olmirci
Glasilo organizacije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica
LETNIK I.
ŠTEVILKA 1 22. APRIL 1974
Ob prvi številki tovarniškega glasila
Prepričan sem, da z vami delim zadovoljstvo in zadoščenje ob izdaji prve številke našega novega tovarniškega glasila.
Ob tem trenutku se uresničuje ena naših, dolga leta neizpolnjena želja, za katero nam je v preteklosti, ko smo vse naše sile usmerjali v hitrejši razvoj in izboljšanje delovnih pogojev, vedno zmanjkovalo časa.
Velike naloge in cilji, ki smo jih uresničevali v zadnjih letih, so nas tako zaposlili, da smo izdajo lastnega glasila odlagali iz leta v leto.
Zavedamo se, da smo s tem marsikaj zamudili. Gotovo je, da je bila obveščenost kolektiva zaradi tega včasih pomanjkljiva in nezadostna.
Z novo ustavo, ki nas zadolžuje, da v praksi uresničimo neposredno odločanje delavcev o delu in rezultatih dela, postaja obveščanje delovnih ljudi še veliko bolj pomembno in nepogrešljivo.
Najbrž si želimo, da bi v našem bodočem delu vedno odločali pravilno, in popolnoma jasno je, da je od tega odvisen naš uspeh.
Glede na to, da bo v prihodnje o najpomembnejših stvareh odločal in sklepal celoten kolektiv, bo novo glasilo lahko zelo koristno sredstvo za posredovanje predlogov, pojasnil in utemeljitev.
Na ta način bo glasilo poleg obveščevalne opravljalo tudi izobraževalno vlogo in s tem usposabljalo nas vse za samoupravno delo.
Najbrž vas zanima, kakšna bo vsebinska zasnova novega glasila. Težko jo je načrtovati. Trudili se bomo, da bo glasilo spregovorilo tako o našem delu, o problemih, uspehih, načrtih in željah, kot tudi o izkušnjah in spoznanjih drugih. Približalo naj bi nam košček življenja posameznika in skupine, njegove stiske in radosti, in nas na ta način zbliževalo in plemenitilo, .lasno pa je, da bo glasilo doseglo svoj namen, če bo ugajalo vam vsem in se tudi oblikovalo z vašim sodelovanjem. Zato bodo vaše pripombe in predlogi zelo dobrodošli.
Glasilo bo popolnoma odprtega značaja in bodo zato zelo zaželjeni prispevki vsakega člana kolektiva, kar bo nedvomno bogatilo njegovo vsebino, obenem pa vzpodbujalo razna kulturna snovanja v kolektivu.
Ob koncu naj zaželim novemu glasilu dober sprejem in uspešno pot naprej.	Miro Kavčič
Živahna predvolilna dejavnost
Za nami so volitve delegacij temeljne organizacije združenega dela Proizvodnje pletenin ALMIRA Radovljica in delovne skupnosti skupnih služb OZD ALMIRA Radovljica v zbor združenega dela pri Skupščini občine Radovljica. V temeljni organizaciji združenega dela Industrijska prodajalna volitve niso bile potrebne, ker zaradi maloštevilnosti predstavlja delegacijo delovna skupnost.
Treba je bilo opraviti mnogo dela, da smo pripravili volitve. Predvolilna aktivnost se je delila na postopek evidentiranja, predkan-didacijski postopek in kandidacijski postopek. Pri evidentiranju možnih kandidatov je bil zelo aktiven mla-
dinski aktiv tovarne in pa tudi posamezniki. Izmed evidentiranih možnih kandidatov za sestavo delegacije je koordinacijski odbor za pripravo na volitve, ki so ga imenovale družbenopolitične organizacije v tovarni z nalogo, da prevzame celoten postopek volilne dejavnosti, sestavil osnovno listo kandidatov. Imeli smo širok krog evidentiranih sodelavcev, ki bi lahko zastopali naše interese na nivoju občine, zato smo se pri sestavi osnovnih list za primerne kandidate lahko odločali. O osnovnih listah je v predkandidacij-skem postopku razpravljal izvršni odbor Osnovne organizacije sindikata ALMIRE skupno s predstavniki MA in Osnovne organizacije ZK v
tovarni. Sklenil je, da se osnovni listi kandidatov lahko predloži kandidacijskim konferencam v kolektivu. Člani kolektiva so osnovni listi kandidatov potrdili in ju sprejeli za kandidatni listi v svojih samoupravnih sredinah. Izmed predlaganih možnih kandidatov so bili na volitvah 28. 3. 1974 izvoljeni naslednji delegati:
TOZD Proizvodnja pletenin ALMIRA RADOVLJICA L Ažman Marija
2.	Dobrila Marijan
3.	Dolar Zdenka
4.	Fister Janez
5.	Peternelj Marjeta
6.	Plut Marija
7.	Primožič Mari
8.	Rupar Tončka
9.	Uršič Alojz
10.	Vovk Toni.
Delovna skupnost skupnih služb OZD ALMIRA
L Bulut Zoran
2.	Černe Mili
3.	Kozole Marija
4.	Pikon Francka
6.	Prešeren Milka
5.	Podobnik Marija
7.	Remec Rajka
TOZD Industrijska prodajalna pa ima naslednje delegate:
1.	Žemva Pavla
2.	Lukač Jelka
3.	Mrovlje Zora
4.	Ivnik Martina
5.	Bratuša Tatjana
Vse te delegacije so se v preteklih dneh že sestale, konstituirale in domenile o načinu svojega dela. Delegaciji TOZD Proizvodnja pletenin bo predsedoval tov. Dobrila Marjan, nadomeščal pa ga bo tov. Uršič Alojz. Delegacijo delovne skupnosti skupnih služb bo vodila tov. Rajka Remec, v njeni odsotnosti jo bo nadomeščal tov. Bulut Zoran. Predsednik de-
legacije TOZD Industrijska prodajalna bo tov. Bratuša Tatjana, namestnik tov. Ivnik Martina.
Vse delegacije se bodo na nivoju org. združenega dela redno sestajale pred vsakim zasedanjem občinske skupščine. Zaradi enotnosti dela so se združile v konferenco delegacij, ki jo vodi stalno petčlansko predsedstvo v sestavu:
1.	Dobrila Marjan — predsednik
2.	Remec Rajka — namestnik predsednika
3.	Bratuša Tatjana — član
4.	Dolar Zdenka — član
5.	Pikon Francka —• član Prepričani smo, da smo
zaupali pravim sodelavcem in želimo, da bi nas dobro zastopali na vseh področjih od samoupravljanja do gospodarjenja in ne nazadnje družbenega standarda.
Vsem delegatom ob izvolitvi iskreno čestitamo.
Želimo jim veliko delovnih uspehov in zmag!
Milka Blažič
Volišče številka 2 v TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica
0$ 27. up'iilu, dnevu, Of
in
1. muiu9 [j'tnziiileii delu
čestitajo vsem članom kolektiva
družbeno politične organizacije, samoupravni organi in vodstvo podjetja
Močni in strnjeni
»Malokdaj smo se zbrali na kakem delovnem zboru, ki bi bil kot pričujoči kongres, tako enoten v hotenjih in tako jasen v svojih ciljih ... Naš sedmi kongres ni samo spoznanje, da je taka pot za nas, komuniste, edina možna, temveč razprava na kongresu potrjuje, da smo na tej poti zmeraj bolj aktivni in uspešni . . .« To je odlomek iz pisma, ki so ga tovarišu Titu poslali delegati sedmega kongresa, kongresa, ki je dokazal, da so vrste komunistov strnjene in neomajne.
Po pregledu kongresnih dokumentov je razvidno, da se bo sklenjen splet nalog, ki so si jih zadali komunisti, gibal med delom, oblastjo dela, znanjem, kulturo, med nami in svetom in svetom ter nami. In te naloge obenem po-
menijo tudi v praksi dosledno izoblikovanje novih družbeno ekonomskih in političnih odnosov, kakor jih vsebujeta republiška in zvezna ustava. Pogoj, da bomo resnično izoblikovali te odnose, je, da jih bomo oblikovali stalno, vneto, a ne zaletavo in potrpežljivo in ne omahljivo. Tega tudi ne bodo zmogle majhne skupinice iz uprav-ljalskih struktur in zato so prav komunisti tisti, ki morajo zagotoviti, da bo delavec v združenem delu res postal družbeni nosilec sprememb v združenem delu.
Zato tudi ne smemo pozabiti, da ni mogoče razcepiti korenin: delovne storilnosti, boljšega gospodarjenja in samoupravnih odnosov, če hočemo, da nam bo drevo bodočnosti bogato rodilo. Sočasen z bojem za nove sociali-
stične samoupravne odnose je tudi boj za ohranitev naše neodvisnosti, kakor je na kongresu dejal France Popit: »Za našo neodvisnost in obrambno pripravljenost moramo nepretrgoma utrjevati naš politični in ekonomski sistem socialističnega samoupravljanja na načelih nove ustave.« Ne smemo pa pozabiti tudi nedvomiselnega in odločnega spoznanja: »Tisti, ki so upravljali v imenu delavcev, naj se odločijo: ali se odreči birokratskemu in tehnokratskemu monopolu in stopiti na stran delavcev ali pa biti izpostavljen napadu nosilcev samoupravnih odnosov, kajti samo delavec in njegovi zavezniki so lahko kos nalogam nove etape socialističnega samoupravljanja, v katerem bosta delavec in delovni človek sploh subjekt in nosilec odločanja o družbenih rečeh. Neposredno in prek svojih delegatov«.
ABV
Pred sprejemom samoupravnega sporazuma slovenskih tovarn modnih pletenin
Gotovo se še spomnite, drage sodelavke in sodelavci, da smo lansko poletje na zborih razpravljali o izhodiščih za pripravo samoupravnega sporazuma o združitvi najbolj znanih slovenskih in tudi jugoslovanskih tovarn modnih pletenin, to je: »RAŠICE« Gameljne, »ANGORE« Ljubljana, Tovarne pletenin v Sežani in seveda naše »ALMIRE« v Radovljici.
Na zborih smo sprejeli predlagana izhodišča, ki jih je pripravil skupni pripravljalni odbor vseh štirih tovarn, ki smo ga tudi zadolžili, da na osnovi le-teh pripravi samoupravni sporazum o združitvi.
Skoraj devet mesecev je že poteklo od takrat. V vseh tovarnah smo imeli medtem veliko dela in nalog pri samoupravnem organiziranju našega dela, tako da nam je za pripravo širšega združevanja enostavno zmanjkalo časa.
Priprave in delo za združitev je ponovno oživelo letos spomladi, ko smo dočakali tudi sprejem nove ustave in lahko pripravili dokončni predlog samoupravnega sporazuma.
Ideja o združevanju pletil-cev je naletela na velik odmev in podporo v slovenski javnosti. O njej smo seznanili tudi predsednika slovenskega izvršnega sveta, tovariša Andreja Marinca, ko je bil na obisku v naši tovarni.
Pripravljalni odbor je med zadnjimi pripravami za sprejem sporazuma prejel sporočilo še nekaterih trikotažnih tovarn, da se prav tako žele priključiti k novemu združenemu podjetju: To so tovarne: TRIKON Kočevje, BEL-TINKA Beltinci in GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka.
V začetku aprila smo imeli v Ljubljani razširjen se-
stanek pripravljalnega odbora, na katerem so bili prisotni poleg članov odbora tudi predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij vseh tovarn, sodelovali pa so tudi predstavniki zgoraj omenjenih tovarn.
Pregledali smo predlog samoupravnega sporazuma in se dogovorili o enotnem programu, po katerem naj bi v kolektivih tekla razprava in sprejem sporazuma. Zedinili smo se, naj bi bila akcija končana do 20. junija, ko naj bi se delavci vseh kolektivov na zborih odločali za združitev.
V primeru, da bo sporazum o združevanju sprejet v
vseh tovarnah, bo sledil slovesen podpis samoupravnega sporazuma. Vsi smo bili enotnega mnenja, da bi bil za to najprimernejši Dan samoupravljavcev, dne 27. junija.
V naslednjih dneh boste prejeli posebno brošuro, ki vas bo seznanila o dosedanjem poteku priprav, v njej pa je tudi dokončni predlog samoupravnega sporazuma. Brošura vam bo služila kot gradivo, da se boste lahko pripravili na razpravo, obenem pa vam bo razumljivo približala tudi vse prednosti in pridobitve, ki jih združevanje pomeni za vse naše kolektive.
Franc Podjed
Pomembnejši sklepi samoupravnih organov
1. in 2. marca 1974
Zbori delavcev z večino glasov potrjujejo in sprejmejo poročilo o poslovanju podjetja v letu 1973 in zaključni račun z vsemi priloženimi obrazci.
5. in 6. aprila 1974
Zbori delavcev z večino glasov sprejmejo gospodarski načrt temeljne organizacije in podjetja v vseh njegovih sestavnih delih in pooblaščajo delavski svet TOZD in delavski svet podjetja, da sprejema sklepe za njegovo izvajanje, kakor tudi o manjših spremembah in dopolnitvah (do 2 %).
Zbori delavcev sprejemajo aneks št. 2 k samoupravnemu sporazumu o združevanju, aneks k samoupravnemu sporazumu o razdelitvi sredstev pravic in obveznosti, kakor tudi razdelitveno bilanco stanja sredstev in virov po temeljnih organizacijah na dan 1.1. 1974.


aktiva	pasiva
Skupaj Almira	82.720.659,90
TOZD Proizv. plet. Radov. 68.039.056,91 TOZD Proizv. plet. Nova G. 8.747,896,11 SDS skupne službe	4.433.931,71
TOZD Ind. prodajalna 1.499.775,17
82.720.659.90
68.039.056.91 8.747.896,11 4.433.931,71 1.499.775,17
Zbori delavcev z večino glasov sprejmejo sklep, da se med letom manjkajoča poslovna sredstva lahko prelivajo med temeljnimi organizacijami.
12. marca 1974
Delavci TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica, TOZD Industrijska prodajalna in delovna skupnost skupnih služb OZD Almira Radovljica so na zboru delavcev dne, 12. 3. 1974 obravnavali programe dela in združevanja sredstev za uresničevanje teh programov s področja otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, pokojninskega ter invalidskega zavarovanja, raziskovalne dejavnosti in zaposlovanja ter
sklenili,
da sprejmejo programe dela in združevanje sredstev za uresničevanje teh programov za občinski proračun in naslednje samoupravne interesne skupnosti:
Temeljno izobraževalno skupnost Radovljica, Izobraževalno skupnost SR Slovenije,
Temeljno skupnost otroškega varstva Radovljica, Skupnost otroškega varstva SR Slovenije, Temeljno kulturno skupnost Radovljica,
Kulturno skupnost SR Slovenije,
Temeljno telesno kulturno skupnost Radovljica, Regionalno skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Radovljica,
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije,
Skupnost za zaposlovanje SR Slovenije in Raziskovalna skupnost SR Slovenije,
Gradnja šol.
Delavci pooblaščajo tovariša Legata Jurija, da podpiše družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v občini Radovljica v letu 1974.
9. aprila 1974
Delavski svet OZD na predlog razpisne komisije soglasno imenuje za glavnega direktorja podjetja dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja, Mira Kavčiča.
Glavnemu direktorju, Miru Kavčiču, ki je natanko pred desetimi leti prevzel vodstvo podjetja in ga v vseh teh letih uspešno vodil in usmerjal, želijo ob ponovni izvolitvi obilo delovnih in osebnih uspehov
družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vsi člani kolektiva
Sodelovanje
Uredniški odbor glasila prosi vse sodelavke in sodelavce v našem podjetju, da s članki, literarnimi ali kakršnimi koli drugimi pri-
spevki sodelujejo v našem glasilu, saj bodo tako popestrili njegovo vsebino, obenem pa zadobili tudi priložnost spregovoriti v njem o vsem, kar jih tare.
Novorojencu na pot
Vesel sem bil novice, da bo tudi delovni kolektiv Almire dobil svoj časopis. In to iz dveh vzrokov. Imeti svoj mesečnik pomeni novo zmago dela in prizadevnosti tega kolektiva, ki se ponaša z naglim razvojem in mnogimi priznanji doma in v svetu. Na drugi strani pa pomeni časopis obenem afirmacijo delavskega upravljanja in nadaljnjega razvoja neposredne demokracije. V sedanjem položaju pa je to tudi uresničevanje načel naše ustave.
Ena izmed temeljnih nalog za razvoj naše samoupravne družbe na novih načelih je, čim hitreje priti do celovitega družbenega obveščanja, kot je dejal tov. Edvard Kardelj. To pomeni, da delavec nima samo pravice do dela in soodločanja o rezultatih svojega sedanjega in. minulega dela, temveč mora biti sproti obveščen o vseh problemih delitve družbenega proizvoda kot celote in o funkcioniranju oblasti delovnega človeka.
Danes se borimo ne samo za osvoboditev dela, temveč za svobodno osebnost novega, celovitega človeka, nosilca vseh
preteklih in bodočih vrednot in vizij nove humanistične družbe.
Časopis podjetja prevzema nase del teh nalog. Ne bo le informator, kaj kdo dela in kako, temveč bo tudi najtrdnejša vez med vsemi sodelujočimi. Njegov namen je, da strne vse proizvajalne potenciale v kolektivu in da s kulturnim obveščanjem vseh delavcev ustvarja kolektivno zavest usodne povezanosti vseh, ki sodelujejo v proizvajalni verigi in delitvi po načelu kdor več da, naj več prejme.
Časopis bo približal kulturo delavcu, ustvarjalcu. vseh vrednot z namenom, da ga kot potrošnika kulture vključuje obenem tudi kot proizvajalca.
Marx je zapisal, da postane ideja materialna sila takrat, kadar zajema ljudske množice. Ne smemo se razburjati, kajti kar smo, odnosno kar bomo sejali, to bo zraslo in to bomo želi.
Kolektiv Almire je že v preteklosti, ko to še ni bilo običajno, posvečal precejšnjo pozornost izobraževanju in kulturnemu dvigu svojih članov. Prav gotovo je eden od vzrokov za velike uspehe
in naglo rast v zelo težkih pogojih konkurence na domačem, še bolj pa na svetovnem tržišču, kulturna prosvetljenost in proizvodna usposobljenost delavstva kot tudi vodstva podjetja, ki ve, kaj hoče.
Današnja družba kot celota posveča tem vprašanjem večjo pozornost. Zakaj kultura je katalizator družbenih teženj. Mi kultiviramo samoupravo, ker samouprave brez kulture ni. Če tega ne bi delali, bi imeli politično kulturo.
Vodilna sila, ki giblje samoupravni socializem, je delovno ljudstvo, ljudje v duhovni in materialni proizvodnji s svojo organizirano avantgardo, zvezo komunistov in drugimi političnimi organizacijami.
Industrijska družba je po svoji naravi groba, enolična in standardizirana kot tekoči trak, zato nujno potrebujemo humanizacijo. Spremeniti družbo, jo napraviti boljšo, bolj človeško pa pomeni spremeniti zavest človeka. Kajti iz slabih posameznikov v nobenem sistemu ne more biti dobre in učinkovite družbe. Iz zavestnih in sposobnih ljudi pa lahko gradimo nov svet novih odnosov.
Nepretrgana kulturna revolucija lahko osvobaja človeka in zagotovi na-
Kaj nam prinaša nova ustava
Omejenost prostora za ta zapis mi ne dopušča, da bi v celoti spregovoril o novostih, ki se uveljavljajo z novo ustavo, zato sem se omejil le na eno izmed najvažnejših vprašanj in sicer na materialni položaj delavca v sistemu družbene reprodukcije. Skušal bom torej odgovoriti na vprašanje o vlogi delavca v ustvarjanju in delitvi dohodka.
A ker ima vsaka posledica oziroma sprememba svoj vzrok, naj najprej na kratko navedem rezultate dosedanje ustavne ureditve, ki so kot taki predstavljali vzrok za sprejem nove ustave. Te rezultate lahko opredelimo z dvema ugotovitvama:	dela-
vec je doslej odločal le o delitvi tistega dela dohodka, ki je bil ustvarjen znotraj delovne organizacije in še to predvsem posredno preko organov samoupravljanja, po drugi strani pa delavec na velik del dohodka, ki je bil iz delovne organizacije izločen v obliki raznih davkov
in prispevkov, in kot združena sredstva v bankah, zavarovalnicah, trgovini ipd., praktično ni imel nobenega vpliva. Vse to pa je imelo za posledico premajhno zanimanje delavcev za samoupravljanje, obstoj raznih tehnokratskih, managerskih skupin itd.
Po novi ustavi samoupravljanje zajema celoten dohodek. Že v ustavi sami kot najvišjem pravnem aktu neke države, je delavcu zagotovljen tak položaj, ki mu omogoča, da bo v TOZD odločal o pogojih za doseganje dohodka, o delitvi celotnega dohodka, ki ga je dosegel v katerikoli obliki združenega dela, pa tudi o tistem delu dohodka, ki ga izloča za družbene potrebe.
Sama pravica brez ustreznih sredstev (instrumentov) za njeno realizacijo seveda ničesar ne pomeni. No, ustava zagotavlja tudi to. V temeljnih organizacijah združenega dela mora biti evidentiran celoten dohodek, torej
tudi tisti, ki ga delavci v temeljni organizaciji združenega dela dosegajo zunaj svoje organizacije, npr.: v banki, v delovni organizaciji kot združenju temeljnih organizacij združenega dela itd. Delavec odloča o celotnem dohodku, torej tudi o tistem j delu, ki gre iz temeljne organizacije združenega dela v obliki raznih prispevkov za zdravstvo, šolstvo, kulturo. In končno odloča tudi o delu dohodka, ki gre v obliki davkov in prispevkov občini. Preostalo nam je le še pojasnilo o oblikah upravljanja, ki delavcu omogočajo, da neposredno in po delegatih realizira te svoje pravice. Po novi ustavi je odločanje pre-nešeno v temeljno organizacijo združenega dela, ki predstavlja tisto obliko združenega dela, ki je delavcu najbližja in kot taka edino primerna za neposredno odločanje delovnih ljudi. Temeljna organizacija združenega dela pa je hkrati tudi najustreznejša baza za izbiranje dele-
predek. Ustvarja pogoje, ko bomo lahko vsaj omejil’ zverski egoizem posameznikov, grabežljivost, težnje po nasilju in vladanju ljudem, težnje po plitvi potrošniški mentaliteti in neopravičenem prilaščanju.
Samo osveščeni delovni človek bo lahko lomil birokratske in tehnokratske monopole, malomeščanstvo, klerikalizem in oportunizem kratkovidne-žev.
Večja obveščenost delavcev je večja demokracija in. večja svoboda za ustvarjalce, a manjša za tiste, ki nas hote ali nehote zavirajo.
Mi moramo ljudi naučiti brati!
Zato so potrebne knjižnice in ljubezen do knjig. Likovna umetnost in glasba morata postati last in kulturna potreba delavca, ne pa privilegij neke samozvane elite, ki sploh ni elita.
Delavec noče biti več vijak, privesek stroja, ki ga, ko se izrabi, vržejo na odpad. Hoče biti aktiven kreator proizvodov
gatov in je zato vir delegacij delovnih ljudi. Preko teh svojih delegacij delavec zunaj temeljne organizacije združenega dela sodeluje pri odločanju o ustvarjenem dohodku v raznih bankah, zavarovalnicah, o prispevkih itd.
Po svoji delegaciji v skupščini	družbenopolitičnih
skupnosti pa delavec odloča tudi o davkih in prispevkih in o drugih vprašanjih, ki kakorkoli zadevajo dohodek te-
materialnih in duhovnih potreb.
Denar, ki ga delavec nameni za kulturo, ni voda, zlita v pesek, temveč se obrestuje že v tej in v vseh. naslednjih generacijah.
Danes vemo, da kultura ne more biti dekla dnevne politike, pač pa skupno z njo ustvarja spoj celovitih hotenj napredka.
Mi bomo spoštovali kulturne dosežke revolucionarne poti vseh jugoslovanskih narodov in odklanjali vzore neke kvazi moderne zahodne družbe, ker se zavedamo, da je naša pot v socializem dovolj bogata in izvirna, da zadovolji vsakega, po svobodi in kulturi stremečega državljana.
Upam, da bo Almirin časopis v polni meri konkretiziral naš splošni cilj. Kot doslej, bo lahko v marsičem pripomogel drugim, z vzori, kako delo osvobaja človeka in mu daje pogoje za napredek in srečo.
Tone Svetina
meljne organizacije združenega dela.
Na koncu tega skopega zapisa naj vas opozorim le še na to: ustava sama prinaša le nove oblike in možnosti, od nas samih pa je odvisno, ali nam bodo te možnosti na podlagi aktivnega sodelovanja vseh nas prinesle tudi boljše delovne rezultate, s tem pa tudi ustreznejši osebni dohodek.
Franc Kokalj
Almira na drugih poldnevnikih
Almirin paviljon na ISPU ’74
Najširšemu krogu kupcev z vsega sveta smo se predstavili na sejmu zimsko
športne opreme ISPO 74 v Miinchnu.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Almira na...
Prodaja
na beograjskem sejmu
(Nadaljevanje s 3. str.)
ISPO (Internationale Sport-artikle) je pojem, kdor kaj velja ali pa se želi uvrstiti v branžo zimsko športnih artiklov, mora priti na sejem, bodisi kot razstavljalec ali vsaj kot obiskovalec. To velja za Nemce, Evropejce, Američane in Azijce. Na tem sejmu je mogoče videti vse rase tega sveta in slišati pogovore v vseh mogočih jezikih.
Ponudba blaga za vse vrste zimsko športne dejavnosti je zelo velika in pestra. Tu najdemo vse svetovno znane proizvajalce smuči, vezi, smčarskih palic in vseh ostalih malih pripomočkov. Zelo veliko je tudi predstavnikov modnega oblačenja za navdušence belega športa.
Le kdo ne pozna imen kot so Head, Mon Clair, Anba, Carlo Gruber, Bogner itd? Seveda na nobenem sejmu ne manjka dvoje velikih gigantov in večnih konkurentov, ADIDASA in PUME. Letos je na cca 59.000 kvadratnih metrih pokrite površine razstavljalo več kot 900 raz-stavljalcev iz 36 držav. Sejem obišče vsako leto več kot 30.000 obiskovalcev, čeprav je sejem zaprtega tipa in je namenjen le poslovnim ljudem.
Mladinsko organizacijo smo ustanovili v aprilu leta 1973. Na ustanovni konferenci smo sprejeli pravilnik in program ter takoj začeli z delom. Hoteli smo odločno poseči v dogajanje in prekiniti dolgotrajno neaktivnost mladih. Krog prizadevnih in delovnih mladincev je bil sprva ožji, vendar smo kmalu uspeli pritegniti še mnoge druge. Prisotnost dobro organiziranega mladinskega aktiva se je takoj začela kazati na vseh področjih aktivnosti v podjetju. Že v začetnem obdobju se je MA uveljavil kot enakovredna članica v družbi ostalih družbeno-političnih organizacij. Mogoče smo bili nekaj časa v senci sindikalne organizacije, vendar smo dokazali, da smo sposobni samostojno izpolnjevati najzahtevnejše akcije. Prva naša akcija je bila organizacija oziroma sodelovanje z lastnim programom na pustni povorki na Bledu in kasnejša reklamna akcija v Ljubljani in Kranju. V mesecu mladosti smo sodelovali na vseh občinskih športnih tekmovanjih. V poletnem času smo organizirali izlet, vendar z udeležbo nismo bili zadovoljni. Organizirali smo turnir trikotažerjev v kegljanju in malem nogometu, ki je v programu proslav ob 25. obletnici Almire odlično uspel in je bil naša najbolj kvalitetna prireditev.
Vključili smo se v mladinsko radijsko oddajo »Spoznavajmo svet in domovino« in
ISPO je zelo reprezentativen sejem. Razstavljalci — konkurenti kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel večji in bolj razkošno urejen razstavni paviljon. Obiskovalce pritegujejo na vse mogoče načine. Povsod je videti kopico manekenk, hostess, obiskovalce vabijo na razne prireditve, vrtijo filme itd. Tekstilci pa imajo v paviljonih večkrat na dan stalne modne revije.
In kako smo se v tej družbi znašli mi? Jugoslovanska športna industrija je zelo slabo razvita. Z Elanom se začne in malone tudi konča, če izvzamemo licenčno proizvodnjo Planike, Topra, Pletenine in še nekaterih. Gotovo je, da smo premalo povezani s svetovnimi tokovi na tem področju. Elan, ki že dolga leta razstavlja na tem sejmu, je Alpini iz Žirov in nam pod zelo ugodnimi pogoji ponudil, da bi skupaj nastopali na ISPU. Skupni nastop namreč občutno zmanjša stroške, kljub veliki površini razstavnega prostora. Z enotno ureditvijo vseh treh delov paviljona pa je mogoče doseči vtis velikega in pomembnega razstav-ljalca. Namen je bil dosežen, saj je na skupni površini 460 kv. metrov razstavnega prostora zavzela Almira kar 200
s svojo ekipo sodelovali v predtekmovanjih v Novem mestu in Radovljici. Uspeli smo se kvalificirati v finale.
Med političnimi akcijami je treba poudariti, da so bili na naš predlog trije najbolj prizadevni mladinci sprejeti med člane ZK.
Bili smo nosilci in smo tudi izpeljali akcijo evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij. S to akcijo smo dosegli, da je bil krog evidentiranih kadrovsko in starostno zelo objektivno izbran.
V	občinskem merilu je MA Almire postal eden najuspešnejših in člani našega aktiva so sodelovali kot nosilci pri reorganizaciji OK ZMS. Če ocenimo našo celotno aktivnost, potem lahko rečemo, da smo v veliki večini naših akcij uspeli in opravičili svoj obstoj.
In kaj bomo delali v bodoče? Zelja nas mladih je, da razširimo dejavnost na vsa področja družbenega, političnega in ekonomskega dogajanja in da se vključimo v prizadevanja za uresničitev določil nove ustave. Zaveda-damo se, da bomo mladi v pretežni meri uživali sadove nove ustavne ureditve in zato čutimo še posebno odgovornost za njeno takojšnjo in čim popolnejšo uresničitev.
V	programu imamo tudi tesnejše povezovanje z ostalimi MA v občini. Tu mislimo predvsem na skupne akcije — zahtevnejše akcije in na
kv. metrov. Paviljon je učinkoval kot enovita celota in je bil po oceni strokovnjakov med naj lepšimi na ISPU.
Našo udeležbo in sodelovanje na tem sejmu je pogojevalo več razlogov. Za nas je velikega pomena čim bolj direkten stik z modnimi novostmi v svetu, navezava poslovnih odnosov z novimi partnerji v tujini, afirmacija Almire na drugih poldnevnikih in ne nazadnje ima sodelovanje na takem sejmu tudi velik propagandni zna-* čaj na domačem tržišču. O ISPU je poleg naših časopisov poročala tudi slovenska televizija, ki je na sejmu posnela daljšo, posebno reportažo.
Osnovni cilj vsakega sejma pa je seveda komercialni učinek, ki smo ga tudi dosegli, saj smo prodali naše smučarske puloverje v ZDA, Švedsko, Japonsko, Zahodno Nemčijo in Avstrijo. Še pomembnejši pa so stiki, ki smo jih navezali z dvema velikima svetovnima firmama s sedežem v Zahodni Nemčiji. Ti posli naj bi bili dolgoročnejši in zahtevajo obširnejše priprave.
To je le nekaj vtisov s sejma, na katerem smo se v tujini prvič predstavili samostojno, ki nam ob začetnih, nemajhnih, zagotovo obeta še večje poslovne uspehe.
Janez Grm
izmenj avo izkušenj.
Zastavili smo si nalogo, da pospešimo politično usposabljanje mladih in v ta namen bomo skupaj z ostalimi druž-beno-političnimi organizacijami prirejali razna predavanja, seminarje in posvetovanja, kjer bodo mladi dobili širšo sliko o naši politični stvarnosti. Usposabljali bomo mlade za člane ZK in jih predlagali za sprejem.
Razen teh aktivnosti bomo še nadalje prirejali športne in rekreacijske prireditve in poskušali to dejavnost približati čim večjemu številu zaposlenih. Ne bomo se zadovoljevali samo z občasnimi akcijami, temveč bo naše delovanje kontinuirano.
Pozornost bomo posvetili tudi vključevanju mladih v delo samoupravnih organov in angažiranosti mladih pri vzpostavljanju dobrih in prijateljskih odnosov med ljudmi.
Z reorganizacijo MA se bomo enakopravno vključili v sindikalne vrste in jih tako tudi pomladili. Kot aktiv mladih delavcev bomo lažje dosegli, da bodo tudi naši problemi postali problemi celotne delovne skupnosti.
Naš program je odprt tudi za vse ostale dejavnosti, ki jih bo prinesel čas.
Zaključimo torej z ugotovitvijo, da delo mladinskega aktiva ne bo lahko. Program je zelo širok in zahteven, zato bomo morali vložiti kar največ naporov, da bomo vse to uspešno izpeljali. Pri tem seveda računamo na široko podporo in razumevanje vseh zaposlenih. Zoran Bulut
Enajstega marca so v Beogradu odprli redni letni pomladanski sejem zaprtega tipa, ki je trajal do sedemnajstega marca. Obisk sejma je dovoljen samo trgovskim predstavnikom, ki na sejmu zaključujejo pogodbe za izdelke jesen-zima 74-75.
Na sejmu so razstavljali proizvajalci trikotaže, konfekcije in usnjenih izdelkov.
Glede na prejšnja leta je bil sejem slabše obiskan in tudi prodaja ni bila tako uspešna kot pretekla leta. Kupci so bili v glavnem iz Beograda, nekaj malega jih je bilo iz Vojvodine in ožje Srbije, iz drugih republik pa nič.
Na zmanjšani obisk in samo prodajo je močno vplival Ljubljanski sejem mode, ki je bil le štirinajst dni pred Beograjskim sejmom.
Na sejmu je bilo opaziti, da je v prodaji po asortimentu in strojnem parku velika razlika med Srbijo in preostalimi republikami. V Srbiji je veliko povpraševanje po naših Shetland izdelkih, tanjši moški in ženski izdelki pa se težje prodajajo, ker nam v pogledu cen močno konkurirajo številni srbski triko-tažerji.
Pregled prodaje po strojnem parku:
	po vrednosti	po količini
4-5, r	7%	5 %
7-8 r	8	6
12 m	20	32
U/gg	25	18
15 gg	30	31
21 gg	2	5
okrogli	8	3
Iz gornjih pokazateljev je jasno razvidno, kakšni izdelki gredo najbolje v prodajo. Kupci iščejo v glavnem izdelke iz patentnega pletiva. Ce pa ne gre za patentno pletivo, zahtevajo zelo zožene puloverje ali jopice in to enobarvne.
Srbija sploh ne kupuje izdelkov v barvnih kombinacijah, čeprav so moderni v sosednih državah.
S prodajo na sejmu smo lahko zadovoljni, čeprav smo pričakovali še boljši uspeh.
M. š.
Oster protest
Ob najnovejših ozemeljskih zahtevah delavci TOZD Proizvodnja pletenin Almira Nova Gorica ugotavljamo, da ravnanje italijanske vlade ni v skladu s prizadevanji za mir in dobrimi sosedskimi odnosi. Meje med Italijo in Jugoslavijo so bile urejene z mirovno pogodbo, sklenjeno leta 1947, in Londonsko spomenico iz leta 1954. Zato najodločneje protestiramo proti dopuščanju delovanja fašističnih in iredentističnih sil v sosednji Italiji, ki. kalijo medsebojne odnose in odnose v Evropi.
Delavci. Almire —
TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica
S to protestno brzojavko, poslano Generalnemu konzulatu republike Italije v Kopru, smo delavci TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica med prvimi reagirali na noto italijanske vlade, ki hoče zanikati suverenost Jugoslavije nad bivšo cono B in po izjavi italijanske vlade »neuresničenega svobodnega tržaškega ozemlja«.
Ni slučaj, da je ogorčenost spričo iredentističnih zahtev italijanske vlade prav na našem področju še večja, saj je večini še v preveč svežem spominu fašistični režim pred in med NOB.
Šemrov Ado
S poletom načrtujemo
Smo bili dobri gospodarji?
Slovensko in jugoslovansko gospodarstvo je v letu 1973 zabeležilo nižjo stopnjo rasti proizvodnje kot v preteklih letih. Pogoji gospodarjenja so se zelo zaostrili. Stabilizacijski ukrepi, predvsem zagotovitev trajnih virov obratnih sredstev za pokrivanje zalog so imeli za posledico manjšo investicijsko dejavnost. Stroški poslovanja so lani občutno porasli, v veliki meri zaradi svetovnih podražitev surovin in nafte. Ocena poslovnega uspeha gospodarstva je, da je bil uspeh slabši kot leto poprej, ustvarjena sredstva za vlaganje v nadaljnji razvoj so znatno nižja, obenem pa so padli tudi realni osebni dohodki. Med pozitivne dosežke gospodarstva v letu 1973 lahko štejemo presežek v plačilni bilanci s tujino in znatno izboljšanje likvidnosti.
Naše podjetje se je sredi teh gospodarskih tokov znašlo v hudi konkurenčni borbi na tržišču, cene osnovnih surovin so se dvignile, povečale so se zaloge, to pa predvsem zato, ker so trgovine zmanjševale svoje zaloge in jc bil tako nujen pojav po-
večanja zalog v industriji. V stanju, v kakršnem smo se znašli, je bila vsekakor zelo dobrodošla sprostitev uvoza preje, ki je bil prej vezan na ustvarjeni izvoz.
V jubilejnem letu smo zabeležili tudi nekaj pomembnejših uspehov. Zmanjšali smo obseg nedokončane proizvodnje, delno ukinili četrto izmeno v pletilnici, začeli smo z načrtnim poučevanjem novih delavcev, zgradili novo industrijsko prodajalno, v precejšnji meri modernizirali proizvodnjo in bili deležni naj višjih modnih priznanj v državi.
Vsekakor zgodovinskega pomena za krepitev samoupravnih odnosov in s tem tudi naše učinkovitosti, je bila v letu 1973 ustanovitev treh temeljnih organizacij združenega dela in sklenitev samoupravnega sporazuma o njihovem združevanju.
Investicijska dejavnost je bila v preteklem letu zelo razgibana in obsežna. Od skupnih investicij, ki so znašale skoraj 9 milijonov din, je bilo kar za 81 % novih delovnih priprav, medtem ko so bila sredstva v višini pre-
ostalih 29 % vložena v gradbene objekte. Zanimivo je dejstvo, da smo kar 75 % celotne investicijske dejavnosti financirali z lastnimi sredstvi pospešene amortizacije in prostimi sredstvi poslovnega sklada. Tako se je vrednost delovnega mesta od
45.500.	— din dvignila na
56.500.	— din.
Obseg izgotovljene proizvodnje je bil v letu 1973 za 12% večji kot leto poprej, saj je bilo oddanih v skladišče 950.703 komadov, obseg proizvodnje v tonah je bil višji za 7 %, oziroma predelanih 262 ton pletenin. Ob tej količini proizvodnje pa je odpadek, ki ga je bilo 52,6 ton, še precej prevelik in vsekakor problem, ki ga bo treba v letošnjem letu bolje rešiti. Z zmanjšanjem obsega nedokončane proizvodnje nam je tudi uspelo izboljšati obračanje, bilo je 49 dni, kar je za 3 dni bolje v primerjavi z letom poprej. Kljub večji konkurenci na domačem trgu nam je v letu 1973 uspelo prodati na domačem trgu za nekaj več kot 75 milijonov din blaga, kar je 14 % več kot leto prej. V struktu-
ri prodaje zavzema izvoz 12 odstotkov, še vedno prodamo največ svojih izdelkov (33 %) v Sloveniji, sledijo pa Srbija (29 %), BiH (17 %), Hrvaška (16%), Makedonija (5 %). Delež obrata v Novi Gorici je v skupni realizaciji znašal 8 %. V strukturi prodaje še vedno zajemajo največji delež (45 %) izdelki s cotton strojev, s ploskih 26 odstotkov, z ročnih strojev 15 %, medtem ko udeležba izdelkov iz jerseya vedno bolj zaostaja.
Takšen obseg realizacije in proizvodnje je doseglo 465 delavcev v matičnem obratu v Radovljici in 92 delavcev v obratu v Novi Gorici. Na fizično produktivnost dela, ki je znašala 355 kg, in ekonomsko, ki je znašala 56.000 din na zaposlenega, vsekakor v precejšnji meri vpliva tudi izkoristek delovnega časa. Obseg izostankov v višini 20 odstotkov od skupno opravljenih delovnih ur je nesporno prevelik, še posebno zato, ker več kot tretjino teh izostankov zajemajo bolniški dopusti, ki so se kar za 15 odstotkov povečali v breme podjetja.
Od celotnega dohodka 76.744.888.— din nam je v letu 1973 uspelo ustvariti 30.650.435 din dohodka in ko
od tega odštejemo 2.065,799.— din pogodbenih in 23.657.477 zakonskih obveznosti ter 21.997.627 din osebnih dohodkov, nam ostane še 4.199.530 din ostanka, ki pa smo ga razdelili v rezervni sklad za 613.000 din, v sklad skupne porabe za 2.350.000 din, za fi-naciranje družbenih služb 89.250 din, preostali del v višini 1.147.272 din smo vložili v poslovni sklad in na osnovi zakonskih predpisov in teh sredstev dali kredit za gospodarsko nerazvite republike in SAP Kosovo v višini 849.963 din in kredit za skupne rezerve v občini in republiki 205.514 dinarjev.
Će bi na koncu skušali oceniti poslovanje v letu 1973, bi ugotovili, da smo ustvarili za 17 % manj podjetniške akumulacije, da smo ob 10 % povečanju števila zaposlenih ustvarili 12 % večjo proizvodnjo in za prav toliko večji družbeni proizvod, da je bil celotni dohodek večji za 14 % in osebni dohodki, ki so v povprečju znašali 1.940 din, so bili večji za 14 %, ob vsem tem pa nam je ostalo za 49 odstotkov manj ostanka dohodka kot leto prej.
Za leto 1974 smo si zadali naloge, ki niso majhne. Vendar je nadvse razveseljivo spoznanje, da novi samoupravni tokovi, ko odločanje o ustvarjenih rezultatih dela prehaja v neodtujljivo pravico neposrednih proizvajalcev, niso naleteli na gluha ušesa. Na najbolj neposreden način, kot še nikoli, smo na zborih delavcev odločali o razdelitvi dohodka leta 1973 in o planskih nalogah leta 1974 in več kot samo razveseljiv je sklep delavcev, ki je bil sprejet na zadnjem zboru druge izmene plctilnice in šivalnice ter nočne izmene. Po tem sklepu bomo v bodoče zamujeni čas, ki je potreben za uresničevanje načela o neposrednem odločanju, nadoknadili z delom ob prostih sobotah. Ta sklep je prav gotovo dokaz visoke zavesti delavcev »ALMIRE«, zavesti, ki izpričuje spoznanje, da upravljamo z našimi skupnimi sredstvi in da so rezultati našega dela sadovi, ki jih bomo lahko zaužili le, če jih bomo ustvarili.
Zlato Kavčič
finale za zaključni račun 1973
Devet medalj
Osnovne organizacije sindikata treh delovnih organizacij »Sukna«, »Vezenin« in »Almire« so 30. marca priredile prvo občinsko tekstili-ado na Voglu.
Pokrovitelj tekmovanja pod geslom: »množično na smučišča«, je bil Občinski sindikalni svet, ki je poklonil tudi lepa izrezljana lesena pokala, za katera se je v veleslalomu potegovalo dvainsedemdeset smučarjev v petih jakostnih razredih.
Prehodni pokal za množičnost je osvojila »Almira«, saj
je pognala s starta kar dvainštirideset od triinpetdesetih prijavljenih tekmovalcev.
Nekaterih, ki so sicer velikodušno obljubljali svojo udeležbo, ni bilo na start, bilo pa je veliko takih, ki so pokazali obilo športnega duha in solidarnosti, čeprav niso bili na smučeh že več sezon ali pa so trdili, da »dil-ce« ne zdrže več njihovih let. Dokazali pa so prav nasprotno! Sekunde niso bile važne in veselo smo jih pozdravljali na cilju. Zato jim gre za včasih s padci preki-
njeno vožnjo še posebna hvala in upamo, da jih bomo tudi naslednje leto spet videli na strmini.
Vendar pa nismo osvojili le prehodnega pokala za množičnost, temveč tudi prehodni ekipni pokal. Prismu-čala ga je zlata petorka v sestavi: Kavčič Zlato, Rozman Marjan, Rozman ing. Franc, Kavčič Miro in Marija Praprotnik. Na svečani zaključni podelitvi priznanj v domu Staneta Žagarja v Bohinju, kjer je vladalo razigrano in prisrčno razpoloženje, smo od 15 razdeljneih medalj prejeli kar 9 odličij.
Za brezhibno organizacijo poteka tekmovanja pa so po-(Nadaljevanje na 6. str.)
Prehodni ekipni pokal
Rozman ing. Franc, Kavčič Miro, Kavčič Zlato, Praprotnik Marija, Rozman Marjan
Obrazi med nami
Štefka
Štefka Kunčičeva, ena izmed delavk, ki so v naši to-tovami prav od njenega obstoja, me je pričakala v prijetno urejeni hiši, ikjer je povsod čutiti skrbno, marljivo žensko roko. Ko sem se skozi akno ozrla na vrt, na obdelane grede, grmičje ribeza in urejen sadovnjak, in jo vprašala, če vse to obdela sama, se je zasmejala.
Štefka Kunčičeva
»Kaj pa je to takega? Navajena sem že od malega, doma nas je bilo osem otrok ...«
Tako kot vsako leto, smo se tudi letošnjo zimo smučarji tekstilci pomerili v smučarskih veščinah. Ekipa »Almire« je na tem tekmovanju dosegla doslej svoj največji uspeh. Slaba zima nam vsekakor ni nudila posebnih možnosti za dobro smuko, še manj pa za pridobitev znanja za tekmovalno smučanje. Kljub temu smo se odločili, da sodelujemo na 16. teksti-liadi, ki je bila v odlični organizaciji Gorenjske predilnice iz Škofje Loke 9. februarja na Sorški planini.
Proge, ki so bile odlično pripravljene, smo tekmovalci že v zgodnjih jutranjih urah skupaj pregledali in jih ocenili ter se odločili, da bomo smučke dobro namazali. Uspeh ni izostal. Vsekakor največji uspeh je dosegla naša tekmovalka, Marija Praprotnik, ki je v disciplini mlajših članic dosegla prvo mesto in tako osvojila pokal v trajno last. Uvrstitve članov naše ekipe so bile naslednje:
mlajši člani: Grm Janez 16. mesto, Kavčič Zlato 21. mesto, Rozman Marjan 39. mesto in Selan Franc zaradi padca 151. mesto. V tej skupini je bilo 189 tekmovalcev.
Kunčič
Trdo je bilo treba poprijeti doma na Zgoši, koder je Štefka odraščala. Bilo jih je pet deklet in trije fantje, osem ust, pri hiši pa samo nevelika njiva in krava. Ko je Štefka toliko zrasla, da so jo nehali varovati starejši bratje in sestre, je sama začela pestovati mlajše . . .
»V šolo sem šla zgodaj, že pri šestih, s trinajstimi in pol pa so mi poiskali delo. Delala sem pri obrtnici Kovačevi, tam, kjer je zdaj »Elan«. Šivali smo spodnje perilo za vojsko. Rada sem šivala, mislila sem, nekaj bom prihranila, malo bom pomagala doma ...«
Pa se je začela vojna.
»Postala sem članica OF, 1943 pa aktivistka kokrškega odreda in vse do konca vojne sem delala za partizane ...«
Štefka ne toži, da ni imela prave mladosti. Odpovedovanja tistih dni je sprejela kat nekaj samoumevnega. Pa čas prvih povojni let?
»Najprej sem se zaposlila pri Šušteršiču v Lescah, nato pa Tovarni pletenin in nogavic, to je v poznejši Almiri, kot pletilja. Rada sem delala, saj še in rada sem bila med ljudmi, kakor sem še danes ...«
In tako je postajala del tovarne, tovarna pa je postajala del nje.
starejši člani:	Rozman
Franc 18. mesto, Humerca Janez 19. mesto od skupno 139 tekmovalcev;
seniorji: Legat Jurij 7. mesto, Kavčič Miro 28. mesto od skupno 51 tekmovalcev;
mlajše članice: Marija Praprotnik 1. mesto, Brejc Francka 29. mesto, Kotnik Ana 51. mesto od skupno 79 tekmovalk;
Marija Praprotnik
članice:	Pretnar Francka
12. mesto, Ferjan Silva 29. mesto od 38 tekmovalk.
In težave?
»Tudi težave so bile, a z dobro voljo se marsikakšno lahko premosti, samo napihovati jih ni treba.«
Aktivno je sodelovala v družbenopolitičnih organizacijah, že leta 1947 so jo sprejeli v Zvezo komunistov.
»Premalo časa je bilo za vse. Sestanki, veliko sestankov pa služba, premalo sem brala, zelo rada bi se še česa naučila. Knjige človeku marsikaj dajo . ..«
Štefka govori živahno, v njej je čutiti energijo, odločnost in voljo do življenja.
»Poročila sem se, ko so otroci mojih vrstnic že začenjali hoditi v šolo. Kakšnega posebnega stanovanja nisem imela. Mož je bil zidar, pa sva se lotila zidanja. Takrat še ni bilo mešalcev. Vso malto sem zmešala sama ...«
Takrat je bila Štefka že vodja izmene v pletilnici in ko je rodila sina, so se začele skrbi z varstvom. Vsi so ga varovali po malo, Štefka, oče, soseda. In čeprav se je nato vselila v napol nedodelano hišo, je bila zadovoljna. Življenje je teklo med domom in tovarno, kakor pač teče s svojimi majhnimi in velikimi skrbmi in z velikimi in majhnimi radostmi...
»Lepo nam je bilo, vse do lanskega novega leta ...«
Tedaj je Štefki smrt iztrgala moža, komaj desetletnemu Slavku pa očeta.
»To je zmeraj hudo, če pa se dva razumeta, je še huje ...«
Če upoštevamo dejstvo, da so se tekstiliade udeležili tudi smučarji, ki so včasih nastopali celo v državni reprezentanci, potem rezultati naših smučarjev nikakor niso slabi.
Edinstven je uspeh naših smučarjev v ekipni uvrstitvi. Ekipa, ki so jo sestavljali: Grm Janez, Kavčič Zlato, Rozman Franc, Legat Jurij in Praprotnik Marija je zasedla 3. mesto in osvojila bronaste medalje. Boljši od ekipe »Almire« sta bili samo ekipa BPT Tržič in MTT Maribor, ki se že nekaj let menjavata na prvem in drugem mestu.
S tako uvrstitvijo so naši smučarji vsekakor opravičili svoj nastop in ne samo to — takšen uspeh je za podjetje, kakršno je naše, nedvomno tudi reklamnega pomena. Za tiste, ki niso bili na zaključni prireditvi podelitve priznanj, naj napišem še to, da je bilo več kot tri četrtine tekmovalcev in organizatorjev oblečenih v »Almirine« puloverje, ki so jih kupili v trgovinah širom Slovenije ali pri nas v tovarni in da so se zanje zanimale tudi druge ekipe.
Zlato Kavčič
Nekaj časa vlada molk spominov, ki pa ga Štefka z mirnimi besedami obvlada.
»Pa so mi pomagali. Res. Domači, da nisem bila tako sama. In v tovarni tudi. Ko sem potožila, da težko delam v štirih izmenah, saj je sin preveč prepuščen samemu sebi, so me razumeli. Premestili so me v vzorčni oddelek, kjer kot vodja izmene delam le dopoldne .. .«
Popoldne je namenjeno prijaznemu sinu, fantiču, ki z vrstniki najraje zbija vse vr-
Devet
(Nadaljevanje s 5. str.)
skrbeli člani smučarskega kluba Bohinjska Bistrica.
Uvrstitev posameznih tekmovalcev pa je bila naslednja: starejši člani: L Kavčič Miro (A), 2. Beguš Franc (S), 3. Šiler Slavko (A), 4. Uršič Alojz (A), 5. Prezelj Marijan (A); v skupini je bilo prijavljenih 13, diskvalificirani 3, startalo pa ni 5 tekmovalcev. Starejše članice:
1.	Ferjan Silva (A), 2. Pikon Francka (A), 3. Luznar Štefka (A); v skupini je bilo prijavljenih 13, diskvalificiranih
2,	startalo pa ni 8 tekmovalk,
članice - mlajše: L Kavčič Marija (S), 2. Praprotnik Marija (A),	3.—4. Cvenkelj
Polonca (V),	5. Cundrič
Tončka (V),	6. Polak Eli
(V),	7. Pogačnik Slavica (S),	8. Dolar Zdenka
(A), 9. Pretnar Francka (A), 10. Brejc Francka (A), 11. Kotnik Ana (A), 12. Kokalj Mojca (S), 13. Dolenc Alenka (A), 14. Soklič Draga (A), 15. Mulej Minka (V), 16. Ivnik Mar-
S pomladjo se je ženski svet začel vneto zanimati za modne pletenine in to je čutiti tudi v obeh naših prodajalnah, kjer promet stalno narašča.
Ženske, posebno mlajše, se navdušujejo predvsem nad oblekami in kompleti, nemalo katera pa odide tudi razočarana, ker so vzorčni komadi in unikati ponavadi narejeni le v eni številki. Starejše in ne več povsem vitke pa si želijo oblek tudi
ste žog, in domačim opravilom.
Je še kaj želja za v prihodnje?
»Še. Rada bi bila čim bolj zdrava... In da se s sinom z leti ne bi odtujila... in da bi bila vsaj še nekaj let v tovarni.
Na čas, ko bo upokojena, ne mara misliti, preveč je še v njej moči in odločnosti in želje po življenju, kakršno pač je.
Alenka Balè-Vrabec
medalj
tina (A), 17. Vodopivec Vera (A), 18. Tonejc Marinka (A), 19. Hrovat Marjanca (A); prijavljenih je bilo 39, diskvalificiranih 4, odstopilo je 5, startalo pa ni 19 tekmovalk, člani: 1. Rozman Franc (A), 2. Zupan Jože (S), 3. Trpin Janko (S), 4. Žemva Jože (A), 5. Pogačnik Mirko (V); prijavljenih 13, diskvalificirani so bili 3, odstopil je 1, startali pa niso 3 tekmovalci. Mlajši člani: 1. Zupan Miha (S), 2. Kavčič Zlato (A), 3. Rozman Marjan (A), 4. Dežman Viktor (S), 5. Legat Jure (S), 6. Vergles Branko (S), 7. Dežman Andrej (V), 8. Selan Franc (A), 9. Pretnar Janez (A), 10. Stritih Igor (V), 11. Sušnik Ljubo (V), 12. Pristov Franci (A), 13. Markelj Matija (V), 14. Ambrožič Stane (V); prijavljenih je bilo 28, diskvalificiranih 8, odstopila 2, startali pa niso 4 tekmovalci. Ekipe: 1. »Almira« Radovljica — 2.54,8, 2. »Sukno« Zapuže — 2.56,3.
Alenka Bolè-Vrabec
v velikosti 44 in 46, s katerimi jim ne moremo postreči, ker jih preprosto ne izdelujemo in zdi se nam umestno, da bi začeli nemara razmišljati tudi o proizvodnji večjih številk.
Mamice rade kupujejo hlačke iz jerseya, saj so primerne za fanta ali deklico. Pogrešajo pa hlačke z lackom za dvo-, tri- ali štiri-letne hla-mudračarje in komplete hlačk, bluzice ali puloverja v kontrastnih barvah.
T. B.
Bron za Almiro
Velike številke
Domača moda za naše malčke
1. N;i pivi skici so otroške karo hlače do pasu. Pulover je spleten v eni izmed barv v hlačah, brezrokavnik pa v drugi barvi (vodilni v blagu hlač). Brezrokavnik je lahko pleten cevasto, le na prednjem delu ima nekaj kit. Ob rope so široke 2—3 cm. Komplet je primeren za vsako starost.
а.	Komplet za starost od 1—3 let. Modre ali rdeče hlačke pletene 1 leva, 1 desna na stroju 12 ali samo desne na stroju 8. Hlačke so malo daljše, končajo se nekaj cm nad kolenom. Pulover ima po sredini vložen del v trobarvnih črticah (rdeče, modro, rumeno). Iz istega črtastega pletiva mu prišijemo elipse na komolčke. Pulover je iz enakega pletiva kot hlače.
3.	Oblekica, primerna tudi za večje deklice od 4—14 let. Poljubno tiskano, črtasto ali karo blago, v kombinaciji s patentom, seveda v ustrezajoči barvi. Krilo je krojeno zvončasto, rokava pa so nabrana. Ob rokavih in žepih dvojni patent.
4.	Hlače, primerne za naše najmanjše. Na kolena mu prišijemo krpice v barvi ali vzorcu puloverja. Naramnice so zadaj prekrižane in se v pasu zapenjajo z gumbi.
5.	Hlače za starost od 2—8 let. Hlače so lahko iz blaga ali jerseya. Posebnost so žepi na hlačnicah v obliki rokavic s patentom v zapestju. Modre hlače, rdeči žepi (rokavice) z rumenimi patenti. Poleg rdeč ali rumen puli.
б.	Dekliško krilo iz karo blaga ali jerseya je enakega kroja kot hlače št. 5. Žep je krojen postrani. Krilo pa se konča v životcu 5 cm nad pasom.
7.	Oblekica za vroče dni, ki jo lahko napletemo ali nakvačkamo. V gornjem delu ima nekaj črtic in pikic (ali račk, srčkov itd.). Krilo je zvončasto pleteno.
8.	Za spomladanske sprehode bomo naše malčke oblekle v praktično efektno jopico v modro-rdeči kombinaciji z rumenimi obrobami. Lahko je pletena 1 leva, 1 desna, ali pa s samimi desnimi, žepi so pleteni postrani in ukrojeni: 3 cm rdeče, 1,5 cm rumene, 3 cm rdeče. Na vrhu je postrani prišito 2 cm rumene. Začetek, 8 cm je pleten v rdeči, ostalo pa v modri barvi, na rami 1,5 cm rdeče, 1,5 cm rumene, ostalo rdeča. Rumena obroba je široka 2,5 cm z modrimi ali rdečimi gumbi. Hlače imajo všite žepe in so prešite z dolgimi šivi.
Klic v sili
Prosim vse urarje od blizu in daleč, naj solidarno sodelujejo pri popravilu mojih neštetih sestra, uric, zapestnih in žepnih ur, ki vneto hlastajo in neodgovorno prehitevajo čas, da ljudje, ki se zanesejo nanje, dan za dnem nekaj minut prezgodaj hitijo mimo mene, še preden po dobri, stari navadi odpiskam konec šihta!
Stara, obupana, enakomerno in zvesto tekoča
URA V VRATARNICI
Poročili
so se:
Rozman Lučka — nabiral-ka na glavnike
Remih Marij anca — ralka na glavnike
Polajnar Nevenka — krojil j a
Pirc Sonja — tehnolog
Peternelj Marjeta — izobraževanja
Boltar Milena — likarica
Vsem novoporočencem želimo kar največ medsebojnega razumevanja.
Grm Janezu — deklica Srečnim mamicam in očkom iskrene čestitke!
Gibanje delovne sile
Februar:
—	sprejemi: Žvegelj Majda
—	strojni knjigovodja — v računovodski sektor
—■ prenehanja: Kanduč Bojana —• likarica — po sporazumu, Šmon Anton — cotton pletilec — izključitev iz delovne skpnosti Marec:
—■ sprejemi: Kokalj Franc
—	dipl. pravnik — v splošno kadrovski sektor, Berdon Marija — NK delavka — ple-tilnica N. Gorica, Grudina Majda — NK delavka — ple-tilnica N. Gorica
—	prenehanja: Borič Anica — ročna šivilja — invalidska upokojitev
Rodili
nabi- SO S6 :
vodja Mihelčič Mariji — deklica Pesjak Mihaeli — deklica Rihtaršič Julki — deček Popovič Dragici — deklica Kunej Jožici —- deček Maček Slavici — deček Kušnjerek Tereziji — deček Makarič Tereziji — deček Klančič Zdenki — deček
OS-ZAIM,
fri-A S
KRASTLAN. WA PftlH-
NAtrij
| SLOVEN
SORODNIK
ToVAZNAj V UOfc. :
OS.tAIN.
DEL
IMENA
VEDETI
J. AMER INO'JA-w£C
V1WAR
iTKMsJ’NA Z VfiS.
I ViORC.1
MAZA
Mesto WA WR.V.
fcßfcl J
SLOGA
i*>*rfc
Pesnitev
DRSAVA ;
Lv "3-ANfcfcj
VEZKMK
«--f»
KOKJELC
POLOTOKA
t AS OVNA ENOTA
PREVOHA
FORMA
POJMOV L N
&IV&I S LOVEN -! TfüMik :
OCLA
JAPONSkl
Šopek
ZELENICA
KAZAL. N	! ZAIMEK
R5KÀ V 1TALIJ I
STE V’LO :
Enaki
Smicen |SVEro j
Z.IME
VONJA ;
PISMO
TEKOČE
MAŠČOBE
! op>£ v; -: TKI
ARA-fcS LÀ Sk-za-va
SO&ED.
DRÌAVA
ur\n
PIJAČA
PRVI -STARIH ! PLOVE* lt^QVj
(qOROVJE V Ar? er
SELIŠKAR.
PREDLO^
PERSO -WALEN
POD «SNEŽENJ
ŠTEVNI*
IH. ’HE
K\AK\T
OSE Ü»
LOPA
I KALCIJ
0TEKO-: PIN\T1 :
ZAlM-
twist !
DELATI
Skoke
HOTNO
KEPu&LIM V Z.AfWW
---gr-
opes
ST tv Nik.
OHAH- OCLE
NO !-----3
SRED* JENSKA
st V o ! ^EKA
1RIDU
PAR.NI PO G^© N. STROJ
HRVAT. M EJNA ReicA
LOONICA
SLO GAJ !
:NAPtRA
UTEŽNA
MEKA
VA
IPAVEC.
3AWEZ
POVR-
ŠINSKA
MEKA
OTO
PESTNER
PISEC. VLJUDEN
država
K-RASKo
Vf NO
^l-ED. Z^OSCEMI ,C'EE' V06.WU?)
V PIRt.-
n&jiu
POLOTOK V AZIJI
Atmo-
T ERA
iNARCANA j RtPOSL.
Ri>WDU
PKAott:
Judov
nesramna
ŠTEVNIk
RAZSO-
DIŠČE
NEZNA-
NEC
VEZNIK
DEL
i PkEDSETr Nik DS ! A-LMlRE
GRADIS.
MATER
AVTA
ŽIVILSKI
OERAT
mw\- j
MIJ !
NARK02A
PEVKA
Amirroz
NAKAZE.
SKREGAN
malo-
krvnost
LESK
iKRAJE-I VNI PRISLOV
Vrsta
VRfcE
O bEft.
ST. SLOVAN
ZAIM.
PE KOCA RASTLINA
LATIN-
VEZNIK
TALI-
AKT)
JANI
: RADON
Non
PRtOlc^
AKO
neokusne
umetnine
POŠKO-
DBA
MORA-
LEN
GjArdne*
l/H. smola C
Glavno
MESTO JO« JANIJE
S poka -ZOM
DfUAV
Nagradna
križanka
I. nagrada II. nagrada
100,00 din 70,00 din
Opozorilo
III. nagrada	50,00 din
IV. nagrada	30,00 din
Pravilne rešitve oddajte v nabiralnik glasila do ponedeljka, 6. maja 1974. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki glasila.
Vodstvo kadrovske službe podjetja naproša vse zaposlene, naj vsakršno spremembo, poroko, spremembo bivališča, rojstvo družinskega člana, spremembo osebne izkaznice najmanj v roku osmih dni sporočijo kadrovski službi podjetja.
UREDNIŠKI ODBOR:
Zlato Kavčič, Milka Blažič, Zoran Bulut, Janez Grm, Maruša černilec, Katja Kos, Brigita Ropret, Mila Mežek, Bosiljka Vidič, Valentin Pintar, Tatjana Bratuša, Peter Vengar GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Alenka Bolè-Vrabec
TISK: Gorenjski tisk, Kranj