Ob planiranju upoštevajmo realnost
Zbori skupščine občine Ljubljana Center so v juliju letos sprejeli predlog smernic za pripravljanje družbenega plana za obdobje 1981-1985 občine Ljubljana Center, mesta Ljubljane in SRS. Na podlagl teh smernic naj bi v temeljnih OZD in vseh drugih sredinah pričeli konkretneje oblikovati plane za prihodnje petletno obdobje in so tako smernice pravzaprav ogrodje bodočega razvoja, ne samo občine in mesta, ampak tudi republike. Predsednika skupščine občine Ljubljana Center Mira Samardžlja smo zato zaprosili za pogovor o tem dokumentu in, čeprav se je komaj dan pred tem vrnll z letnega dopusta, se /e prijazno odzval našemu povabilu in pristal na pogovor.
Zanimalo nas je, katere so značilnosti smernic za pri-pravljanje družbenega plana občine Ljubljana Center, ka-tere so ključne točke teh smernic, ki so hkrati tudi naj-bolj značilne. Ljubljano in ob-čino Ljubljano Center že dlje časa pesti neskladje v stop-njah rasti zaposlovanja, pro-duktivnosti in družbenega proizvoda, kar je v marsičem odsev neskladij v strukturi gospodarstva in zato nas je za-nimalo kako se bo to reševalo, kakšen bo razvoj terciarnih dejavnosti in še posebej, kakšno mesto bo dobil turi-zem.
Že dolgo časa poudarjamo, da bi morala biti znanost tr-dneje povezana z gospodar-stvom in zato smo ga zaprosi-li, da nam pove, kako se bodo v prizadevanja za oblikovanje planov, in njihovo izvajanje, vključevale znanstveno-razi-skovalne institucije in kakšen bo njihov delež, saj je prav na področju Ljubljane zaradi ve-like koncentracije znanstve-no-raziskovalnih ustanov več-ja možnost za sodelovanje z gospodarstvom. To je toliko bolj nujno, ker je industrija v Ljubljani omejena zaradi pro-stora in že dosedanje zazida-nosti kot tudi ekološke ogro-ženosti Ljubljane, vse to pa zahteva, ko govorimo o pre-strukturiranju gospodarstva, veliko sodelovanje prav zna-nosti.
Smernlce so sploine tudl zaradl pomanjkanja znanja In planov v TOZD
Po tem dolgem vprašanju se je Miro Samardžija najprej nasmehnil, nato pa dejal: »Najprej bi razčistil vlogo, ki jo imajo smernice za priprav-flanje družbenega plana za obdobje 1981-1985. Tako v re-publiki, mestnih in občinskih smernicah smo opredelili osnovne naloge, ki se postav-ljajo pred nas, kot posledica dosedaniega razvoja in ki jih želimo v naslednjem obdobju izpeljati. Te naloge pa so v ne-katerih občinskih dokumen-tih še vedno presplošno opre-deljene zato jih bo treba še konkretizirati, tako v dogovo-rih o temeljih planov, kot v planu samem. Seveda pa smernice nimajo naloge, da bi že konkretno opredelile, kako bomo posamezne zadeve iz-peljali in so zaradi tega še ve-dno na ravni, ki še ni primer-na za konkretno rabo, vendar pa mislim, da bi jih bilo mo-goče tudi dosti bolj konkret-no zapisati, bolj konkretno predlagati posamezne rešitve. Vendar pa se pri tem pojavlja več ovir. Plani v TOZD, ki so pravzaprav osnova plana ob-čine in tudi mesta, so vse pre-več megleni in reči moram, da smo prav pri planiranju v zdmženem delu v velikem zaostanku.
Druga ovira, na katero smo naleteli je, kako daleč smo sposobni strokovno predvi-deti, kaj se bo dogodilo v pri-hodnosti in koliko smo uspo-sobljeni, da bomo to, kar si zastavimo, tudi izpeljali. Žal smo tukaj dosti šibkejši kot bi želeli in tudi zaradi tega so ostale smernice na dokaj splošni ravni.
Razvoj občlne In mesta Je povezan
Smernice mesta in občine je treba gledati kot enoten do-kument, kajti v Ljubljani ni mogoče govoriti o prestruktu-riranju gospodarstva samo v eni občini, nesmisel je govori-ti o razvoju posameznih de-javnosti samo v eni občini, saj se ponavadi te dejavnosti pre-pletajo v več občinah. Zaradi tega mislim, da je treba gleda-ti smernice občine in mesta kot dokument. razvojne politi-
ke, ki jo bomo poizkušali iz-peljati v naslednjem srednje-ročnem obdobju.
Osnovni razvojni cilji na po-dročju gospodarstva v občini Center so, da pridemo prek kvalitetnih faktorjev gospo-darjenja do višje stopnje go-spodarskega razvoja, višje udeležbe produktivnosti v družbenem proizvodu, veliko
večje kot je bila dosedaj. Ena-ka usmeritev je zapisana tudi v ljubljanskih smernicah.
Dolotene delavnostl moramo tudl oputtatl
Z nizko produktivnimi de-javnostmi, in take so razvite v občini Center pa tudi v Ljub-ljani, ni mogoče bistveno po-večati deleža produktivnosti v družbenem proizvodu. Zato se v Ljubljani postavlja bolj resno kot kdajkoli prej vpra-šanje prestrukturiranja go-spodarstva. Verjetno pa tega ne bo mogoče doseči le z novi-mi investicijami in izgradnjo visoko produktivne industri-je, ki bo imela velik delež zna-nja, temveč bomo morali v Ljubljani določene dejavnosti tudi opuščati. Nismo se še do-kopali do ugotovitve in dogo-
vora, da bi z določenO politiko investiranja začeli proces gradnje novih kapacitet in ob tem opuščali tiste dejavnosti, ki očitno ne ustrezajo ljub-ljanskemu prostoru. V Ljub-ljani in v občini Center sedaj sicer gradimo nove zmoglji-vosti, pri čemer se ravnamo po teh novih dogovorjenih na-čelih, vendar pa obenem mo-derniziramo tudi stare kapaci-tete. In te obnavljajo tudi niz-ko produktiviiost, marsikdaj povzročajo večje zaposlova-nje delovne sile ipd. Izrablje-nost in zastarelost proizvajal-nih sredstev ljubljanske indu-strije zahteva obnovo teh ka-pacitet, vendar pri tem mar-sikdaj ne upoštevamo dogo-vorjenega - da bomo gradili le tiste kapacitete, ki so visoko produktivne in imajo velik del znanja in tehnologije. To je, vsaj tako mislim, osnovno protislovje ljubljanskega ra-zvoja in reševali ga bomo sa-
mo tako, da bomo v dogovoru o temeljih plana zapisali, ka-tere dejavnosti bomo razvijali in katere bomo v Ljubljani počasi opuščali.
V nekaterih OZD so že priš-li do spoznanja, da morajo nekatere dejavnosti zaradi značaja proizvodnje, struk-ture delovne sile, velike emi-sije odpadkov in drugih po-gojev opustiti. Tak primer je Pletenina, ki si prizadeva, da bi konfekcijo - ta proizvod-nja zahteva veliko dela, le priučeno delovno silo, pro-ces proizvodnje pa je enosta-ven - prenesli izven Ljublja-ne. Zato v okolici Logatca že gradijo obrat konfekcije in na ta način skušajo proiz-vodnjo, ki je v Ljubljani po-vezana s prevelikimi stroški, prenesti v kraje, kjer lahko tak obrat prispeva k razvoju in reši vrsto problemov. Po-dobno bi morali razmišljati tudi v drugih delovnih orga-nizacijah.
Brez matarlalne osnove so teljelesanje
Ko govorimo in ko bomo še govorili o razvoju Ljubljane, je treba upoštevati realne možnosti. Le tako bo začrtan
razvoj lahko uresničen. Naši plani pa so v sedanjem sred-njeročnem obdobju dostikrat ostali neuresničeni, tudi zara-di tega, ker je bilo premalo pobud v združenem delu, ka-ko naj bi posamezne zastav-ljene cilje dosegli, kako bi iz-peljali investicije, itd. Drug velik problem, s katerim se srečujemb je, ker ta trenutek ne vemo, in tega tudi še ni nihče izračunal, ali imamo do-volj dohodka za razvoj, ki smo si ga s smernicami začrtali. V Ljubljani, pa tudi v naši obči-ni še nismo izračunali do kod sežejo naše materialne mož-nosti. Zato menim, da je ena prvih nalog v nadaljnjih fazah priprave plana, da ugotovimo koliko dohodka imamo v Ljubljani in na podlagi tega vidimo, kaj smo sposobni ure-sničiti. To je za občino Center še posebno pomembno, ker kakega posebnega razvoja no-vih dejavnosti ne predvide-vamo.
Pokazale sa bodo slabostl v trgovlnl
Zaradi prostorskih in dru-gih možnosti se zavedamo, da bomo v občini Center še na-dalje razvijali trgovsko dejav-nost, gostinstvo in turizem, industrijo, ki je v naši občini že prisotna in drobno gospo-darstvo. 2al smo pri načrtova-nju razvoja drobnega gospo-darstva še na šibkih nogah, ker v tem srednjeročnem ob-dobju še niso bili narejeni pla-ni razvoja, ki bi temeljili na realnih možnostih.
Trgovina, kot pomembna dejavnost za to občino, se bo morala drugače organizirati in to postaja velelnik njenega nadaljnega razvoja. Kako nuj-na je boljšaorganizacija trgovi-ne, večja dohodkovna poveza-nost, sposobnost združevanja dela in sredstev in s tem večja učinkovitost, se bo pokazalo v letošnjem letu, ko bodo začeli učinkovati vsi stabilizacijski ukrepi, ki so bili sprejeti od federacije pa do občine. Sla-bosti zunanjetrgovinskihorga-nizacij, kot tistih v notranji tr-govini bodo z vso ostrino raz-krile potrebo po združevanju trgovine v večje komplekse združenega dela, ki bodo spo-sobni nuditi potrošniku kvali-tetne usluge, na drugi strani pa navezati trajnejše odnose z industrijo. V družbenem pro-izvodu občine sodeluje trgo-vina - podatki so za različna obdobja različni - s 50 do 60%, in zato je naša pozornost bila, bo in bo morala biti usmerjena v razvoj trgovine, v združevanje dela in sredstev, v boljšo organiziranost itd.
Že doslej smo prav na po-dročju trgovine poizkušali marsikaj spremeniti, doseči večje združevanje sredstev in dela, povezovanje itd. Žal pa moram povedati, da gredo stvari zelo počasi naprej. Ime-li smo le malo primerov de-janskih povezav, novi odnosi še niso prav zaživeli...
Poaovor «MUI In eMlkoval B. Pogačnik
PHMs||#vfliv# pnhocn^|lo
Nedavno sprejete smernice razvoja občine za na-slednje petletno obdobje so blle povod razgovoru uredništva s »prvim delegatom«, predsednlkom skupščlne. Miro Samardžlja, naš sogovornlk, seje ob tem zadržal predvsem ob realnih možnostih bodo-čega razvoja naše, v marsičem posebne občine. Ob tem /e povsem človeško prlstopil tudi k vprašanjem okrog sprejemanja taklh planov, ki bl blli odraz izk-Ijučno želja po idealnem, ne da bi ob tem upoštevali vrsto težav, s katerimi se naša, v marsikaterem po-gledu že prenasičena občina, stalno sooča. Ta daljši, vendar izredno zanimiv prispevek objav-Ijamo v dveh nadaljevanjih.
Uredništvo