču. V takih razmerah seveda ni biio misliti na uspešen, oziroma vsaj stalen razvoj našega gledališča.
Prišli so potem časi, ko je bilo vodstvo gledališča v rokah igralcev po poklicu. Nočemo se obširneje baviti s to perijodo, ki je imela v sebi marsikaj dobrega na eni strani, na drugi pa zopet marsikaj slabega.
Vsega skupaj so zavzeli Srbi 7 stalnih trdnjav, 4 redute, 17 poljskih in 19 trdnjavsklh bate r i J, zaplenili 190 topov, 2 generala, 400 častnikov in 15.000 vojakov.	_
Za občinske volitve.
Shod na Greti.
V	nedeljo, dne 6. t. m., se bo vršil na Greti shod v o I i I c e v, ki ga sklicuje politično društvo .Edinost". — Natančnejši čas in kraj shoda se naznani pravočasno.
ZatipniSki sestanki v mestu.
Sestanek volilcev za prvi mestni okraj se bo vršil v petek, dne 5. aprila, ob 8 zvečer v gostilni „Alla Stazione" v ul. Lazzaretto vecchio 31.
Sestanek volilcev III. mestnega volilnega okraja se bo vržil danes dne 3. aprila ob 8 in pol v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva" v ulici Torre blanca št 41.
ZaupniŠki sestanki v okolici.
Sestanek volilcev za Rocol se bo vršil danes dne 3. aprila ob 8 zvečer v prostorih „Gospodarskega društva" v Rocolu.
Volilni odbor za Opčine bo imel sestanek danes, dne 3. aprila v restavraciji Malalan ob 8 30 zvečer.
Predsednik volilnega odbora.
Volilni sestanek za Sv. Ivan se vrši zopet v soboto, dne 5. t. m. ob 830 zvečer v svetoivanskem „Narodnem domu".
Za Frdenič in CivraniŠčese vrši sestanek tamošnjih volilcev v ponedeljek dne 7. t. m. ob 830 zvečer v gostilni „pri Živcu".
V	„Gospodarskem društvu" na Frdeniču pa se vrši volilni sestanek v torek dne 7. t. m. ob 8'30.
Vsi voiilci zaupniki II. okoličanskega volilnega okraja, ki so dobili izpisane vo-, lilne li3te za svoje okrožje, so naprošeni, | da iste čimpreje in čim točneje pregledajo, popravijo in izpopolnijo v smislu vdobljenih navodil.
Volilski imeniki.
Za V. mestni okraj so volilski imeniki na razpolago: v stanovanju gosp. Guliča, ul. Media št. 17, prvo nadstropje ves dan; v stanovanju gosp. Frana Kotnika, ul. Piccardi št. 30, III. nad., ob delavnikih od 3 do 7, ob nede1|ah od 9 do 1 ; pri rodbini Ferfolja-Gregorič, Kjadin-Sv. Alojzij, ves dan.
Domače vesti.
G. dr. Rostohar nam je poslal s člankom, ki ga priobčujemo na drugem mestu, tudi sledeče pismo, ki je morda značilen prispevek h konfliktu, v katerega je zašel g. doktor:
mV Pragi, dne 28/3. 1913.
Slavno uredništvo 1
„Edinost" je dne 26. t. m. priobčila anonimni napad na mene. Na take pamflete se odgovarja samo s tožbo. Pri Vas hočem narediti izjemo pod pogojem, da priobčite priloženi stvarni popravek. To pa prosim nemudoma, da stvar ne zastari. Na pamflete v „Soči" in „Dnevu" ne bom odgovarjal, ker sem že vložil tožbo. V naprej Vas pa opozarjam na to, da bodite napram takim dopisom previdai. Na članke v „Edinosti" bom pa odgovoril takoj.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. M. Rostohar."
Tudi na današnji članek g. dr. Rostoharja pride naš odgovor.
Imenovanja v policijski službi. Za policijske oficljale so imenovani policijski
Omenimo naj le to, da v takih slučajih, kjer je vse odvisno edino le od ene osebe, prav rade igrajo osebne želje in koristi glavno ulogo, za gledališče kot tako pa ostaja bore malo.
Če hočemo biti popolnoma odkritosrčni, ne da bi pri tem hoteli odrekati komu zaslug za naše gledališče, zlasti pa tistim ne, ki so orali ledino, moramo priznati, da pravi razvoj našega gledališča datira od tedaj, ko je prevzel njegovo arstistično vodstvo g. Dragutinović, in to tudi pravzaprav šele potem, ko mu je nova giedališka uprava oz. intendanca, ki se ni tesnosrčno zapirala modernim nazorom o nalogah gledališča, otvorila obširno delovno polje.
G. Dragutinovića smemo danes imenovati soustanovitelja našega tržaškega slovenskega gledališča, kajti on je tisti, ki je s svojim neumornim delom kot artistični vodja, kot režiser, ne sicer sam, kajti imel je dobrih pripomočnikov, toda vendar v največji meri ustvaril našemu gledališču pravo podlago, temelj zavoda, ki ne bodi posvečen le zabavi, temveč pred vsemi izobrazbi in vzgoji. Z Dragutinuvfćem začenja pravzaprav šele naše gledališče, dočim smo imeli prej le gledališke predstave.
Ogromnega dela ima artistični vodja In režiser gledališča, posebno pa takega gledališča, kakor je aaše, ki mora računati s
kanceiisti: Josip Stadler in Leopold Modic v Trstu, Franc Seirer v Celovcu in Fracc Fiak v LJubljani.
Imenovanja v finančni službi. Pod-Podčastnik Anton Schell je imenovan za davčnega asistenta v XI. činovnem razredu; carinski praktikant Franz Kugler je imenovan za carinskega asistenta; davčna praktikanta Mihael Fa|t in Aadrej Tromba sta imenovana za davčna asisteata.
Resen memento na adreso odločujočih faktorjev. Poročevalec „Budapesier Tagblatt"-a beleži nastopno izjavo nekega hrvatskega politika:
„Sporočite svetu, da ml, voditeiji hrvat-sko-srbskega naroda, ne bomo mogli več dolgo brzdati svojih ogorčenih mas, ter da se resao bojimo, da ne bomo mogli preprečiti grozečega izbruha narodne jeze. Dospeli smo do konca svojih moči; naši pristaši ne verujejo več našim zatrjevanjem, da hočejo voditelji monarhije iz lastne volje povrniti kraljevini Hrvatski nje svoboščine, in vedno splošneja postaja zahteva po kakem odločilnem, bržkone usode-polnem koraku____/w
Rečeni poročevalec budimpeštanskega lista dostavlja, da se je po razgovorih z voditelji hrvatskih pravašev med vožnlo iz Hrvatske v Opatijo uveril, da to niso prazne grožnje. Ti ljudje so bili nekdaj zakleti sovražniki Srbstva. Danes pa govore o Srbih z vsem respektom ter za-trjajo, da se v njihovi stranki, posebno pa med mladim! inteligentnimi elementi, srbo-filstvo vedno bolj širi. Eden voditeljev fe izjavil tekom teh razgovorov:
„Ako se nam hitro ne dokaže z dejanji, da moremo ml Hrvatje v okvirju te monarhije doseči svoje zgodovinske in narodne pravice, se ne bomo mogli več dolgo upirati oni struji, ki bi hotela izven monarhije, eventuelno tudi v Veli k o-Srbiji uresničiti Veliko Hrvatsko".
To je resen memento, ki govori bitstveno isto, kar smo rekli mi včeraj na adreso dr. Rostoharja: od države same je odvisno, ali imajo, aH nimajo narodi interesa na nje obstanku 11
Včeraj je „Edinost" poročala o krivici, katero je storila čistilnica riža domačim škedenjskim delavcem. Poročilo se je zaključilo s pozivom na slovenske poslance, naj se zavzamejo za naše ljudi. Ker bi ti*le, v kolikor niso že bolje poučeni, lahko iz tega poziva sklepali, da sem jaz, ki sem bil njihov direktni mandatar, zanemaril svojo dolžnost, dovoljujem si po svojih zapiskih objaviti sledeče podatke o s?o|em poslovanju v tej stvari. Dne 28. 12. 1912. pogovor z generalnim ravnateljem čistilnice riža, dne 30. 12. 1912. pismo istemu, dne 21. 1. 1913. isto, dne 3. 2. 1913. pogovor ž njim, dne 14. 2. telefoničen pogovor z istim, dne 17. 2. pogovor s tovor-niškim ravnateljem, dne 20. 2. konferenca z upravnimi svetniki čistilnice riža, dne 26. 2. posredovanje pri namestništvu, dne 4. 3. isto, dne 12. 3. obsežen promemoria Čistilnici, konferenca z generalnim ravnateljem, s tajnikom delodajalske zveze (dr. Čimadorijem) in posredovanje pri namestništvu7 dne 14 3. dodatni promemoria čistilnici. Razun tega sem naprosil oba domača poslanca, g. Antona Sancina in g. Antona Mikiavca, da sta osebno intervenirala pri raznih gospodih, kar sta drage volje in z veliko vnemo tudi storila. Vmes sem imel neŠtevilne pogovore s svojimi klijenti.
Ako se vkljub mojemu naporu in pomoči mojih poslanskih kolegov ni doseglo, kar se je želelo, je s tem dokazano, da so faktorji, ki so za sedaj še močnejši cd nas, bili na delu proti nam.
Zakon in vest mi branita, da bi hujskal delavce na nasilna dejasja. Res pa je, da sem samega g. namestnika ia druge odločilne faktorje opozarjal n3 nevarnost, ki bi bih zvezana s tem, da bi se ravno na
tako ozkimi razmerami, kakor so naše. Naš? gledališče nima nikake podpore, temveč se vzdržuje edino le z vstopnino. Da gmotna sredstva potemtakem ni?o najsijajnejša, je pač umljivo, in umljlvo Je tud i, da je treba mnogo skrbi in mnogo dela, ki ni pravzaprav delo artističnega vodje in režiserja, če se hoče pristaviti na oder stvar, ki se vendar sme in tudi mora imenovati dobra. Imeii smo na našem odru celo vrsto za naše razmere pa tudi neglede na te razmere naravnost vse hvale vredno opremljenih predstav, z najštevilnejšim osobjem, imeli smo dram, veseloiger, operet in celo oper, ki so biie uprizorjene tako, da bi se jih ne sramovala niti velika gledališča, a glavna zasluga na teh izbornih prireditvah gre vodstvu in režiji Dragutinovićevi.
Imeli smo na našem odru klasičnfh in modernih del svetovne dramske literature, za katere bi niti ne pomislili pred par leti, da so mogoče na našem odru, toda — hvala podjetnosti in pogumu Dragutinoviče-mu in njegovemu vsestranskemu prizadevanju — uspela so ta dela tudi na našem odru in jih smemo prištevati najboljšemu, kar smo videli na našem odru.
Stalno se je naselila pod Dragutinovi-ćevem vodstvom na našem odru tudi opereta. Resnica je, da bodi opereta le nekak prehod k višjemu, k operi, da sama na sebi
Škcdo domačih škedenjskih delavce* hotelo kršiti načelo, da naj ima za delo n3 domačih tleh sposobpJ domačin prednost Dred tujci. Svaril ia opomiBjai sem ia obe strani. Odgovornost nosijo oni, kt me niso hoteli poslušati. MoJa vest Je pa mirna.
Dr. Josi p W i i f a n.
O pokojnem d.ru Janu Rjbtfn, očetu državnega goslanca dra Otokarja Rybara, piše praška „Union" :
„S stavbenim svetnikom d.rom Rjrbafem je izgubil stan čeških tehnikov eno svojih dik, a društvo arhitektov in iažeairjev enega svojih najzvestejih in najodličnejih članov, ki je bil vsikdar na mestu, ko Je trebalo braniti interese tehniškega stanu. Kakor izvrsten poznavalec železništva Je pokojnik v prejšnjih letih, dokler ga ni uklonila starost, često iz obilice svojih izskušenj in svojega znanja prirejal predavanja o žeiezniškoteti-niŠkih vprašanjih, kakor je tudi štel med najredneje obiskovalce zanimivih večerov s predavanji v gori imenovanem društvu. — Pokojnik pa ni spadal nikakor k tistim tehnikom, ki se tako rekcč popolnoma izgubljajo v svojem poklicu in so slepi ia gluhi za izven-tehaiŠka vprašanja. Nasprotno : dr. Jan Rybar je imel vedno odprto oko za vse javne stvari in |im je, dokler ni obolel, stedii z nezmanjšano pozornostjo. Živo zanimanje je kazal posebno tudi za praška komunalna vprašanja. Da-si nasproten vsakemu šovenizmu, je bil poko|-nik vse svoje življenje zvest sin svojega naroda, da je krivico, ki Jo Je moral trpeti njegov narod, vsikdar grenko občutil ter globoko obžaloval nezadostno umevanje avstrijskih državnikov za pravice in življenske potrebe češkega naroda. Njegov sin, državni poslanec dr. Otokar Rybaf, je advokat v Trstu in voditelj tamošnjih Slovencev. Tudi v „Union" ie priobčil pokojnik v zadnjem desetletju mnogo člankov o tehniških vprašanjih. Čast njegovemu spominu 1"
Mi pa smo že povedati, da je pokojni dr. Jan Rybar tudi na korist naših krajev in našega ljudstva zajemal iz obilice svojih izkustev in svojega znanja. — Zaslužil {e torej v polni meri, da mu češki in slovenski narod ohranjata časten in hvaležen spomin.
Kdaj začenja poslančeva imuniteta ? Dne 18. februvarja t. I. je izreklo kasacljsko sodišče na Dunaju razsodbo, ki rešuje vprašanje : ali nastopa imuniteta poslanca že z dnem izvolitve, alf pa še le z dnem formalnega vstopa v zbornico ? I Tej razsodbi je dal povod sledeči slučaj.
Sedanji državni poslanec Rudolf Miiller je bil tožen radi žaljenja časti potom tiska. Tožba Je bila viožena meseca septembra, a dne 2. oktobra Je bil obtoženec izvoljen državnim poslancem. Sklicevaje se na to delstvo je obtoženec vložil na deželno sodišče prigovor proti obtožnici, češ, da se ga kakor poslanca ne more sodno preganjati brez privoljenja parlamenta. Ta prigovor je deželno sodišče predložilo višemu deželnemu sodišču v razsodbo, a ta sodna instanca je zavrnila pritožbo. Proti tej razsodbi je uložila generalna prokuratura pritožbo ničnosti v varstvo zakona. Na razpravi dne 18. februvarja je to najviše sodišče spoznalo, da se je po postopanju deželnega, oziroma višega deželnega sodišča kršil zakon! — Vprašanje je torej rešeno v smislu, da se poslančeva imuniteta začenja že z dnem izvolitve in ne še-ie z dnem formalnega vstopa v zbornico. Z drugo besedo: čim Je kdo izvoljen poslancem, ga ne more preganjati kazensko sodišče, ako ni dovolila tega zbornica.
Davek na prireditve in zabave.
Deželni odbor priobčuje zakonski načrt o uvedbi davka za javne prireditve in zabave na Tržaškem. Ta načrt Je bil že lani na dnevnem redu deželnega zbora m pride najbrže sedai v pretres. Predlaga pa po 2 vin. davka za vstopnico po do 20 vin., 4 vin. za 20 do 60 vin., 6 vin. za vstopnice
kot taka nima tiste vrednosti, kakor Jo ima drama in opera, toda v sedanjih razmerah, ko nam gre za to, da privabimo v naše gledališče Čim največ našega občinstva, ki se sicer izgublja po drugih gledališčih, nam je opereta sredstvo, da zagotovimo ono naše občinstvo našemu gledališču. Dobra naša opereta bo dajala tudi dobri naši drami čim dalje tem več poslušalstva. Ia zato gre tudi priznanje Dragutiaoviću na skrbi, ki jo posveča opereti.
Će govorimo splošno, imamo v Dragu-tinovlću moža, ki Je s svojim vztrajnim delom dvignil naše gledališče iz diletantstva □a nivč pravega gledališča, ki zasluži za to svoje neumorno, vztrajno delo neprikrajšano priznanje. Da pa je za tako delo pred vsemi potrebno, da Je dotičnik sam gledališki ve-ščak v vsakem pogledu in tudi sam igralec, ki je svojim tovarišem na odru ne samo vodja, temveč tudi zgled, je umevno samo po sebi, in to tembolj, ker jim mora biti obenem tudi učitelj. Ia to Je bil tudi Dragutinović našemu domačemu igralskemu naraščaju, katerega je zbral okrog sebe lepo število in tudi tako codai našemu gledališča predpogoje za nsdaljn|i razvoj.
Toliko na kratko o Dragutinovicu kot artističnem vodji in režiserju našega gledališča; o Dragutinoviču-igralcu pa nekaj prihodnjič.
V Tjttv •itit 3 aprila l'Jii>.
.JSDISOBT 92
od 60 vin. do 1 K, 10 vin. za 1 K do 2 K uro, ki in 10 vin. več za vsako nadaljnjo celo ali izglail.
je bila ravno pri roki ter je
započeto krono. Pri aboneraentu se računaj Vozniku Karlu Zadalku, ki stanuje v da.ek enkrat po vsej svoti. Vstopnice po Skednju It. 944, je nekdo z voza ukradel znižani ceni ali pa proste vstopnice sejp^r čevljev.
obdačijo po predpisih.
Davka so prosti Javni muzeji, predavanja znanstvenega in umetniškega značaja, prireditve ljudskih izobraževalnih tečajev in prireditve v dobrodelne namene. Pri poslednjih odločuje vsakikrat občinski odbor, d a - 1 i se oproste davka ali ne.
Ta novi predlog je atentat na Slovan-stvo na Tržaškem. Ker je že naprej fiksirano, kaj je davka prosto, nam ostanejo le še prireditve s posredno ali neposredno dobrodelnim namenom. In Če o njih obdačenlu odločuje občinski odbor, potem si pač že sedaj lahko mislimo, kake dobrote bomo uživali mi Neitalijani. Trpeli bi dvojno škodo: z ene strani izgube naše pcdražene prireditve obiskovalcev, z druge strani pa ponarastejo stroški obiskovalcem.
Trpela bi torej podjetja vsled slabejega obiska in trpelo bi občinstvo, v kolikor bi vendar zahajalo k prireditvam.
Že sedaj pozdigamo najodločneje svoj glas najprej preti načrtu samemu, v kolikor hoče uvesti ta davek ludi za prireditve z notorično kulturnim in vzgojevalnim namenom, a v drugo in še posebno proti določbi, da bi občinski odbor odločeval, kedaj naj se kaka prireditev v dobrodelne namene oprosti od tega davka. Za tako določanje «ora že biti določena instanca, do katere r.e segajo vplivi naših narodnih In političnih bojev, instanca torej, ki nam bo jamčila za popolno objektivnost.
Zadušnica za grškega kralja Jurija. Včeraj ob 11 dopoldne se je v grški pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja vršita slovesna zadušnica za pckolnim grškim kraljem Jurijem. Cerkev je bila od zuna| in znotraj žalnemu obredu primerno opreml|ena. Sredi cerkve Je bil postavljen visok katafalk, nad njim pa kraljevska krona, obdana od štirih grških zastav in palm. Obredu Je prisostvovala tržaška grška kolonija, kl |e bila skoro brez izjeme zbrana. Navzoč je bil tudi c. kr. namestnik princ Hohenlohe in tržaški župan dr. Valerio. Grškega konzula je zastopal konzularni agent, ker |e konzul odšel v Atene, zastopat pri pogrebu tržaško grško kolonijo. Za Č2sa žalnega obreda so imeie vse tukaj se mudeče grške ladje izvešene svoje zastave na pol jarbole, grški trgovci in obrtniki pa so zaprli svoje lokale.
50.000 kamenčkov. Za to zbirko, ki Jo Je priredilo slovensko akademično ferijalno društvo „Balkan" v Trstu v prid „Osrednji ljudski knjižnici v Trstu« so nabrale nadalje gosplce: Vera Ponlkvar|eva 1100, Milka Požarjeva 1000, Lola Obersne-lova 800, Adele Amfova 600, Zorica Ferlu-^ova in Pavla Hočevarleva po 500, G. Hl-ova 139 ter gospod Grglč 200 kamenčkov po 2 vin. — Nabralo se je tore| dosedaj 4839 4- 14661 že objavljenih = 19.500 kamenčkov 1 Iskrena hvala!
Javno knjižnico otvori slovensko akademično ferijalno društvo „Balkan" v nedeljo, dne 6. t. m., v Padričah. — Natančneje o tej prireditvi povemo v jutrišnji številki.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Je imela meseca januarja 1913. sledeči promet:
Dohodki.
A) redni dohodki:
1)	Prispevki iz nabiralnikov	503 K 19
2)	Prispevki podružnic Kranjsko . 473 K 35 Štajersko . 684 K 73 Koroško . 25 K 20 Primorsko 880 K 08
— K —
Nižje Avstr.
Skupaj 3. Razni prispevki
2.068 K 36 5.631 K 87
Mica Kovačeva. 531etni Josip Alberti iz Grošin sicer nikoli nič ne dela, Jedel bi • pa veadar rad. I* tako Je tudi snoči zavil v gostilno Marcela Colovanija na Vrdeli št. I 1228, kjtr Je zajedel in zapit celih 6 kron in 20 vinarjev, ne da bi imel le en sam belič v žepu. Policija ga je seveda takoj zaprla in se je zelo začudita, da straši tod, ko Je vendar izgnan iz Trsta.
Loterijske Številke, izžrebane dne 2. aprila:
Gradec 23 64 21 41 11 Brno	2 54 87 31 79
Ino most 27 86 45 17 88
ALOJZIJ TflUČflR-DGTOULcIE
avforizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, crnitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
TT
DruSt^sme ^est!.
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico" vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. ob 10 dopoldne v slovenski trgovski šoli na Acquedottu, s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika; 2.) Poročilo o društvenem delovanju; 3.) Poročilo blagajnika in pre-gledovalcev računov ; 4 ) Poročilo društvenega knjižničarja; 5) Poročilo o podpori učiteljiščnim abiturijentom za „učiteljišča! sklad"; 6.) Poročilo o zastopstvu našega društva v „odseku za ljudska predavanja" ; 7.) Sklepanje o članarini; 8.) Voiitev: a) treh pregledovalcev računov, b) predsednika, 8 odbornikov in namestnikov, c) 3 Članov razsodišča, d) zastopnika v „odsek za ljudska predavanja"; 9.) Predlogi in nasveli. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Pevski zbor .Glasbene Matice" v Trstu. Danes v četrtek in | u t r i v petek : zvečer skupna pevska vaja. Prosim vsi.
Pevovodja
Pevsko društvo „Trst*. Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešan zbor.
Ruski kružok ima danejc ob 7 zvečer odborovo sejo v »Slovanski Čitalnici".
V nedeljo, dne 6. aprila se vrši v dvorani „Narodne delavske organizacije" ulica Sv. Frančiška št. 2, cvetiičnl plesni venček. — Začetek ob 4 popoldne. Svira orkester „Zveze Jugoslovanskih železr n'čarjeva.
Kiub dramatičnih diletantov na Prošeku ponovi dramo »Erazem Predjamski" v „Sokolovi" dvorani na Prošeku v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. ob 4*30 popoldne.
Vrdelskl „Sokol" naznanja, da se vrši redna telovadba prihodnji teden v društveni gostilni pogrebnega društva na Vrdelci v sledečih dnevih:
Člani vsak petek od 8 30 do 10, dokler ni gotovega Števila članov telovadcev. Ženski oddelek v ponedeljek in sredo od 8 do 9. Moški naraščaj v sredo in soboto od 6 do 7. Ženski naraščaj v sredo In soboto od 5 do 6.
Voditeljski zbor se obrača na vse starše s prošnjo, naj pazijo na to, da pošiljajo svoje sinove redno k telovadbi, ki telesno in duševno osvežuje mladino, Jej ohranja zdravje ter Jo varuje premnogih nevarnosti, katerim Je izpostavljena. Je pač treba zato paziti na našo deco, ki jo naši nasprotniki hočejo z vso silo odtujiti našemu narodu.
Vrdeiski Sokol naznanja tem potom, da se dne 4. majnika vrši nastop v prostorih goriomenjenega društva.
Ker se )e mnogo potrosilo za ta odsek, se nadeja vrdeiski Sokol obile vdeležbe od strani sokolskih društev.
UeliKo zaloga v trstu
8.203 K 42
skupaj . . , b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad skupaj . . Izdatki.
A)	redni izdatki:
1)	plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . .
B)	izredni izdatki:
2)	nalož. na glavnico, oz. obrambni sklad ....
skupaj . .
torej primankljaja. . 13.393 K 84 Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
1390 K — 9.593 K 42
21.597 K 26
1396 K — 22.987 K 26
Tržaška mala kronika.
Trst, 2. aprila.
Dve tatvini. V stanovanje Friderika Antoninija v ulici Masslmo d' Azeglia št 4. je prišel včeraj popoldne neki človek pod pretvezo, da prosi m'loščine. Ko pa je An-toninljeva žena odšla v sobo po kak krajcar, je tujec hitro pograbil nlkljasto
Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno iri iz medi
dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka
VALENTIN BEM
GRADEC
Podružnica Trst
nI. Nuova št. 37.
Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
UMETNI ZOBMŽ
PSOKitUrftrU* soBov
iztiraitls z^feav fen§2
«
= vsale	s
Dr. i. Čermak V. Tusch«?
«ab«s4r*rnte ka&?cc. xobni teto^ifc
TRST
Ulio« itlla Ctcsrma ittv. 13, li.
Zdravstveni pedagog ravnatelj Fran Salzlechner
lastnik učnega in vzgoje valnega zavoda za duševno zaostale in nervozne otroke v Perchtolsdorfu (Dunaj).
se bo mudil 7., 8. in 9. aprila v Trstu, v hotelu Volpich.
Sprejema in ordinira od M—12 in 2—3.
Pripravite se kolesarji na kolesarsko sezijo!
Vsak, ki se spoziia, kupi
najboljše kolo t monarhiji, alt
kolo KO SMO S
dobro, po eeni ljudsko kolo.
Avstrijska družba tovarn orožja v Stejra.
Ceniki zastonj in poštnine proato pri zastopnikih :
TRST: Rti ti Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORICA: Grusovin E., Corso G.Verdi 42 Sv. LUCIJA: Ig. Šuligoj.
SSar. deh organizacija. \
Zidarska skupina NDO sklicuje zai danes, v četrtek, ob 6 zvečer javen shod v druStvenl dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. t — Na shod so vabljeni zidarji mesta in 1 okolice.
Odbor „Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev". Na prvi odborov! se]i Je bil iz- i voljen za podpredsednika tov. Fran Lužar,: za tajnika pa tov. Ivan Hafner. — Obenem naznanja odbor, da Je zvezni predsednik na razpolago članom Zveze za informacije itd, vsaki torek, sredo in petek od 7—9< zvečer.
Skupina tehničnega zavoda »Sv. i Andrej" vabi na sestanek, ki se bo vršil v soboto ob 7 zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Govorniška šola NDO. Jutri, v petek, točno ob 8 zvečer govorniška šola v društvenih prostorih.	•
IMBEB3C IV 33SSSL
Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij
:: Paolo Gastwirth
Tin, 0L MOO Št i - Tčleton 22-35 m |!MŽa ftflltD
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. **'»»»'■' izb*.
1
Gospodarstvo.
Občni zbor sadruge »Združeni čevljarji v Trstu in okolici* vršil se Je v nedeljo 9. t. m. v prostorih Tržaškega podpornega la bralnega društva. Ob lepem Številu navzočih zadružnikov Je otvoril predsednik g. Rebula Fr. občni zbor s pozdravom ca navzoče ter takoj nato podelil besedo g. St. Detelf, ki (e v vznesenih bese-dak predočil lep razvoj zadruge, poudarjajoč, da ni lep čisti dobiček le posledica pridnega
Telefon Štev. 1974.
Via Economo št 10.
R. Oasperini, Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CE.\E.
Zastopstvo tvrdka „Cement"
Tovarna cementa
PRODAJA NA DROBNO.
,Partl£UidJ r Spljeta.
CENE BREZ KONKURENCE.
ilišOEaililU
iiHHEilElSH
maIii t Drože (kvas) Iz odlikovane slovenske tovarne drož, so dosege dosedaj usepousod najboljši sloves, narodnjaki, i lSOUCI, PEmI ! naročajte pri domafl tvrdkl, ki vam postreže po konkurenčnih cenab.- p2rasr J. J. SDBJUl. Trst, (L »asnrl 10.
Stran IV.
.EDINOST" St. 92.
V Trstu, dne 3. aprila 1913.
In smot'enega dela odbora, ampak |e odviše i od vseh članov zadruge, kateri so se pridno posluževali svoje prodajalnlce in delavnice. Na) bi spoznanje, koliko koristi nudi zadruga, proaria do slehernega slovenskega čevljarja in ga privedla v naše kroge; potem bi pač zadruga postala gotovo eden najmočnejših faktorjev svoje stroke v našem mes u. Danes, ko delo ni več Šele započeto, ampak je že pokazalo svoje uspehe, kateri so najboljši dokaz, da napredujemo, naj bo v najboljše zadoščenje nam, ki smo stali ob zibelki te zadruge, in ponosni smo lahko na svoje delo, onim pa, ki so nas gledali po strani In zmajevali z glavami, pa naj bo dckaz, da nimajo nikakega vzroka več poni Sijevati, ampak dolžnost do svojega obrta in svojih interesov jim kliče, da pridejo kot „svoji k svojim*.
Po teh besedah, ki jih Je spremljalo viharno odobravanje, Je poročal g. Detela k 1. točki dnevnega reda: prememba pravil. Po zadostnem utemeljevanju in razpravi, v katero so posegli gg. Lauter, Rebula in Pipan, se Je soglasno sprejel predlog, da se § 30 zadr. pravit izpremeni v toliko, da prestopi zadruga iz državnega pod nadzorstvo ene druge zadružne zveze.
Pri 2. točki „potrjenje letnega računa", Je obrazložil predsednik nadzorstva g. Detela natanko ves račun, kateri izkazuje aktive : bjagajna K 166*40, nalož. denarja K 496 J0, vrednost zaloge K 12,241 92 dolžniki K 2728*86 in ostale avtive K 2033 64; pasive pa; deleži K 3000, rezerv, zaklad K 250 22 upnik', K 12.527*46, na odbitku za terjatve K 409 32, čistega dobička pa K 1478 92. Članov Je 83. Radi lepšega razvoja v prihodnjosti se priporoča in predlaga, da se po dobitku 6% na deleže pripiše ves ostanek Čistega dobička rezervnemu zakladu.
Ker se temu nihče ne protivi, poroča g. Detela, da se je med letom vršilo 80 od-borovih, 6 skupnih in 10 nadzorstvenih se|. Nadzorstvo Je vestno pregledovalo vse te koče delo, kakor tudi koncem leta vse račune ln zaključek, ter se prepričalo, da je vse v redu. Z ozirom na to, da se nihče ne priglasi k besedi, zahtevajoč še kakih pojasnil, da predsednik g. Rebula predlogo: potrjenje letnega računa in razdelitev čistega dobička na glasovanje, kar je bilo sprejeto soglasno, nakar Je bilo zborovanje prekinjeno za 10 min.
Po zopetni otvoritvi Je prišel občni zbor na 3. točko dnevnega reda: „volitve". Za skrutinatorja je imenoval predsednik gg. Fr. Babuderja in A. Abrama. Ker je predlog, da se voli z vzklikom propadel, se je volilo po listkih. Rezultat je bil: za predsednika je bil izvoljen g. Iv. Lauter, podpredsednika g. J. Sulič, tajnika g. Fr. Babuder, tajn. nam. g. Grmek Gabrijel, blagajnika g. J. Curk, blag. nam. g. A. Šuc. Za odbornike pa gg. Umek, Fabjan, Grmek Fr. ml. in Kert.
Novi predsednik g. Lauter, pozdravljen z burnim ploskanjem, je prevzel takoj predsedstvo ter se v iskrenih besedah zahvalil za izkazano mu zaupanje, katerega bo po vseh močeh skušal ohraniti, prosil pa Je toliko od odbornikov kot od vseh članov, da ga pri delu vestno in dosledno podpirajo. Zahvaljeval se je tudi dosedanjemu predsedniku g. Fr. Rebuli, ki ni nikdar štedil niti denarja niti truda v povzdigo in razvoj zadruge. Za ves napor in skrbi ostane mu globoka hvaležnost vseh članov.
Nato so se vršile volitve nadzorstva. Ker je g. Detela izjavil, da ga za enkrat oproste, se je priglasil k besedi g. Skedelj, spominjajoč velikih zaslug g. Detela, ki je z redko požrtvovalnostjo in neumornim delom pravzaprav glavni ustanovitelj in voditelj zadruge, ter ga poživlja naj vsaj v teh kritičnih časih ne opstopi.
Tem besedam Je sledilo burno odobravanje, na kar so člani, stoječ, z vzklikom izvolili za nadzornika g. Detela. Po vzkliku so bili v nadzorstvo izvoljeni še gg. Kale, Abram, Godeša, Erjavec in Blažič.
Glnjen nad izrazom tolike hvaležnosti se Je zahvalil g Detela za izvolitev s pripombo, da sprejme, toda globoko je obžaloval, da se nihče izmed inteligence, ki so še bili naprošeni in bi bili zmožni, noče odzvati temu delu na narodno-gospodarskem polju in razbremeniti one, ki so že itak preobloženi z narodnim delom.
Član g. Babuder se je v imenu zboro-valcev v toplih besedah zahvaljeval g. De-teli, nakar je otvoril predsednik razpravo o zadnji točki dnevnega reda: „določitvi posebne rezerve". V daljši deb2ti, v kateri se je pojasnilo, da je posebna rezerva velike važnosti za razvoj zadruge, ker je ta namenjena za eventualne izgube, ki znajo zavod zadeti ravno v teh s'abih letih, ki se nam obetajo, sklene občni zbor na predlog gosp. Detela, da se ima določiti posebna rezerva, v katero naj se steka 15% vsakoletnega čistega dobička.
Ob zaključku je predlagal gosp. Grmek Gabrijel, da bi novi odbor natanko preštudiral, v kakem razmerju naj bi se delil odpadajoči znesek čistega dobička med člane, ter naj bi se o tem v posebni točki dnevnega reda razpravljalo na prihodnjem občnem zboru. Sprejeto.
Ker je bil s tem izčrpan dnevni red in se nihče več ni priglasil k besedi, je odgovarjal predsednik g. Lauter na izvajanja člana g. Suliča o krivicah in pritisku, ki se vrši od gotovih strani na čevljarsko obrt, da se o tem ne more sedsj razpravljati, am-
pak se bode moralo ob drugem času in na drugem mestu, ter je zaključil z apelom na navzoče, kakor tudi na nenavzoče člane, naj ostanejo zvesti svoji zadrugi ter naj pridobivajo še novih somišljenikov, ta res krasno uspeli občni zbor.
Vnainm 86	stanovanja ▼ novi hi"i pri '
IldjOlll av. Ivana pri cerkvi, vis delle Doccie.
6£3
* *
ZAHVALA.
Odbor „Združenih čevljarjev v Trstu In okolici" se tem potom toplo zahvaljuje svojemu vrlemu nadzorniku g. Stanku Detela, blagajniku T. O. Z. v Trstu, kateremu gre največja hvala in čast na n|egovem obilnem trudu za procvit naše zadružne prodajalne.
Odbor „Združenih čevljarjev" s tem najvdaneJŠe naproša g. St. Detela, da bi tudi še nadalje tako požrtvovalno deloval v korist zadrugi posebno pa v nadzorovanju knjigovodstva ter računstva, kar Je tako nujno potrebno.
Še enkrat torej v imenu vseh zadružnikov : najsrčnejša mu hvala 1 Trst, dne 29. marca 1913.
__Odbor.
Vesti iz GoriSke.
Nabrežinska afera, v katero je zapleten socijaino-demokratični tajnik, ki je povzročil, da je eden slovenskih delavcev iz gubil delo pri tvrdki Benvenutti, postaja vedno bolj resna. Kakor smo doznali, ima sedaj to zadevo v rokah tudi državno pravd-ništvo v Trstu, ki bo vodilo poizvedovanja, v koliko dejanje nabrežinskega socijalno demokratičnega tajnika vsebuje morda celo znake hudodelstva izsiljevanja. Na vsak način dobi slovenski delavec, katerega so socijalni demokratje terorizirali, svoje zadoščenje, oni sodrug pa pošteno lekcijo in si bo za drugič gotovo zapomnil, da taka gonja, milo rečeno, ni v soglasju s kazenskim zakonom, posebno pa ne s koalicijskim zakonom !
Kakor čujemo dalje, Je socijalnodemo-kratični tajnik, sodrug Ivantschan, pozne|e zopet pritiskal na tvrdko Benvenutti, da odpusti še 5 slovenskih delavcev. No to pot se je pa opekel. Ker je tvrdka obveščena, da se Je prejšnji delavec pritožil na c. kr sodnijo v Komnu in da ima tudi državno pravdništvo zadevo v rokah, in ni hotela odpustiti slovenskih delavcev z dela, pač pa je dejala socijalnim demokratom, da pošlje prej nje z deia kot pa člane NDO.
Tudi o tem novem izsiljevanju in kršenju koalicijskega zakona so že obveščene oblasti.
Z ozirom na to, naj se oni delavci, katerim bi socijalni demokratje pretili celo s Štrajkom, ako ne gredo iz dela ali pa ne pristopijo v njihovo organizacijo, to nenadoma poročajo centrali NDO, da stori pr!-merne korake na kompetentni obrtni oblasti kakor tudi, da vloži kazensko ovadbo.
Izredni občni zbor slov. ak. fer. dr. „Adrija" v Gorici se Je vršil minolo sredo, dne 26. marca, cb ne ravno preliki udeležbi od strani članstva, v restavraciji pri „Zlatem Jelenu".vO zboru samem ne bi bilo kaj poročati. Želeti bi bilo le nekoliko več ume-vanja akademikovih dolžnosti in zanimanja za svojo stanovsko organizacijo. Od aka e-mika se opravičeno zahteva resno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Lepe besede ne smejo biti v opravlčbo in v tolažbo in lepa poročila ne smejo motiti Javnost?.
Upamo, da društvo ubere začrtano pot z večjo energijo, in iskreno želimo tudi, da z večjim — uspehom. — Po občnem zboru je predaval g. dr. Tuma o Kantu in o Marx«i na način, ki mu je zagotovil hvaležnost vseh poslušalcev.
DAROVI.
—	Ob smrti pok. Martina Pečarja so lonjerski pogrebci nabrali med seboj in nekaterimi gosti gostilne „pri županu" K 16 24 za CM podružnico v Lonjerju.
—	Ker je pomotoma preplačal srečko efektne loterije slov. umetnikov daruje CM podružnici v Trebčah g. Dobiaš 10 K.
MALI OGLASI		
=	[ MALI OOLASI m račmoajo po 4 via. ; f besed«. Mutao tisku« beteda enkrat vet NajmKjia prtde^tna 40 vta. ; | Plača M takoj taseratseM odMfca. ;	
lopa CD	dobroznani krčmi v Štanjela. Po-
la U& 5>tJ goji se poizvedo Trst, Piazza Goldoni št. 3, I.	697
špedicijska tvrdka išče izurjenega knjigovodjo (saldakontista) za takojšnji nastop.
Večja
Znanje slovenskega in nemškega jezika neobhodno potrebno. Ponudbe pod „Internationale '<i0014 inae-ratnemu oddelku „Edinosti".	703
PaefOr!7!i>Qnn mleko, od 600 do £00 litrov raOlCri£iralIU Da dan, se išče. Ponudbe naj se naslove pod „Mlekarna" na inseratni oddelek Edinosti.	701
UrtnOl* se ^proj106 takoj. Naslov pri inseratnem vrLIldr oddelku Edinosti.	69S
IInrli»4inil ima modele pariške, opremi moaisimjd klobuke od K 8— dalje, iS Nuova 45, I.
Ijene ulica 671
Brivskega učenca
ulici Saverio Mercadante št. 1.
briv-
unna t
687
y liter ?tane	°°	tpransko in
St 176.
vino. Poreška klet, Opčine, te 2
7ftmlii$fc) 86 Prodai° P7* postaji St. Ane od
vIIIIJloOd 50 sežnjev naprej po nizki ceai. Naslov : gostilna Furlan pri postaji Sv. Ane. 634
PrnHa CA delavska h>&a pod ngodnitni pogoji, rrUUa oD Greta-Cisternone. Naslov pove inseratni oddelek „Edinosti".	fi7S
Šivilje.
APICPCP Trst, Via Barriera v. 33, vrata . nitULn, 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleikem in fmneoskem kroja, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.
ŠL 513 13.
Razpis dražbe.
Občina Dekani, politični okraj Koper, razpisuje tem potom
gradnjo občinskega vodovoda
v Dolu na podlagi projekta, izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu cd marca 1912.	,
Gradba je proraČunjena na 12 987 K in se odda na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen.
Načrti, proračun, kakor splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Pismene ponudbe z varščino v znesku 650 K v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so doposlati občinskemu uradu najkasneje do 20. aprila t. 1.
Občina si pridržuje popolno izbiro po-nudeb in razpiše eventuelno ponovno dražbo.
anstvo Dekani
dne 28. marča 1913.
Župan: Piciga.
Nova trgovina
Cesare Gentilli
Trst, ul. Campanile 21
nasproti
srbsko-pravoslavni cerkvi. Prispele so zaduje novosti oblek za gospe lil deklice lil bluz po cenah, kakor jih Se iii bilo y Trstu,
Ob priliki pomladanske sezone
prej nego kiy kupite, obiščite
povo trgovino
Cesare Gentilli
Trst, ul. Campanile 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
Žup;
" Celeste Furlani "
Trst, ulica Belvedere štev. 57
priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom.
ANTON SKERL ■ TRST
mehanik, zaprisežen izvedenec. Tro Car I o Goldetl štev 10—11, Tal. 1734
Zastopnik raznih tovarn avtomabilav, motokolee itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford\ Zaloga avtomobilov, motokole3 itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica sa popravljanje li valnih strojev, koles, motokoles
itd. — Velika zaloga pripadkor. Valita rnMu |WM«. <•' >nkl 16, v«|mi *)M ■—»>«» TKLIFOa «47. - 8TOČK PMIT7M G0ODKICH (utrlktut«),
avTOKunj ■ jl. posodo po uoui omi
ESHBBBEiagllOgHgBI.
Ljudska urarna ||
BOGOMIL PIMOfi
Trst, ulica Vincenzo BfelHni št. 13 R
(lasjroti entre si. Ait?ia loveia)
- fii
Bogat Izbor
ur, verižic, o r ratnih g verižic, uhanov, pr- g stauoT, zapestnic itd. || Konkurenčne cene. ^
7olf nnclfa 8°ba> popolnoma nova, sijajna, zelo &dKUllofla solidna, se proda zaradi odpotova-
nja. Madonnina 34, vrata 5.	690
20RILNA H. D. 0.
▼ Trstu, ulica Carradori St. 18
si jo seda* vodi s. H3NKO ^OSIČ, •« dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, ^orka in mrzla Jedila ob viakem Sun<
Na razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - PiiporoČa ta za obilen obi«k*
Novi zobozdravnišHi
ambulatorij
ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljSe kakovosti po K 2
Izdiranje zob brez bolečin po 2 K.
Ordinacijske ure:
od S dopol. do i pop. in od 3 do 7 *večer. Ob nedeljah in praznikih od g do xs.
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravn fca
Dr. Maks o Bariy
Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma Ste v. 17, IL nadstr Posebni zavod za uraetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom m porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrar-aanje krivo rastočih zob. Zmerne cene« Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 popol«
Alojzij Boik
Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.VIII.
Tfgoulna dellkeles,
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže In prve vrste. — Razpošilja se tudi po pcŠti ln dostavlja na dom.
ČISTILNE KROGLJICE
9	ki prenavljajo kri dobra	©
a	proti hemorejdam, sestav	^
2	ljene is rastlinskih snovi;,	^
J?	priporočljive za redna delo-	2
w	vanje črevea, proti he mor o j d-
®	nim nadleznostim glavobolu	w Itd. — Cena ikatljl 50 atotink.
Glavna zaloga:
lekarna, Jakno", Jrst, via S. Cilino.

Fran Malis
diplomiran krojaški mojster TRST, ulica Tor S. Plero 4.
Krojačnica In zaloga suKna.
Obleke po zmernih cenoft.
Uzorna In solidna IzorSIteo.
PP
KOD
Velikanska izber fotografskih aparatov vsake vrste. W ZALO a A -M aparatov, filmov, stekel za fotografiranje i. t. 3. UF* glasovite tvrdke „Kodak", "•a
R. IHF F A. Tisf. to r*o 2.
Edini zastopnik glisovite tvrdke „LA LUMIN0SA" v Genevi.