PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ri	rn
Abb. postale I gruppo ti6D3 50 11T
Leto XXm. Št. 183 (6767)
TRST, petek, 4. avgusta 1967
POSLANICA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA KONGRESU
Johnson sklenil poslati nove vojake v Vietnam in zahteva zaradi tega zvišanje davkov
Število ameriških vojakov v Vietnamu se bo s tem zvišalo na 525.000 - U Tant odklonil vabilo, naj pošlje v Sajgon opazovalce OZN ob predsedniških volitvah
WASHINGTON, 3. — Ameriški predsednik Johnson je poslal kongresu poslanico, s katero zahteva dodatni davek na dohodke v višini 10 odstotkov in javlja, da bo pooblastil povečanje števila ameriških vojakov v Vietnamu za 45.000 mož do 30. junija 1968.
Johnson ugotavlja, da se je Primanjkljaj v proračunu za te-
koče finančno leto predvideval na 23.600 milijonov dolarjev, toda dejansko bo presegel 28.000 niilijonov, če se ne zvišajo davki. Johnson zahteva od kongresa, naj odobri njegov ukrep, da se izognejo prevelikemu primanjkljaju in nevarni inflaciji.
Johnson pravi, da je zvišanje iz uatkov potrebno zaradi vietnamske vojne. Zatem pravi, da bo pooblastil zvišanje števila ameriških vojakov v Vietnamu na podlagi priporočil ministra za obrambo Me-Namare in načelnikov glavnega štaba ter poveljnika ameriških sil v Vietnamu generala Westmorelanda. Pri tem omenja Johnson «slovesno obveznost*, da ameriškim vojakom, ki se borijo v Vietnamu «ne bo nikoli manjkala pomoč, orožje in potrebna oprema, ki so potrebni za ojihovo poslanstvo in tudi za njihovo življenje*. Nato dodaja, da bo ^Amerika izpolnila to obveznost*, zaradi česar se bodo stroški za voj-n? v Vietnamu zvišali. Johnson pra-da bi izdatki za obrambo v tekočem finančnem letu utegnili doseči 79 milijard dolarjev, to je 4 {Juli jarde vec, kakor se je predvidevalo januarja.
Johnson pravi zatem, da bodo dodatni davek, ki ga predlaga, eventualno ukinili 30. junija 1969, toda n* izključeno, da bo ostal v velja-vi. dokler bo zaradi izrednih izdatkov v zvezi z vojno v Vietnamu Eptreben večji davčni dohodek. frav zaradi tega se bo davek zvijal za 10 odstotkov in ne za 6, kakor je Johnson priporočal januarja.
Predsednik poziva kongres, naj °dobri njegov predlog in naj bo Zelo previden pri določanju raznih ^skazil. Zvezna vlada bo storila vse, da zmanjša nepotrebne bistvene izdatke. Nato poziva tudi taj-■uka za obrambo McNamaro, naj ®fegleda vse izdatke v svojem mi-ijstrstvu in črta izdatke, ki niso Bistvene važnosti. Pri tem pa pravi. da ne bodo oškodovani «komaj začeti veliki programi*.
Z odločitvijo, ki jo je danes napovedal Johnson, bo do 30. junija Vr bodnjega leta število ameriških S?t v Vietnamu narastlo na 525.000. rZe za število, ki presega za 50.000 y'j)i največje število ameriških vo-jkkov, ko je bila korejska vojna he višku.
bAJGON, 3. — V Južnem Viet-atnu se je začela velika kampa-J8 za predsedniške volitve. Dva 'nlna kandidata za predsednika “Publike v Južnem Vietnamu, ki * najresnejša konkurenta seda-a- ega predsednika republike in se-h“Ojega. predsednika vlade, sta da-
PrOgra;
obrazložila časnikarjem svoj
•lfzvl je sedanji predsednik pokosite zbornice in bivši predsed-
nik
pa~ republike Fan Kac Su, drugi Trn kivši ministrski predsednik t.811 Van Huong. Oba se zavzema-Ov za prihod civilistov na oblast. - a sta se zavzemala tudi za ne-
ajjzredna pogajanja s hanojsko vla-
floL»er je to edini način, da se je “ze konec vojne. Fan Kac Su j^.“Javil: ((Naklonjeni smo poga-na podlagi ženevske konfe-je %■ Potrdimo je skleniti premir-i Bm pa bi se tisti, ki ho-JU Komunizem, lahko preselili na
sever. Pozneje bi se obe strani lahko lotili miroljubnega tekmovanja za približno deset let, preden bi razpisali splošne volitve.*
Bivši predsednik vlade Tran Van Huong pa je izjavil, da spričo dejstva, da ni mogoča zmaga ne ene ne druge strani, je potrebno iskati sporazumno rešitev. Pri pogajanjih bi zavezniki Južnega Vietnama imeli samo posvetovalno nalogo. Takoj nato pa je dodal, da ne išče miru za vsako ceno in je dejal, da ((morajo komunisti opustiti svoje načrte za zavojevanje Južnega Vietnama*.
V	New Torku je predstavnik Združenih narodov izjavil, da je U Tant zavrnil vabilo sajgonske vlade, naj pošlje opazovalce OZN na predsedniške volitve, ki bodo septembra. U Tant je poudaril, da ne more sprejeti nobenega sklepa brez izrecnega pooblastila skupščine.
V	zadnjih 24 urah ni bilo večjih spopadov na kopnem v Južnem Vietnamu. Kakih 30 km od Danan-ga so osvobodilne sile uničile manj. šo enoto ameriških vojakov. Ko so prišla ojačenja, so našli 15 ameriških vojakov mrtvih in enega ranjenega.
Včeraj so ameriška letala znova bombardirala nekatere kraje Severnega Vietnama. Severnovietnam-ske obalne baterije pa so zadele ameriško vojno ladjo «Saint Paul*, ki je obstreljevala železniško postajo v kraju Kong Fu.
Konferenca v Havani
HAVANA, 3. — Na konferenci la-tinsko-ameriške solidarnosti sta delegata Brazilije in Dominikanske republike kritizirala Sovjetsko zvezo, češ da s svojimi trgovinskimi pogodbami in gospodarsko pomočjo pomaga nekaterim diktaturam na tem področju. Kritike niso sicer odkrito omenile Sovjetske zveze, vendar so bile tako formulirane, da ne dopuščajo nobenih dvomov, na koga so naslovljene. Tako je brazilski delegat Anselmo dejal, da ni v skladu z revolucionarno solidarnostjo, ko države, ki trde, da podpirajo odporniška gibanja, dajejo dvesto milijonov dolarjev kredita vojaškemu režimu v Braziliji.
Venezuelec major Francisco Pra-da je obdolžil «reakcionarno» komunistično partijo Venezuele, ker je opustila oborožen boj in je iz-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiiiiiiiiiiiniinmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiii
IZJAVA MINISTRA ZA FINANCE
Preti: Cena cigaret se ne bo zvišala
Ustanovljen odbor italijanskih državljanov, ki prebivajo v tujini - Nova električna centrala v Tolmeču
RIM, 3. — Minister za finance Preti je odločno zanikal vesti, da nameravajo zvišati cene cigaret in drugih monopolnih izdelkov.
Tanfani je danes podpisal odlok o ustanovitvi odbora Italijanov, ki prebivajo v tujini. V odboru bo štirideset članov, od katerih so trideset imenovali ;ne 1 raznimi italijanskimi državljani, ki prebivajo v tujini, deset pa jih zastopa razne državne uprave, ki so zainteresirane pri njih vprašanjih. Odbor so ustanovili na osnovi predsedniškega odloka od 5. januarja letos ki se nanaša na ureditev uprave zunanjega ministrstva. Gre za prvi primer, ko sodelujejo tudi državljani, ki prebivajo v tujini. Odbor bo imel posvetovalni značaj in bo izrekal mnenje glede konkretnih vprašanj, ki zanimajo izseljence. Po nepopolnih podatkih prebiva sedaj 5 milijonov Italijanov v tujini. Za predstavnika italijanskih državljanov, ki prebivajo v Jugoslaviji, je bil imenovan Emanuele Pagnini iz Firenc, ki sedaj prebiva v Zagrebu in ki je z dobrim poznavanjem jugoslovanskega tržišča prispeval k povečani gospodarski izmenjavi.
Minister za industrijo in trgovi-
no Andreotti je prisostvoval spu-stitvi v pogon nove električne centrale, ki bo služila izključno potrebam papirnice v Tolmeču v Karniji. Papirnica pripada skupini Pirelli in je med najvažnejšimi tovrstnimi podjetji v Italiji ter proizvaja 25 tisoč ton celuloze in 50 tisoč ton papirja raznih vrst letno. Z zgraditvijo nove električne centrale je postala neodvisna glede dobave električne energije.
Predvidevajo, da se bodo pogajanja za sestavo deželnega odbora Sicilije pričela med predstavniki strank levega centra čez nekaj dni, ko se bodo vrnili v Palermo. Se prej pa so predvideni ločeni sestanki med tajništvi treh strank. KD izdeluje načrt novega pravilnika deželnega sveta, ki predvideva ukinitev tajnega glasovanja in tako večjo strnjenost njenih svetovalcev, da bi se izognili pojavu ((prostih strelcev*, zaradi katerega menijo, da je bilo zelo težko izvesti resnejše reforme.
Indeks življenjskih stroškov je dosegel junija 99,3 (osnova leto 1966 je enako 100) in je bil za 0,1 odstotka nižji kot maja, istočasno pa za 0,4 odst. nižji kot istega lanskega meseca.
...............minimum................................
Po 29 LETIH PRVI KORAK K UREDITVI ODNOSOV
Med ČSSR in Zahodno Nemčijo podpisana trgovinska pogodba
9*
el"
V Bonnu in Pragi bodo ustanovili trgovinski predstavništvi, ki bosta imeli delen značaj konzulatov
11 son?A' 3 — Danes so podpisa-?®hosn?ZUm 0 ureditvi trgovinskih
,"erhčf(' (nea CSSR in Zahodno ■ novi*, . 'n o ustanovitvi stalnih lr> v h predstavništev v Pragi >a2Uton°ni1' Gre za dva ločena spo-^hort8' Ki sta ju podpisala za J? Brk Nemčijo predstavnik vla-h^strJ’ za CSSR pa namestnik «CeK n za zunanjo trgovino Ba-Vnist, 9®ovor o trgovinskih pred-S*	tudi predvideva, da bo-
^Hn^dstavništvi lahko izdajali :'Jo a;. za vstop v Zahodno Nemil4 nrp CSSR, čeprav zaradi te-t^a^tavništvi ne bosta imeli
Slavij Bnunitete. Do sedaj so
w ha ne CSSR Vdajali vizu-Csg^nc°akem konzulatu v Pra-

Pa ima svoje vojaško v Berlinu.

'Sovin i. ženinu.
]l.t')enta,!Iska Pogodba predvideva KJC)hov ^}„v, višini okrog tisoč mi-
m°dst ^K v obeh smereh in za
!
leh nv že prej dosegla pomem-
l!ava i OR?K°t je znašala izmena jg : teta. Trgovinska izme-
»a Obspc pre-l dosegla pomem-h8 s DnJ(VCeprav ni bila ureje-m Je že sedaj Za
a na prvem mestu CSSR z zahodnimi
^«JaviJ
S8 tudfV trgovinskih odnosov . letni’ SaJ pr?0sreden Pobtifni po-
hiejj Za .za prvi korak po 29
TrT* Zahtev splošnih odnosu; ■ n„?d,no Nemčijo in CSSR.
radarja tudi'
eno T‘Jt* iuui v uvodu, ko • da sta obe stranki za-
interesirani pri medsebojnem izboljšanju odnosov. Izjavo trgovinskih delegacij ocenjujejo kot prvi korak v tej smeri. Strinjajo se tudi, da za sedaj ni mogoče navezati diplomatskih odnosov.
Pogajanja so trajala štirinajst dni in razne politične težave so rešili s kompromisi. Predvsem gre za klavzulo o zahodnem Berlinu, ki ga Zahodna Nemčija šteje za sestavni del svoje države, medtem ko ga vzhodne države imajo za neodvisno ozemlje. Zaradi tega so že enkrat propadla pogajanja leta 1965, sedaj pa so Berlin enostavno izključili iz sporazuma in so nato z izmenjavo posebnih pisem razširili ugodnosti tudi na to področje. Zapletljaji so nastali tudi pri imenovanju Zahodne Nemčije, ker je Bonn zahteval, naj gre za tak naziv, iz katerega bo razvidno, da gre za edino nemško državo, kar pa je s strani ČSSR seveda nesprejemljivo, saj priznava vzhodnonemško republiko. Tudi tu so prišli do kompromisne rešitve, da so v češkem besedilu uporabili drugačen naziv kot v nemškem.
Med pogajanji niso razpravljali o veljavnosti mtinchenskega sporazuma niti o mejah na Odri in Nisi.
Glasnik nemške vlade v Bonnu je pogodbo ocenil za koristen korak k izboljšanju odnosov. Vodstvo socialdemokratske stranke pa meni, da gre za nov korak k ((sporazumu z vzhodno Evropo*.
Brandt v Bukarešti
BUKAREŠTA, 3. —■ Romunija in Zahodna Nemčija sta danes podpisali sporazum o tehničnem in gospodarskem sodelovanju. Sporazum sta podpisala bonski zunanji minister Brandt, ki je prišel danes v Bukarešto, in romunski zunanji minister Manesco.
Prekinjeni odnosi med partijama Kitajske in Japonske
TOKIO, 3. — Neki japonski časnikar poroča iz Pekinga, da so bili odnosi med k P jsko in japonsko komunistično stranko prekinjeni, ko sta zapustila Peking dva predstavnika KP Japonske, ki sta bila v kitajski prestolnici. KP Japonske se je v začetku spora med Kitajsko in SZ postavila na stran Kitajske, toda lani je zavzela nevtralno stališče. Od tedaj • se je vodila stalna polemika med japonskimi in kitajskimi komunisti. Kitajci so označili japonske komuniste za ((revizioniste*.
brala mirna sredstva za svojo akcijo.
Mladi črnski severnoameriški predstavnik Carmichael je dejal, da so črnci pripravljeni pričeti gverilo po mestih proti ameriškemu imperializmu, in je dodal, da je treba združiti njih borbo z bojem «tretjega sveta*. Neposredno je kri tiziral SZ, češ da tisti, «ki zagovarjajo sožitje, dejansko branijo sedanje stanje*.
Delegati so poslušali govor Fa-bia Vasqueza, ki vodi tajno osvobodilno armado Kolumbije; govor so registrirali v džungli in nato na skrivnosten način dostavili na Kubo. Vasquez trdi, da se tudi v Pe ruju, Ekvadorju in Argentini pripravlja oborožen boj kot posledica združitve levice v Boliviji. Po njegovem je treba definirati boj proti imperializmu in njegovim agentom in v mnogih državah zahteva položaj, da se prične gverila.
Kubanski tisk objavlja izjave številnih delegatov na konferenci O-LAS, posebno tiste, v katerih so podprli gledišča, da je «oborožen boj edina možna pot za osvoboditev Latinske Amerike in zmago nad imperializmom*.
Generalni tajnik KP Urugvaja Rodney Arismendi pa je izjavil, da bi bilo «zelo zgrešeno, če bi potem, ko bi začrtali splošno politiko oboroženi poti do revolucionarne preobrazbe Latinske Amerike, to pripeljalo do podcenjevanja in do zmanjševanja resnično velikega pomena vseh oblik ljudskega boja za boljše življenjske pogoje in pravičnejše družbene odnose*.
Arismendi je edini voditelj KP, ki vodi nacionalno delegacijo na konferenci OLAS. Predstavniki komunističnih partij nekaterih latinskoameriških držav so namreč priključeni k posameznim delegacijam medtem ko so številne partije te celine odklonile sodelovanje na konferenci prav zato, ker so organizatorji zastavili politična izhodišča o «enotnih oblikah* revolucionarne po. ti v Latinski Ameriki z oboroženim bojem.
Prihodnje leto vodikova bomba v Franciji
PARIZ, 3. — Minister za oborožene sile Pierre Messmer objavlja članek, v katerem pravi, da bo Francija preizkušala prihodnje leto svojo prvo vodikovo bombo, ki bo razvila moč 500 kiloton.
Minister govori v svojem članku o treh glavnih razdobjih razvoja francoske strateške jedrske sile. Glede «prve generacije* pravi Messmer, da je 62 letal «Mirage IV.», ki so jih naročili, že v službi. ((Drugo generacijo* predstavljajo izstrelki, ki so v silosih pod zemljo 30 metrov globoko na planoti Albion v Provenci. 25 teh izstrelkov z jedrsko konico bo pripravljenih v letu 1969. Nosilec ((tretje generacije* bo jedrska podmornica. Gre za 7.500-tonske podmornice, od katerih bo vsaka imela 16 izstrelkov z jedrsko konico. Prva podmornica te vrste, ki so jo splavili marca letos, bo postala operativna v letu 1970.
Kar se tiče prve vodikove bombe, jo bodo preizkušali prihodnje leto. Pri tem bodo uporabili ((obogaten uran 235», ki se že nekaj mesecev proizvaja v Pierrelatte.
«Tretja generacija*, oborožena z vodikovo bombo, bo razpolagala z vsaj tremi jedrskimi podmornicami s skupno 48 vodikovimi izstrelki. Drugi dve podmornici bosta zgrajeni v letu 1972 in 1974.
Minister omenja tudi razvoj francoske taktične jedrske oborožitve in sporoča, da bodo prve taktične atomske bombe odvrgli iz letal ali s sistemom «pluton» okoli leta 1972.
Pomanjkanje bolh
BONN, 3. — Bolha postaja vedno redkejša zaradi vedno večje «ne-spametne* uporabe sredstev proti mrčesu. Zaradi tega se je ravnatelj edinega «mednarodnega cirkusa bolh* na svetu odločil, da objavi oglas v nekem hamburškem dnevniku, da si pridobi nove «u-metnike*.
Življenje bolh je namreč zelo kratko; povprečno dosežejo najviš-jo starost 6 mesecev in ko dosežejo to starost, nočejo več jesti.
Ravnatelj cirkusa se zanima bolj za nakup samic, ki so bolj odporne in gibčne od samcev. Dejal je: «Samci so preleni in predvsem niso odporni. Poginejo v šestem mesecu starosti. Samice so mnogo boljše; najstarejša bolha-umetniea, ki sem jo jaz poznal, je dodal ravnatelj, je poginila v častitljivi starosti 9 mesecev.*
Lastovke bežijo pred vročino
PARMA, 3. — Zaradi velike vročine, ki vlada te dni v Parmi, so začele lastavice bežati iz mesta. Te ptice, ki se hranijo z žuželkami, so bile prisiljene zapustiti mesto, da najdejo brano v bližnjih vrhovih in ob vodnih tokovih, ker je
zaradi izredne vročine mnogo želk poginilo.
Kongo
KINSASA, 3. — Radio Kinšasa je javil, da je predsednik Mobutu ukazal kongoški vojski, ki operira proti najemnikom v bližini Buka-vu, naj ujame vse najemnike «žive ali mrtve*. Včeraj so prednje straže kongoške vojske vkorakale v Lubutu in Punio v vzhodnem Kongu, kamor so se bili zatekli najemniki po begu iz Kisanganija. Sedaj se najemniki umikajo proti Bukavu z namenom, da se umaknejo v Ruando. V zadnjih dveh dneh se je kongoška vojska spopadla z najemniki. Radio je javil, da je bilo ubitih 10 najemnikov med spopadi v Iterberu. na kongoški strani pa je bilo 16 mrtvih in 19 ranjenih.
Radio je dalje javil, da so najemniki med svojim umikanjem uvedli taktiko požgane zemlje ter so v Punii in Lubutu porušili šole, bolnišnice, javna poslopja in nasade.
TRIPOLI, 3. — Libijsko zunanje ministrstvo javlja, da sta se libijska in britanska vlada sporazumeli o umiku britanskih čet iz Libije v prihodnjih šestih mesecih.
PO HUDIH NEREDIH V AMERIŠKIH MESTIH
Volilne špekulacije obeh strank v zvezi z uporom črnskih getov
Medsebojno obtoževanje demokratov in republikancev - Žalostne ugotovitve senatorja Percyja - Organizacije belcev za pomoč črncem
WASHINGTON, 3. — Predsednik Johnson se je danes zjutraj dolgo pogovarjal s svojima osebnima predstavnikoma v Detroitu. Na kratki tiskovni konferenci je Johnson pozneje zavrnil obtožbe guvernerja države Michigan Romneya, češ da je prepozno poslal zvezne čete v
Detroit med zadnjimi neredi, zato da bi izkoristil tamkajšnje stanje v politične namene. Predsednik je dejal, da je ravnal strogo v okviru ustave in ameriških zakonov.
Johnsonov predstavnik Cyrus Vanče je izjavil, da bi zvezne čele nastopile mnogo hitreje v Detroitu, «če bi bil guverner Romney
yem, enem morebitnih preasedni ških kandidatov na volitvah prihod-
prej ugotovi'., da krajevne oblasti l rekvizit.
nje leto, zdaj pa je zajela širok krog članov kongresa in senatorjev.
Opazovalci ameriškega političnega prizorišča ugotavljajo, da so bile s tem pravzaprav izstreljene prve puščice v nenapovedani predvolilni kampanji, pri čemer je upor ameriških črncev služil kot
niso sposobne zatreti neredov*. Vanče je nato izjavil, da sedaj ni nobenega znaka, ki bi dopuščal trditev, da gre za «splošno zaroto* v zvezi z neredi v Detroitu.
Drugi Johnsonov predstavnik general Throckmorton pa je izjavil, da nima nobene informacije, ki bi dopuščala domnevo, da so bili šte vilni prosti strelci v Detroitu med zadnjimi neredi kakorkoli organizirani, ali pa da so se posebej vež-bali.
Medsebojna obtoževanja republikancev in demokratov zaradi hudih neredov v Detroitu in upora črnskih getov nasploh dobivajo obseg verižne reakcije. Vsa stvar se je začela pri vrhu — med predsednikom Johnsonom in republikanskim guvernerjem iz Michigana Romne-
Guverner države New York Rockefeller je prav tako vrgel rokavico, ko je srdit očitek michiganskega guvernerja na rovaš predsednika Johnsona zaradi načina, kako je ta sprejel sklep o intervenciji rednih čet v Detroitu, imenoval «pogumno in učinkovito* dejanje. Romney je namreč obtožil Johnsona, da je zgolj ((politiziral*, ko je sklenil poslati čete v Detroit, hoteč prizadejati političen u-darec svojemu morebitnemu tekmecu na bližnjih predsedniških volitvah. Zvezne čete so zares krenile v Detroit, potem ko je predsednik v krajšem govoru Američanom trikrat poudaril, da Romney «ne more biti kos položaju*.
Potem so se stvari v podobnem duhu hitro razvijale na političnem terenu. Detroitski župan Cavan-
iiiiiiimmimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniimiiiiiiiiimiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimMiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHin,
KONFERENCA ARABSKIH MINISTROV V KARTUMU
Posvetovanja za enoten nastop in pripravo realističnih predlogov
Uradno predložen predlog ZAR glede Jemena - Komentar «Pravde»
KARTUM, 3. — Arabski zunanji ministri so imeli preteklo noč dveurno tajno sejo. Delo se je nadaljevalo davi prav tako na tajni seji. Zatrjuje se, da je maroški zunanji minister predlagal, naj razpravljajo o napakah, ki so bileP storjene med sedanjo krizo in o odgovornosti vsake posamezne države. Včeraj so ministri govorili o
nesoglasjih med arabskimi državami in poudarjali potrebo u-gladitve nesoglasij, da se lahko sporazumejo o skupni akciji. Razpravljali so o položaju arabskih držav v OZN in o poteku izrednega zasedanja glavne skup ščine.
«A1 Ahram* piše, da so ministri včeraj podrobno proučili vojaško in politično pomoč ZDA Izraelu ter
vso svobodo, kar se tiče enotne oborožitve in enotnega vežbanja armad. Samo tiste države, ki bi želele, bi lahko izvedle to enotnost. Prav tako bodo pustili vso svobodo, kar se tiče političnega in gospodarskega bojkota proti zahodnim državam.
Predstavnik Združenih narodov Je izjavil, da U Tant proučuje mož. nost, da bi poslal svojega osebnega odposlanca v Jeruzalem v zve-
tspstjtjnz SnirtK
stališče
so sovražno nastopile proti Arab cem. S tem v zvezi so govorili o morebitnih ukrepih proti njim. «Ai Ahram* piše, da je iraška delegacija predložila načrt, ki priporoča, naj se popolnoma ustavi črpanje petroleja za določen čas s pogojem, da se arabskim državam, ki bi bile zaradi tega prizadete, prizna podpora.
Sudanski ministrski predsednik Magub, ki predseduje konferenci, je izjavil, da je optimist o poteku konference in je pripomnil: ((Upamo, da bomo v bližnji prihodnosti pripravili dnevni red konference na vrhu na podlagi priporočil zunanjih ministrov.*
V poučenih krogih pravijo, da iz dosedanje diskusije kaže, da je deset arabskih držav naklonjenih konferenci na vrhu, medtem ko niso Alžirija, Sirija in Saudova Arabija še zavzele stališča, član neke arabske delegacije je dopisniku »France Presse* izjavil, da se zdi, da se pripravljajo realistične rešitve.. «Seveda, je nadaljeval a-rabski predstavnik, te rešitve izključujejo oriznanje Izraela ali pogajanja z Izraelom. Toda med vojno politiko irt temi nemogočimi možnostmi se arabski politiki pripravljajo, da najdejo srednjo rešitev, ki bi za ceno nekaterih koncesij mogla pridobiti za arabske države večino mednarodne svetovne javnosti,*
Na vprašanje, ali se bo ta poli-
vprw. ... tična ofenziva vodila pred OZN, je arabski predstavnik odgovoril: «Ne delamo si utvar o sposobnosti OZN, da bi rešila naše probleme.* Pripomnil je, da bi z morebitnimi pobudami rajši pritisnili na mednarodno javnost.
ZAR je predložila danes zunanjim ministrom svoj predlog za rešitev spora s Saudovo Arabijo v zvezi z Jemenom. Egiptovski zunanji minister Riad je v glavnih obrisih obrazložil egiptovski načrt za izvajanje sporazuma, ki je bil sklenjen leta 1965. Na podlagi egiptovskega predloga bi morale tri prizadete države (Jemen, ZAR in Saudova Arabija) iskati način za izvajanje sporazuma. ZAR predlaga, naj vladi ZAR in Saudove Arabije izbereta vsaka svojega zastopnika, ki bi nadzoroval izvajanje sporazuma, tretjega pa bi izbrali zunanji ministri. Kot morebitni kandidati se omenjajo Sudan, Kuvajt in Libanon.
«A1 Ahbar* piše, da so se nekatere delegacije že posvetovale o tem egiptovskem načrtu. «A1 Gum-huria* piše, da je Saudova Arabija sporočila, da bo od danes prenehala kampanja po tisku in radiu proti ZAR. Baje so v Kartumu sklenili, da bodo o sporih med arabskimi državami razpravljali na l.torebitni konferenci na vrhu. Magub je baje izjavil, da se hočejo izogniti nadaljnjim sporom in zato bodo pustili arabskim državam
mesta. O tem se U Tant sedaj pogovarja z izraelsko vlado, toda ni bilo še nič sklenjeno. Izrael namreč ponavlja, da ne bo preklical svojih ukrepov.
V	poročilu varnostnemu svetu pravi U Tant, da je stanje na Srednjem vzhodu na splošno mirno. Tako namreč poroča načelnik organizacije OZN na nadzorstvo nad premirjem general Buli.
V	Jeruzalemu so uradno sporočili, da je ZAR sprejela predlog generala Bulla, da za en mesec ne bo uporabljala Sueškega prekopa za plovbo, to pa s pogojem, da Izrael ne bo skušal spuščati svojih ladij v prekop.
Izraelski vojaški predstavnik je popoldne izjavil, da je bil danes nov spopad med izraelskimi in jordanskimi vojaki ob reki Jordan. Streljanje se je začelo ob 10.15 in je trajalo 20 minut.
Moskovska ((Pravda* piše, da so zelo značilni poizkusi Izraelskih vladnih krogov tik pred začetkom sovražnosti, da bi stopili v stik s kraljem Huseinom brez vednosti drugih arabskih držav, kar pa je kralj Husein odbil. «Bolje kakor toliko drugih dejstev, piše list, ti poizkusi kažejo, da so «sokoli» v Tel Avivu, s tem da so usmerili glavni udarec na ZAR in Sirijo, ravnali na podlagi strogo določenega
programa, ki ga je prav gotovo pripravil izraelski glavni štab.* List poudarja, da so izzivalne vse obtožbe o antisemitizmu, ki jih na zahodu izrekajo proti tistim, ki odločno obsojajo izraelski napad. Pri tem dodaja, da je namen teh obtožb odvrniti pozornost javnosti od pravih razlogov za napadalnost izraelskih vladnih krogov.
List omenja zatem resolucijo OZN o razdelitvi Palestine in dejstvo, da arabske države niso priznale nove države, kar je pripeljalo do vojne med Arabci in Izraelom, ter nadaljuje: «Odkar je sionizem, ki je malomeščansko gibanje, podobno drugim šovinističnim gibanjem v kapitalističnem svetu, prevladal v Izraelu, je postal eks-panzionistična doktrina v službi imperializma. Na žalost so mnogi ljudje v raznih državuh sveta, ki jih imperialistična propaganda napačno obvešča, in se zaradi tega ne zavedajo napadalnega značaja, ki ga dajejo sionizmu njegovi imperialistični varuhi. Dovolj je omeniti, da je Ben Gurion že leta 1950 govoril o ((izraelskem imperiju od Nila do Evfrata*. ((Grešili bi proti resnici, če ne bi priznali obstoja šovinističnega nacionalizma v arabskem svetu,* nadaljuje «Pravda» in dodaja: Nekateri arabski predstavniki, ki nimajo nič opraviti z vladami svojih držav, so zelo škodili stvari arabskega ljudstva s svojimi govori in neodgovornimi načrti o uničevanju izraelske države. Važno je, da uradno stališče Kaira nima nič opraviti s histeričnimi po. živi teh kričačev.*
List ugotavlja, da Imperialistična propaganda molči o tej okoliščini, in dodaja, da gre zahod tudi tako daleč, da se poslužuje pravih potvorb. Tako je bilo tudi glede Naserjevih besed, ko je na tiskovni konferenci pred izraelskim napadom izjavil, da bi Izrael v primeru napada na Arabce tvegal svoje uničenje kot država. Te besede, zaključuje ((Pravda*, so zahodni javnosti tako prikazali, da bi si mislila, da namerava ZAR uničiti Izrael.
Temeljile spremembe
v KP Švice
i
i
i!
1
I
1
nagh je zdaj zvalil krivdo za nerede na ((reakcionarni kongres*. Sam podpredsednik Humphrey je izjavil, da sta požige in nerede spodbudila »počasnost in odlašanje kongresa*, pri čemer je mislil na republikance v kongresu. Republikanci pa so z raznih strani odbili to žogo nazaj tako, da so za vzrok neredov razglasili «slabo vodstvo* države.
Da sta obe strani izrabili črnski upor za dosego političnih ciljev, je potrdil tudi vodja demokratske večine v senatu Mansfield, ki je dejal: «Obe strani sta krivi, ker politizirata o nečem, kar je preveč eksplozivno, da bi bilo mogoče tako nastopati.*
V	tej polemiki Je zbudil pozornost nastop senatorja Percyja iz Illinoisa, enega iz najožjega kroga možnih republikanskih kandidatov na predsedniških volitvah. «Ce porabimo na dan 66 milijonov dolarjev, da bi skušali .rešiti’ 16 milijonov Južnih Vietnamcev, medtem ko prepuščamo 20 milijonov revežev v naših lastnih mestih njihovi usodi, potem je zame hudo dvomljivo, če smo sl sploh na jasnem, kaj je bolj in kaj manj važno,* je izjavil senator Percy.
V	New Yorku so javili, da se številne organizacije belcev, ki pripadajo «novi ameriški levici*, pripravljajo, da konkretno podprejo črnce. Ena teh organizacij namerava dati črncem na področjih neredov «vso zahtevano podporo brez izjeme*. Voditelji te organizacije, ki nima še imena, so javili, da bodo imeli konec tedna tiskovno konferenco v Washingtonu, da o-brazložijo svoj program.
Glavna organizacija, ki podpira »črnsko revolucionarno gibanje*, je organizacija »študentov za demokratično družbo*, ki nasprotuje a-meriški vojni v Vietnamu. Nekateri člani te organizacije so med neredi v Newarku demonstrirali v belih četrteh mesta.
Javili so, da policija v mestecu Newburgh ob reki Hudson v državi New York uporablja novo vrsto plina proti demonstrantom. Gre za plin z imenom «Mace», ki ga hranijo v majhni posodi, ki lahko spusti oblak plina na razdaljo 5 do 7 metrov. Kogar zadene plin, čuti močno bolečino, zgubi ravnotežje in se ne more gibati ter pade na tla. Plin ne povzroči ran in pol ure potem se prizadeti zopet opomore. Plin uporabljajo varnostne in policijske sile.
Okoli polnoči je bil v Milwau-keeju ubit še en črnec, ko je bežal
I
:
I
Iz neke trgovine, iz katere so vrgli nekaj zažigalnih steklenic. Število
mrtvih v treh dneh spopadov je s tem narastlo na štiri. Ranjenih je bilo okoli sto oseb.
Rasni spopadi so bili sinoči in ponoči tudi v Portlandu, v Peorii (Illinois) in v Wyandanchu, 50 km od New Yorka. V tem mestecu so bili incidenti hujši kakor v drugih krajih. Nastalo je več požarov.
V Providence v državi Rhode I-sland je tamkajšnji župan uvedel policijsko uro. Med dosedanjimi neredi je bilo ranjenih 54 oseb, Aretirali so okoli 50 oseb.
ŽENEVA, 3. — švicarska komunistična stranka je sklenila menjati ime in je najavila nov politični program. V sporočilu, ki ga je objavilo danes vodstvo stranke, ki ima nekaj članov, se javlja, da je večina članov sklenila razpustiti gibanje in ustanoviti ((švicarsko ljudsko stranko*. Na kongresu, ki bo 9. septembra, bodo imenovali vodstvo in odobrili statut.
Nova stranka (dosedanja je zavzemala kitajsko stališče, se bo skušala izogibati polemike v zvezi s sporom med kitajsko in sovjetsko komunistično stranko. Sporočilo pravi, da bo zavzemala ((Strogo revolucionarno* stališče, toda primerno švicarski stvarnosti. Sporočilo pravi dalje, da bo stranka morala vcepiti švicarskemu ljudstvu razredno zavest, ki mu primanjkuje, «ker je v Švici kapitalizem — ki nikakor ni papirnat tiger — še zelo močan*.
Vojaki nigerijske zvezue vojske stražijo most, po katerem se begunci vračajo v svoje domove
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30, najnižja 23.8, ob 19. uri 28.6: vlaga 66 odst., zračni tlak 1011.9 stanoviten, veter 4 km sever, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26 stopinj.
Tržaški dnevni
Danes, PETEK. 4. avgusta
Dominik
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31. Dolžina dneva 14.40. Luna vzide ob 3.16 in zatone ob 20.02.
Jutri, SOBOTA. 5. avgust«
Marinka
TUDI OBČINSKI ODBOR JE SEL NA POČITNICE
Na zadnji seji poletnega zasedanja sprejetih nad 200 upravnih sklepov
Med šolskimi počitnicami bodo popravili večje število šolskih zgradb 167 milijonov Ur podpore ustanovi ECA za vzdrževanje revežev nesposobnih za delo - Počitnice odbora bodo trajale do 30. avgusta
Tudi občinski odbor je zaključil svoje poletno zasedanje in odborniki si bodo privoščili nekaj tednov počitka. Zato je bila zadnja seja odbora zelo pestra in se je zavlekla pozno v noč. Odborniki, ki so sklenili, da odložijo tedenske seje do 30. avgusta, so na seji obravnavali in sprejeli več kot 200 u-pravnih sklepov.
Mnoge od teh sklepov bo seveda moral še odobriti občinski svet na prihodnjem jesenskem zasedanju, tiste pa, ki jih je odbor sprejel na osnovi člena HO občinskega in po
krajinskega zakona ter na osnovi jKKiDlastil občinskega sveta, bodo
morali svetovalci le potrditi. Kljub temu pa se obeta za prihodnje zasedanje občinskega sveta zelo obširen dnevni red, ki bo poleg drugega vseboval tudi razpravo in o-dobritev letošnjega proračuna in morda tudi razpravo in odobritev proračuna za leto 19(18.
Med sklepi, ki jih je odbor sprejel na seji v sredo, je treba omeniti predvsem tiste, ki se nanašajo na razna dela v šolskih poslopjih in drugih občinskih zgradbah, ki jih je treba opraviti med šolskimi počitnicami, da se bo lahko šolsko leto v jeseni redno nadaljevalo. V tem okviru je odbornik za javna dela Mocchi predložil v odobritev vrsto sklepov, ki se nanašajo na razna popravila v osnovni šoli «Ve nezian» na Proseku, v otroškem vrtcu v Gropadi, v osnovni šoli v Ul Combi, osnovnih šolah «Gaspar-di» in «Frausin», učiteljišču «Car-ducci«, otroških vrtcih v Lonierju in na Opčinah, strokovnem industrijskem zavodu »Volta«, slovenski srednji šoli v Ul. Frausin, v srednji šoli «P. Addobati*. glasbe ni šoli »Tartini«, osnovni šoli na Padričah in otroškem vrtcu na Greti.
Vsa omenjena dela bodo stala občino približno 16 milijonov lr, katerim je treba dodati še 2 milijona za popravilo šolskega pohiš-tva. Poleg tega je odbor sklonil dati na dražbo čiščenje šole v Car-boli za skupno 4 milijone lir. Hkrati pa so bili sprejeti sklepi, da se izplača podjetjem. ki so zgradila šole v Rocolu, pri Sv. Jakobu in v Grljanu več kot 16 milijonov lir za dodatna dela.
Za popravilo nekaterih občinskih stavb bodo porabili 4 milijone lir. Tem delom je treba dodati se popravilo sedeža odborništva za zdravstvo in higieno,' muzeja za zgodovino in umetnost, prosesko občinske izpostave ter nekaj drugih manjših del.
Občinski odbor je nato na predlog odbornika Vascotta odobril nekaj sklepov o okrepitvi javne razsvetljave v Ul. Broletto, sv Marka, D’Alviano, Gattert, Canova, Pleta. Pončana, Battera in na področju Magdalene. Poleg tega je bil sprejet tudi sklep podjetja Acegnt o napeljavi vode, plina in elektrike v zgornjo okolico za 20 milijonov lir vrednosti del.
Odbornik za socialno skrbstvo Hreščak je. predložil v odobritev vrsto sklepov o plačevanju bolniš-niške oskrbe za reveže ter o dajanju pomoči družinam izgnanih iz stanovanj. Na njegov predlog J j bil sprejet tudi sklep o prispevku 167 milijonov lir ustanovi ECA za
Pripravljalni odbor za mednarodni partizanski shod v Ba zovici vabi vse tovariše, ki so odgovarjali za stojnice, da se udeležijo zaključnega sestanka, ki bo danes ob 21. uri v Ljudskem domu na Opčinah.
vzdrževanje revežev nesposobnih za delo. Odbor je tudi sklenil preurediti deset lesenjač v bivšem taborišču za begunce pri Sv. Soboti za družine, ki so jih izgnali iz stanovanja in so ostale na cesti. Za ta dela bodo porabili 10 milijonov lir.
Zelo važen je tudi sklep, ki ga je sprejel odbor, in ki se nanaša na uvrstitev v stalež občinskih u-slu.,bencev, kot pometačev, 109 bivših nestalno zanoslenih delavcev. Ob zaključku seje je občinski odbor vzel na znanje ostavko gospoda Petronia na mest « člana upravne komisije podjetja Acegat in je nato odločil, da pride na njegovo mesto Fulvio del Tutto. Prav tako je odbor vzel na znanje ostavko člana upravnega sveta Tržaške hranilnice prof. Apiha, ki ga bo zamenjal Bruno Fontanot.
V Rimu razgovori za fakulteto za jezike
Včeraj zjutraj je minister za javno šolstvo Luigi Gui v Rimu sprejel rektorja tržaške univerze prof. Origona, deželnega odbornika za šolstvo in kulturo Bruna Giusta in predsednika videmske pokrajine prof. Luigija Burtula. Razgovar.iali so se o možnosti ustanovitve ,‘a-kultete za sodobne jezike in književnost v Vidmu. Ministra so obvestili o pripravljalnem delu deželnih predstavnikov, videmskih krajevnih ustanov ter akademskega senata tržaške univerze. Minister je rekel, da je zelo naklonjen novi fakulteti tržaške univerze, ki pa bi imela svoj sedež v Vidmu. Povabil je predstavnike univerze in krajevnih ustanov, naj pripravijo vse potrebno, da se lahko ustanovi fakultete.
Slavka pri Gasliuiju
Medtem ko so stavko v pivovarni Dreher začasno prekinili, ker pričakujejo v Rimu pogajanja za ureditev spora, se še vedno nadaljuje stavka v tovarni olja Gasilni, ki se je pričela v torek 25. julija in traja torej že deset dni. Delavci so šli tudi v povorki po me-
stu in bili sprejeti na prefekturi, kjer so jim obljubili posredovanje, kar so tudi storili. Prav tako je posredoval deželni urad za delo, a doslej je bilo vse to zaman. Ravnateljstvo podjetja vztraja na svojem trmoglavnem stališču, tako da nič ne kaže, da bi prišlo v kratkem do rešitve spora. Zato morajo delavci nadaljevati stavko.
Nov« plače za gradbene delavce
FILCA-CISL sporoča vsem prizadetim gradbenim delavcem, da lahko pridejo na njen sedež v Ul. Carducci št. 35 po nove razpredelnice plač, ki veljajo od 1. avgusta dalje za gradbene delavce in podobne stroke.
SPOROČILO DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA JAVNA DELA
Upravni svet ANAS odobril načrt za dela avto ceste med Sesljanom in Moščenicami
Izvedba vseh del, ki jih bo opravila družba Aulovie Venele, bo slula skupno nad 1.414 milijonov lir - 800 milijonov je prispeval vladni komisariat, 107 milijonov pa država
Deželni odbornik za javna dela Masutto je včeraj sporočil, da je upravni svet ANAS, ki se je predvčerajšnjim sestal v Rimu pod prc dsedstvom ministra za javna dela Mancinija, odobril med drugim
tudi načrt, ki se tiče zadnjega de la avto ceste Tr.st-Videm-Benetke,
to je med Sesljanom in Moščenicami. Na sestanku sveta, v katerem so zastopane tudi dežele s posebnim statutom, vsaka z enim predstavnikom, je bil navzoč vodja deželnega odborništva za javna dela inž. Cola, ki se je udeležil tudi del posebne komisije, ki je proučevala načrt v njegovi pripravljalni fazi.
Odbornik Masutto je rekel, da je zelo zadovoljen, da so končno odo-brili načrt. Deželni organi so nam reč večkrat posredovali v preteklih mesecih pri ministru javnih del Manciniju in pri voditeljih ANAS, da bi se končno načrt odobril. Gre
za del ceste od Sesljana do Mošče-nic. Družba Autovie Venete, ki ima v koncesiji avto cesto Trst-Videm-Benetke, mora namreč poskrbeti za razna pomožna dela pri Sesljanu in za priključek državnih cest št. 14 in 55, da se ta del trbiške ceste vključi v avto cesto. Na_ zahtevo krajevnih ustanov je družba sklenila, da prouči načrte, da razširi trbiško cesto na 24 metrov, tako da bo sposobna za promet, ki je predpisan za avto ceste. Izdatek za to znaša 800 milijonov. Pokril ga je z izrednim posegom vladni komisariat. Uresničenje načrta, ki ga je odobril ANAS, pa pomeni 1.414.597.589 lir izdatka. Poleg o-menjenih 800 milijonov, ki jih je prispeval vladni komisariat, in 107 milijonov prispevka države bo morala' preostali del prispevati družba Autovie Venete.
Z izvršitvijo teh del se bo avto

IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODISCA
cesta Trst-Benetke nadalje izboljšala, saj se bo olajšal dostop nanjo za ves promet, ki bo prihajal iz Trsta, Tržiča in Sesljana. Dela bodo pričeli konec poletja.
Telefonske številke deželnega odborništva za javna dela v Trstu na Nabrežju Nazario Sauro štev. 8 so naslednje:
68-	379,	68-557,	68-569,	69-074,
69-	079, 69-345, 69-346 in 69-347.
V soboto v Zgoniku festival «Dela»
Znižana kazen tatinskima bratoma ki ju je bakrena žica spravila v zapor
Manj zapora tudi za dva Jugoslovana, ki so ju obtožili tatvine
Zaradi poletnih počitnic je delovanje tržaških sodišč skoraj zamrlo. Včeraj so bile po dolgem času ponovne obravnave na tržaškem prizivnem sodišču.
Med razmeroma zanimive včerajšnje procese spada primer dveh bratov Carli iz Ul. Broletto 18. ki sta se morala zagovarjati zaradi tatvine raznih kovinskih odpadkov pred tržaškim kazenskim sodiščem 4. januarja letos.
Tedaj sta se znašla na zatožni klopi v pripornem stanju 22-letni Gabriele Carli in 21-letni Oliviero. Skupaj z njima pa se je moral zagovarjati tudi 29-letni Raffaele Lanotte' starinar po poklicu, ki je bil obtožen, da je odkupil od bra-
VčeraJ ob 11. uri je tov. Sejdov Mirdanam • Ivan Ruski v spremstvu predsednik« pokrajinske ANP1 Artura Calabrie in drugih položil venec k spomeniku padlih sovjetskih partizanov na vojaškem pokopališču pri Sveti Ani. Zatem so vsi odšli k spomeniku padlih borcev JLA in počastili tudi njihov spomin
tov večje količine kovinskih odpadkov.
Mlada brata sta se »specializirala« pri kraji bolj ali manj dragocenih kovin, ki jih poklicni trgovci odkupujejo od meščanov po nizkih cenah ter jih navadno hranijo na nezaprtih mestih. Eno od takih skladišč je tudi v Ul. sv. Marka. Prav to skladišče sta vzela na piko Gabriele in Oliviero ter sta ga večkrat obiskala. Mnoge tatvine je Gabriele zagrešil sam, druge pa v spremstvu Oliviera. Ta mu je na vsak način vedno pomagal pri prenašanju ukradenega blaga.
Zadnji podvig pa je bratoma spodletel. Neko noč je Gabriele ukradel lastnici skladišča Mariji Rosi Romeo por. Lanfranchini večjo količino bakrene žice. Mladenič je skril plen ob opuščeni železniški progi, a naslednje jutro ga je navzesgodaj prinesel domov, požgal svileni omot na žici in potem odšel z bratom do Lanottijeve sta-rinarice v Istrski ulici 5.
Mladeniča pa sta imela smolo, ker je bilo zaradi zgodnje ure skladišče zaprto. Na ulici sta čakala lastnika, toda prav tedaj Je šla mimo Lanfranchinijeva s svojim možem. Ker je ženska že vedela za tatvino, sta se ji mladeniča zdela sumljiva. Medtem ko je mož zadrževal zlikovca, je ženska pohitela na karabinjersko postajo ter prijavila tatvino.
Tržaško kazensko sodišče je vse tri obtožence spoznalo za krive ter obsodilo Gabriela na 9 mesecev zapora in 50.000 lir globe, Oliviera pa na 1 leto in 1 mesec zapora ter 70.000 lir globe. Gabriela so izpustili takoj na svobodo. Starinarju Lanotte pa so sodniki prisodili
10.000	lir denarne kazni.
Proti tej razsodbi se je pritožil samo Oliviero. Prizivni sodniki so včeraj menili, da mu je treba priznati tudi pravico do olajševalne okoliščine, ki jo zakon predvideva za tatvine z razmeroma malenkostno vrednostjo blaga ter so mu zato znižali kazen na 9 mesecev zapora in 50.000 lir globe. Kazen so znižali tudi Gabrielu, in sicer na 6 mesecev in 10 dni zapora ter
40.000	lir globe.
te 7, ki je bila v predsmrtni nezavesti zaradi nepojasnjenih razlogov. Za nesrečnico so si zdravniki pridržali prognozo.
Jerelejevo je v bolnišnico s svojim taksijem TS 94674 pripeljal 59 letni šofer Mariano Mori iz Drevoreda R. Sanzio 19-2. Ta je povedal, da je ženska malo prej na Trgu Venezia stopila v taksi in naročila, naj jo odpelje v Ul. Tirneus št. 4. Ko je Mori že pripeljal v Ul. Ti-ineus, je Jerelejevo napadla nenadna slabost. Taksist je hitro obrnil svoj avto, odpeljal nesrečnico na kvesturo, od tam pa v bolnišnico. Niso znani razlogi nenadne slabosti Jerelejeve.
Sposojal si je projektorje da jih je potem zastavljal
V soboto, 5. avgusta se bo začei v Zgoniku festival Usta «Delo», ki se bo zaključil v ponedeljek ponoči.
Program festivala je naslednji: V soboto — začetek ob 19. uri z nastopom orkestra lahke glasbe «The Lords« in plesom; v nedeljo — začetek ob 15. url. Ob 17. uri bo nastopila godba iz Trebč, nato pa pevski zbor iz Križa. Ob 20. url bosta govorila zbranemu občinstvu deželni svetovalec dr. Karel šiške-vič in miljski župan Gastonr Mil-lo. Poleg tega bosta na festivalu nastopila ansambel «stari znanci« in kvartet »Zvonček« iz Ljubljane. Zvečer ples: v ponedeljek — od 19. ure dalje ples z orkestrom «The Lords«.
Udeleženci bodo imeli na razpolago dobro in pristno jedačo in pijačo. Na festiva a bodo tudi razstave knjig, o Vietnamu in manifestov oktobrske revolucije.
Festivala se bo udeležil tudi sovjetski partizan Seidov Mirdanam-Ivan Ruski, ki se je udeležil nedeljskega mednarodnega partizanskega shoda v Bazovici. Ivan Ruski je dobro poznan v okolici, kjer se je udeležil partizanske borbe skupno z domačimi borci.
Drevi na tržaškem gradu
Prvi nastop baleta dunajske državne Opere
Drevi bo na gradu sv. Justa pričakovana predstava plesnega koncerta. ki ga bosta izvajala sloviti balet dunajske državne Opere in tržaški filharmonični orkester gledališča Verdi. Jutri zvečer ob isti uri, in sicer ob 21.15, bo ponovitev predstave. Balet vodi koreograf Vaclav Orlilcowsky medtem, ko dirigira orkester Ralf Rossfeld in Friedrich Pleyer.
Predstava se deli v tri dele. V prvem bi imelo občinstvo možnost, da občudui" mojstrsko izvajanje «Silfid», delo. ki ga je ustvaril Fokin na podlagi Chopinove glasbe, nadalje vPomladanske vode» («Spring Waters») iz neke Rahmaninove skladbe za klavir ter «Eetude patetique» Aleksandra Skrjabina. Drugi del bo popolnoma posvečen «Trnjulčici» (glasba Čajkovskega). Od tega dela bodo izvajali tretje dejanje, ki je koreografsko mjbol sugestivno.
V tretjem delu pa bido nastopajoči počastili spomin Johanna Straussa z izvajai.jem njegovega slovitega valčka «Donauwaltzer» ob priliki stoletnice te skladbe. Nato bodo izvajali še znano «Cev-Ijarsko polko» in ples «Die Gi-gerln».
Dunajski balet šteje 10 prvih plesalk. sedem solistov in še 33 drugih članov ansambla. Med najbolj 'znanimi so: Edeltraut Brezner, Michael Birkmeger, Dietlinde Kle-misch, IJsl Maar, Karl Musil, Lud-ung M. Musil, Paul Vondrak, Franz Wilheim, Vlly Wuhrer in Christl Zimmerl. Solisti: Gisela Cech. Ger-hart Dirtl, Gunter Falusy, Judith Gerber, Irmitraut Haider, Susan-ne Kirnbauer. Richard Nowotny in Lilij/ Schenermann.
Prodaja vstopnic v pasaži Protti (tudi za jutrišnjo ponovitev do IH,3(1 in nato pri blagajnah gradu sv. Justa. Avtobusi bodo vozili pred in po predstavi.
Šolske vesti
C Pokrajinska ustanova za turizem javlja, da je v povem upravnem odboru, o katerem so pisali pred dnevi, tudi predstavnik tržaške prefekture dr. Gualtiero Viozzi.
S Občinski zdravnik poroča, da so od 24. do 30. julija zabeležili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinku 2, tifoidna mrzlica 2, ošpice 3, (1 izven občinel, norice 19, oslovski kašelj 2, epidemična priušesna slinavka 7, rdečke 2, garje 1, (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 2 (1 izven občine).
aiiiiiitiiiiiiiMuiiiu...„„„.n..............................milim«,..............................................im
V TKEH DEŽELAH S POSEBNIM STATUTOM
Delnice na prinosnika zagotovile 464 milijard lir svežega kapitala
Največji razmah so delniške družbe doživele na Sardiniji . Tudi Dolini Aosta in Furlani ji-Julijski krajini bi izdaja delnic na prinosnika zagotovila gospodarski vzpon
d^Tte drfoCvlto flSSS I HjorJe
ročilo o delovanju in gospodar- —1 skem ustroju svojih članic. Poročilo obsega med drugim tudi zanimive podatke o vrednosti delnic,
na prinosnika ki so jih tri dežele s posebnim statutom, namreč Sicilija, Sardinija in Tridentinsko-Gornje Poadižje, izdale od trenutka, ko je bil za posamezno deželo izdan ustrezen zakon, do konca 1966. leta.	.	. , . .
V samem letu 1966 je deželni odbor na Siciliji izdal 60 dovoljenj za Izdajo delnic na prinosni; ka v skupni nominalni vrednosti 60 milijard 564 milijonov lir; deželni odbor na Sardiniji je izdal prav tako 80 dovoljenj, skupna
vrednost izdanih delnic pa je zna--------------------- 111}
šala 12 milijard 965 milijonov lir; deželni odbor tridentinske deže-je končno izdal 25 do-
le pa __________
voljeni, vrednost izdanih delnic pa je dosegla 2 milijardi 231 milijonov lir. Skupna vrednost. Izdanih delnic na prinosnika Je v treh o-menjenih deželah po vsem tem dosegla 75 milijard 760 milijonov lir. (Četrti deželi, ld je zaprosila
osrednje oblasti za dovoljenje, da bi tudi sama lahko izdajala del-
nice na prinosnika, namreč Dolini Aosta, je ustavno sodišče pred leti prošnjo zavrnilo).
Zakon, ki pooblašča deželi Siciliji da izdaja delnice na prinosnika nosi datum 8. julija 1948: od tedaj do Lonca lanskega leti. Je deželni odbor na otoku 'zdal 1 21.4 dovoljenj za izdajo teh delnic, njihova skupna nominalna vrednost
znašala glavnica delniških družb na otoku konec lanskega leta 455 milijard 359 milijonov lir, je od-padio na delnice na prinosnika kar 75 odst. celokupnega kapitala. S finančnimi sredstvi, ki so jih nabrali z izdajo teh delnic, so se okoristile predvsem kemična In gumarska industrija, tovarne Papina, prehrambena rudarska, mehanska industrija in nekatere druge industrije veje.
Na Sardiniji je bil ustrezen zakon izdan 12. aprila 1957. Od tedaj do konca lanskega leta je deželni odbor izdal 461 dovoljenj za izdajo delnic na prinosnika, njihova skupna vrednost pa je dosegla 102 milijardi 176 milijonov lir. Skupna vrednost glavnice delniških družb s sedežem na Sardiniji je znašala konec lanskega leta 163 milijard 98 milijonov lir, to se pravi, da so predstavljale delnice na prinosnika 62.65 odst., celotnega kapitala. Z izdajo teh delnic so se na otoku okrepile predvsem kemična industrija, dalje pomorske družbe, tekstilna industrija, rudarska in druge industrijske de javnosti.
V deželi Tridentinski-Gornjem Poadižju so pristojne oblasti od uveljavitve zakona z dne 8. avgusta 1959 do konca lanskega leta ridale 183 dovoljenj za izdajo delni na prinosn.ka, In sicer je skupna vrednost teh papirjev dosegla 19 mlUjar ’ 69 mili jonov lir Glede
lanskega leta 52 milijard 322 milijonov lir, je na delnice na prinosnika odpadlo ob istem času 36 odst. skupne glavnice, in sicer so se s temi sredstvi okoristile predvsem kemična industrija, rudarska industrija in pa turizem in prevozništvo.
Ce zdaj zberemo v razpredelnico navedene podatke, dobimo:
OD OBJAVE USTREZNIH ZAKONOV DO KONCA L. 1966 St. do- (v milijo-voljenj Sicilija	1.213
Sardinija	461
Trid.-Gomje Poadižje	183
nih lir)
342.434
102.176
19.069
SKUPAJ
1.857
463.679
Razmah, ki so ga dosegle i lni-ške družbe v deželah, v katerih je dovoljena Izdaja delnic na prinosnika, priča o velikem odobravanju. na katero je ta način finansiranja novih in krepitvi že obstoječih gospodarskih pobud naletelo pri prizadetih poslovnih krogih. Pred časom se je tudi v okviru naše dežele porodila zamisel,
da bi zaprosili osrednje oblasti za dovoljenje za izdajo delnic na pri-
Pred Istimi sodniki sta se morala zagovarjati tudi jugoslovanska državljana Zekir Rečica, star 20 let in Cvetan Spasovski, star 22 let.
Tržaško kazensko sodišče ju je pred časom spoznalo za kriva tatvine ter ju obsodilo vsakega na 3 leta zapora ln 90.000 Ur globe.
Mladeniča nista nikoli priznala svoje krivde. Ker pa so obstajali določeni dokazi, so sodniki menili, da sta tatvino zagrešila prav ona dva.
Do tatvine je prišlo v stanovanju Antonie Rodani v Ul. Valdirivo 16. Zenska je v istem poslopju tudi lastnica gostilne. Med 17. in 19. uro 9. decembra lani so neznanci vlomili v stanovanje ter odnesli več kot 1 milijon in pol lir, sto dolarjev, moško uro, zlat prstan in še nekaj drugih predmetov. Lastnica je sumila, da je tatvino zagrešil eden izmed obtožencev, ker je večkrat zahajal v njen lokal. Pri obeh mladeničih so policisti našli po več kot 100.900 lir in neka.) dolarjev. Zenska je trdila, da je bil eden izmed ukradenih bankovcev gotovo njena last.
Proti razsodbi sodišča sta se pritožila oba obtoženca. Prizivni sodniki so jima priznali pravico do splošnih olajševalnih okoliščin ter so obema znižali kazen na 2 leti in 3 mesece zapora ter 67.500 lir globe.
Ukradli motorno kolo
mu
Na komisariatu Kolonje se je predvčerajšnjim zjutraj zglasil 54-letni delavec Dorino Rupini iz Ul. F. Severo 45 in službujočim agentom povedal, da so mu neznanci ponoči odpeljali motorno kolo 50 ccm, ki ga je bil pustil v neposredni bližini svojega stanovanja. Motorno kolo je bilo vredno 60.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove.
V taksiju ji je postalo slabo
nosnika v Furlaniji Julijski krajini. Za to so se zavzeli nekateri vidni predstavniki tukajšnjih gospodarskih in znanstvenih krogov
ob okroglih mizah in na posebnih [.......................
srečanjih, posvečenih temu vpra- , Včeraj zjutraj ob 8. uri so na šaniu.	Razprava	je nato	prešla v	tretji medicinski oddelek nujno
na to da je znašala glavnica vseh i	okvir	političnih	strank,	čez čas j	sprejeli 24-Ietno gospodinjo Natalio
delniških družb v tej deželi konec I	pa je	vprašanje	povsem	zamrlo, i	Jerele por. Razen ut Ul. del Pon-
Te dni so agenti s komisariata na Trgu Daimazia v odsotnosti prijavili sodišču 27-letnegu kinooperaterja Alberta Donizettija iz Ulice della Bora 1 pod obtožbo nezakonite prilastitve. Petega junija letos je Donizetti v trgovini s fotografskimi aparati «Gub» na Trgu Uni ta vzel v najem 6O.0U0 lir vreden kinoprojektor in se domenil, da bo plačal najemnino nekaj dni kasneje, ko bo aparat vrnil. Dva dni kasneje je Donizetti odšel v trge vino z radijskimi aparati «A!abar-da« v Drev. 29. septembra in na obroke kupil 89.009 lir vreden gramofon. Plačal je 19.909 lir in podpisal sedem menic po 10.009 lir, vzel gramofon in odšel. Toda ni še konec. Dva dni kasneje, to je 9. junija je Donizetti prišel tudi v trgovino z optičnimi aparati «Foto-tecnica* v Ul. Carducci in vzel v najem 70.009 lir vreden kinoprojektor ter se zmenil, da bo plačal 009 lir najemnine na dan za tri dni, ko bo projektor vrnil.
Donizetti pa je z vsemi tremi a-parati odšel naravnost v zastavljalnico in jih zastavil, vzel denar in izginil. Razumljivo je, da kinoprojektorjev ni vrnil in tudi ni plačal menic, ki jih je podpisal pri nakupu gramofona.
Ko se Donizetti dolgo časa ni pojavil v omenjene trgovine, so se lastniki obrnili na policijo. Agenti so začeli iskati Donizettija, toda o njem ni bilo nobenega sledu več. Pci zaključeni preiskavi so ga v odsotnosti prijavili sodišču. Vse tri aparate so v zastavljalnici zaplenili.
C Na pobudo sekcije KPI železničarjev bo v nedeljo v Ljudskem domu v Ul. Capitolina »praznik komunističnega tiska«. Na prireditvi bode nastopili folklorna skupina iz Fodlonjerja, operni pevki Maria Bcicoli in Milena Furlan ter igrnl-Kii Tiziana Demnrchi. Od 20. ure dui.e ples. Govoril bo deželni tajnik KPI Silvano Bacičchi.
Avtomobilist podrl neprevidnega fanta
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za So-lsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Vpisovanje za šolsko leto 1967-68
v Državni trgovski tehnični zavod «2iga Zois« s slovenskim učnim jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 je vsak dan od 10. do 12. ure.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 6. avgusta t.l. enodnevni izlet v Kamniško Bistrico po želji z vzpenjačo na Veliko planino. Vpisovanje v pekarni Dra-šček.
Prosvetno društvo v Skednju organizira 20 avgusta 1967 izlet v Novo Mesto in na Otočec. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 21.40 na sedežu društva, Ske-denjska ulica 124.
Prosvetno društvo Andrej Cok obvešča izletnike v Kamniško Bistrico, da bo odhod v nedeljo, 6. t.m. ob 5.30 Izpred prosvetnega doma. Izletniki naj poravnajo voznino in dvignejo sedežne listke.
Razna obvestila
Krožek absolventov slovenske trgovske akademije organizira v soboto 5. avgusta nočno kopanje ob luninem svitu. Odhod s Trga Oberdan (TEL-VE) ob 20.30 z osebnimi avtomobili. Vabljeni člani in prijatelji.
Poletne prireditve
Slovenska prosvetna zveza
vabi na večerni Izlet v Ljubljano, in sicer v sredo, 9. t.m. ob gostovanju slavnega sovjetskega ansambla ljudskih plesov
Mojsejev ZSSR
Edinstvena prilika, da si ogledate 140 nastopajočih ruskih umetnikov - folkloristov Katerih veščine mejijo že na akrobacijo!
Odhod avtobusa točno ob 18.30. Cena vožnji in vstopnici (parter) 3.000 lir.
Vpisovanje sprejema potovalni urad Aurora v Ul. Cico-rone 4 — tel. 29-243.
Padec z lestve
Včeraj popoldne so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 41-letnega inštalaterja Pietra Losa-ia s Scala Sante 59, ki se je ma-
pi
lo prej ponesrečil v neki garaži v
Ul. della Tesa 8, kjer je delal za neko mehanično podjetje iz Drev. 20. septembra.
Losapio se je v garaži povzpel na lestvo, ker bi bil moral zelo visoko pod stropom namestiti cev. Ko pa je dosegel vrh lestve, je zdrsnil, izgubil ravnotežje in padel z višine približno dveh metrov, pri čemer si je zlomil levo zapestje. Losapia so v bolnišnici pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdravili 45 dni.
V Drevoredu R. Sanzio blizu stavbe št. 21 se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 14-letni dijak Vito Le-rario iz istoimenskega drevoreda št. 21. Lerario je neprevidno, izven zebrastega prehoda prečkal cesto, ne da bi se prej prepričal, če prihajajo avtomobili. Stopil je s pločnika in se napotil čez cestišče v trenutku, ko je namenjen proti središču z avtom simca TS 47368 privozil 36-letni trgovec Fulvio Fon-tla iz- Drevoreda R. Sanzio 19-2.
Fonda je v zadnjem trenutku o-paz.il fanta sredi ceste in je hitro zavrl svo.j _ avto. Vse je bilo za man in trčenje je bilo neizbežno. Lerario je zaradi sunka padel in se pri tem pobil in ranil po nosu z . verjetnimi kostnimi poškodbami, se pobil po obrazu, levem komolcu in kolenih ter si izbil prvi zgornji desni sekalec. Na kraj nesreče so pridirjali bolničarji, ki so fanta v rešilnem avtu odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na otorinolarin-goiatrični oddelek s prognozo o-krevanja od Ul do 15 dni.
Zadel ga je izstrelek pištole za zabijanje žebljev
Na gradbišču podjetja Cividim Rosemvasser v Ul. Romolo Gessi 26 se je včeraj popoldne ponesrc čil 44-letni delavec Antonio Di San-tolo iz Peonisa št. 9 pri Vidmu. V pritličnem prostoru stavbe v grad nji je Di Santolo skupaj z nekim tovarišem postavljal železno ogrodje za izložbo in vrata. Di Santolov tovariš je ogrodje pritrjeval v betonske opornike s pomočjo posebne pištole za zabijanje žebljev. Nenadoma je delovni tovariš sprožil pištolo in izstrelek je odskočil ter se zaril v Di Santolovo desno stegno.
Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in spre jeli na drugi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 7 dni. Ob prejemu v bolnišnico, so zdravni
Nazlonale Počitek.
Excelsior 16.30 «Duello al mondo« Tiechnicolor.
Penice 16.30 «11 magnlflco Texano» Eastimancolor. Glenn Saxon, Job Baracuda, Barbara Loy.
Eden 16.00 «E la donna creO ramo«” Crnobel! film. Y. VUlard, O. Des-pas. Prepovedano mladini pod lelom.
Grattacielo 16.00 «Una spia di tropP®' Technicolor. David McCallon, D rofhy Provine.	..
Ritz (Ulica San Francesco štev. }»’ 16.30 »La strada sbagllata« Jennn' Jones. Prepovedano mladini pod > letom.	i
Alabarda 16.30 «Come le foghe » vento« Technicolor. Rock Hudsoni Dbroth.v Malone.	.
Filodrammatico 16.30 «Zorro, il ribe-le« Technicolor, Hovvard Ross. Moderno 16.00 »La capanna dello F Tom« O. Fisher, E. R. Drago, M' Demongeot.
Cristallo Počitek od 24. 7 do 4 8 Capitol 16.30 «Un dollaro tra i de ti« Technicolor. Tony Anthony. Pr povedano mladini pod 18. letom-Aurora 16.00 »Fahrenheit 451» Tee ' nicolor. Julie Christy, O. VVerne ■ Garibaldi Počitek.
Impero Počitek,	.
vittorio Veneto 17.00 «Cnotrosplona»‘ gio chiama Scotland Yard» CrnoO -ti film. Harry Corbeck.
Ideale 16.30 «Controspionaggto a H*' der attak« Ornobeli film. Vojna lijanskih partizanov. Alan Ladd. Astra Počitek.	p,r
Abbazia Danes počitek. Jutri pochl dollarl ancora«.	^
Astoria (Ponziana) Otvoritev v sob to z velikanskim Universal «11 Principe guerrlero« Technicoi Charllon Heston, Rand Boone. t.EINI kino
Satellite (Borgo	S.	Berglo, avt. '
fil 19. 201 Blagajna ob 20 f*.
ki ugotovili, da je izstrelek ostal v stegnu, zatn bodo morali Di San-tola ofierirati in mu iz stegna odvzeti tuj predmet.
V teh vročih dneh je v kopališčih vedno gneča
Miramarski park. Predstave «Luči 'n zvoki«. Danes ob 21.30 »Der Kai-sertraum von Miramare« v nemščini, ob 22.45 »Massimiiliano e Car-Jotta« v italijanščini.
Avtobus «M» z zvezo v Barkov-ljah s tramvajem št. «6».
m * *
Grad Sv. Justa. Danes in Jutri zvečer bo gledališče Verdi predstavilo balet dunajske državne opere. Baleti bodo na glasbo Chopina, Rahmaninova, Skrjabina, Čajkovskega in Johanna Straussa. Orkester gledališča Verdi. Prodaja vstopnic v pasaži Protti.
tek ob 21.00 «11 grande paese«
GR'
gory Pečk, Charlton Heston, roi Baker. Technicolor,
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI. POROK^
T rs‘u
Dne 3, avgusta 1967 se Je v rodilo 7 otrok, umrlo pa je
UMRLI SO: 84-letna Lucia ya?Lr. to vd. Zammer, 70-letni Antonio U^ re, 554etna lolanda Veslovl yd-_ctaji
scheni, 83-letna Sebastiana Anjj^jc>
vd. Ferro, 68-letna Eufemia	idi
vd, Fachin, 85-letna Renata Fer<.(. vd. Molinl, 62-letni Antonio LO‘ fJ. 64-letna Domenica Gregoris vd. ^ vin, 66-letni Angelo Feresln, 71'’str Angela Paliaga vd. Janežič, 9 ur ri Alessandro Zimolo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 13. do 16. ure) ufj,
Biasoletto, Ul. Roma 16; UentaUj. II Rnssptt.i 33- A lin Mnrlonna del ,
Ul. Rossetti 33; Alla Madonna ac‘e(l> re. Largo Plave 2: SanfAnna. dl S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30)

Davanzo, Ul Bernlnl 4;	|0yd,
AI1TGEA, Ul. Glnnastica 6: Al Ul. Orologto 6-UI. Diaz 2: Spon«3-Montorsino 9 (Rojan),
Darovi in prispevki
j I
V počastitev spomina pok- J jjjO Furlana daruje g. Miloš MarC lir za Dijaško matico.
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
POŠLJEMO VAM GA V INOZEMSTVO!
v kateri koli kraj tudi
15 DNEVNA NAROČNINA I. 500
Telefonirajte na štev. 37-338
Kine na
)H7Tffn7ITk'
predvaja danes, 4. t. m. ob 18. in 21.20 na prostem Cinen18 scope Eastmancolor film:
ALL 0MBRA D! UNA C0LT
Igrajo:	STEPHEN FORSYTH — CONRADO SANMARTIN
ANNE SHERMAN
4. avgusta 1967
NOVA POTA ROMUNSKE ZUNANJE POLITIKE
Neodvisnost in sodelovanje temelj mednarodnih odnosov
Zaključki, ki bi jih lahko imenovali (Listina neodvisnosti]} - Važno zasedanje romunskega parlamenta, na katerem pa ni prišlo do nobenih senzacionalnih preobratov - Diskutanli so se ognili slehernega polemičnega tonu
BUKAREŠTA, 2. avgusta. — Zaključki pravkar končane debate v romunski veliki ljudski skupščini o zunanji politiki formalno sicer ne nosijo naziva «Listina neodvisnosti«, vendar je prav to njihova vsebina glede na način, kako so bili formulirani, proučeni in sprejeti. Bilo je jasno, da v tem primeru ni šlo za običajno polletno zasedanje, na katerem se sprejemajo dekreti državnega sveta in vlade ter določajo gospodarske in politične naloge, ki jim je potrebno dati zakonsko obliko.
Pred samim zasedanjem se je malo vedelo o njegovem pomenu in obsegu. Odlagalo se ga je, v resnici, skoraj mesec dni, kar se je pripisovalo položaju na Srednjem vzhodu in pa obisku premiera Maurerja v Washingtonu. Celo dnevnega reda niso naprej objavili. Pač pa so se ves čas vztrajno širili glasovi, da bodo na tem zasedanju razpravljali o «važnih vprašanjih«, kar je v Bukarešto privabilo kakih petdeset tujih dopisnikov.
Je. Proglašena je bila popolna samostojnost romunske zunanje politike «na novih osnovah«, katerih jedro predstavlja kvalitativno nov pristop Romunije k vprašanju mednarodnih odnosov. Gre skratka za stališče popolne samostojnosti katere si bodi dežele, da sama odloča o svojih stvareh, o odnosih in sodelovanju z drugimi deželami na osnovi enakopravnosti ter usklajevanja skupnih interesov, postavljajoč na stran vse, kar je sporno.
Opaziti je bilo tudi, kako so se skrbno izognili slehernemu polemičnemu tonu v zvezi s tistimi občutljivimi vprašanji, o katerih ima Romunija svoja lastna mnenja. Očiten je nadalje namen, da se z vsemi deželami, zlasti socialističnimi, razvijajo kar najbolj prijateljski odnosi, kot tudi politično, gospodarsko, kulturno in znanstveno-tehnično sodelovanje, in
to ne glede na morebitne razlike. To je bilo še zlasti opazno pri obrazložitvi romunskega stališča o spopadu na Srednjem vzhodu, ki se razlikuje od stališč ostalih socialističnih dežel. Ceausescu se je omejil samo na obrazložitev romunskega stališča, vtem ko se je v razpravi to vprašanje v glavnem omenjalo kot vprašanje, ki ogroža svetovni mir, pri čemer je ponovno bil prikazan znani romunski predlog za njegovo rešitev.
Ta koncepcija ,ki so Jo enoglasno in brez pridržkov podprli vsi najvišji partijski in državni voditelji, ostale politične osebnosti, poslanci itd., pa predstavlja pravzaprav samo zaključek tiste faze v procesu osamosvojitve, ki se je bila leta 1964 začela z znanim proglasom razširjenega plenuma centralnega komiteja.
S. VUKUŠIC
POMENKI IN MISLI l GRUDE IN 0 GRUDI MED MEJNIKI
■Jr
Le v strnjenosti in enotnosti je uspeh delovnih ljudi
Um
Nekaj misli hišnega gospodarja o kmečkem stanu - stanu nad vsemi stanovi - Kako je bilo pod Avstrijo in kako je danas Delavcu še nihče ni nič prinesel na krožniku - 0 dveh organizacijah, ki bi morali biti ena sama - Mladina in delo na zemlji
IV.
Žena je dosti povedala in smo njenim besedam vsi prikimali. 0-glasil se je prvi sosed: «No, ja... mogoče je naša sodba o mladini preostra in krivična. A naj je takšna ali drugačna, ima vedno dober namen, saj želimo mladini samo dobro. Časi so se res presneto predrugačili. Priznamo vsi, da je kruh prva skrb. A ta prva skrb je danes tudi edina. Nekdaj smo se pozabavali na naših veselicah. Kaj bi nam nekaj takega danes škodovalo? A ljudske šole ni več, ker se je zapria samo v — šolo. Vsakdo opravi samo svojo predpisano nalogo, za nepisane in neobvezne pa se nihče ne zmeni in si jih
noče nalagati. Zato smo si z našimi šolanci tako narazen in se z njimi ne poznamo. Če bi vsako toliko ne bilo še tega moža — to

Napis, ki ga drži v rokah mlado črnsko dekle, je zahteva po pravici (justice), ki je črnci ZDA še niso dosegli. A krivica, ki se poraja iz nasilja in temelji na njem, ustvarja protinasilje po nekem naravnem zakonu, ki ga nihče ne more spremeniti. Menda o tem, kot kažejo zadnji dogodki, v ZDA zelo malo razmišljajo.
lil,!■■■■■■■• .........................................................................................
je veljalo meni — bi si bili med sabo tujci. Ali komu to koristi? Nam gotovo ne in naši stvari še manj.»
Hišni gospodar:	«Sami vodimo
svojo barko. Rad bi videl, da bi to vsaj par tednov poskušali vsaj tisti, ki pravijo, da je naš stan temelj vseh stanov. Hvala lepa za takšno priznanje, če pa smo vedno in povsod zadnji na vrsti.*
«A zakaj je tako? To je namreč važna reč,« sem mu nastavil vprašanje.
»Zakaj... Je že tako, da če so eni spredaj ali zgoraj, so drugi zadaj ali spodaj. Moj oče je vedno trdil, da mora ostati pri pikonu in strpači, da morejo on in tudi drugi kaj vtakniti v lonec. Naj rine kamorkoli in zahteva karkoli, pa če je to še tako pravilno, skozi njegov 'porton' ne pride na dvo-
rišče nič več. Ne odobravam tega njegovega mnenja, a nanje se večkrat spomnim in se mi zdi, da je našo reč pogodil. Ali ni bilo do zdaj tako?»
Tako je padla v oči napoved, da se bo zasedanje izjemno vršilo v veliki dvorani «Palače SR Romunije«, kjer Je mesta za tri tisoč oseb. Vsa ta mesta so bila polno zasedena, ko je 24. julija, ob 10. uri v dvorano stopil generalni sekretar CK RKP, Nico-lae Ceausescu, na čelu najvišjih partijskih in državnih voditeljev. V njej je bilo zbranih okrog 460 poslancev in 2500 partijskih ter o-stalih javnih delavcev. Ko je predsednik skupščine Stefan Voitec fVojtek) prečital predlog dnevnega reda, je vsem postalo jasno, da je osnovna tema zasedanja pravzaprav zunanja politika. Zadnjič je zunanja politika bila ena od točk dnevnega reda skupščine leta 1962, ni pa bila tedaj predmet razpravljanja tolikega števila udeležencev, kot se ji tudi ni pripisoval tolikšen pomen.
Kot glavni poročevalec je nastopil Ceausescu, generalni tajnik romunske partije, kar je še bolj Poudarilo pomen tega dogodka. Nad dve uri in pol je govoril o osnovnih zunanjepolitičnih koncepcijah svoje dežele, t.j. o nekakšnem «romunskem pogledu osnovanem na mednarodna vprašanja«, kot je to več govornikov med svojim nastopom poudarilo.
Ostali pa so razočarani oni tuji dopisniki, ki so pričakovali, da ho na zasedanju prišlo do senzacionalnih preobratov Ceausescu je sintetiziral in teoretično obrazložil ono, kar je že od devetega partijskega kongresa bilo rečeno in napisano ob različnih priložnostih oziroma, kar Je romunska diplomacija že izvajala v mednarodni Praksi.
MED ŠOTORI RODU MODREGA VALA OB BOHINJSKEM JEZERU
Nekaj vtisov medvedkov in iebelit
ob prvem stiku s taborom in naravo
Znanstveno proučevanje Skadarskega jezera
Te besede so vžgale prvega soseda. »Tvoj oče,» je rekel, «je go- jj J voril resnico za one čase pod sta- j ro Avstrijo. Takrat je kmet res sužnjil samo pikonu ali strpači. i j < Takrat... A danes, dragi moj, ni več takrat. Ali ne vidiš, da je na- , mesto starega orodja stroj, name- j i sto skednja garaža! Takrat so sa- ,: mo godrnjali in kleli, več niso mogli in znali. Preden smo prednam- | ci in mi zavohali to pravo, smo žrtvovali velik davek ker je Du- 1 naj poslal vse svoje črnile narode* v gališko in soško klavnico. Dobro bi bilo. da bi to našo zgodovino j vsaj nekaj poznala tudi naša mladina, da bi zvedela, kako so se državni mejniki prenesli z onstran Soče na Snežnik in kaj vse smo zatem prestali. Namesto 'Bog ohrani, Bog obvari...’ nam je fašizem še z neprimerno bolj žilavim bi- j čem vtepal v glavo 'giovinezzo'. Nato smo morali še skozi gorje zadnjega vojnega plamena. Saj so

Venec za k spomeniku padlih v Bohinjski Bistrici - Kratka, hudomušna zgodbica o dveh ciganih ali, kako se je izkušena tabornica pustila speljati na led - Zanimiv pozdrav ljubljanskih tabornikov Tržačankam Planinske krave ne kažejo razumevanja do škatel sardin
3. ■ Dva cigana
Brat Borut, ki je tisto noč stražil, me je zbudil ob štirih zjutraj. Bil je 22. Julij in splesti bi morala venec, da ga tisto jutro vsi taboreči ponesemo k spomeniku padlim v Bohinjsko Bistrico. Pomela sem si oči in sedla na ležišču. Ko je brat o-pazil, da sem že prišla nekoliko k sebi, mi je rekel: «Veš, Metuljček, da imamo dva cigana v gosteh?«
«Kaj praviš, cigana?«, sem' se še vedno v polsnu začudila.
Obenem so njegova izlaganja Imela tudi neki neposreden praktični cilj: določitev osnovne smeti dejavnosti romunske diplomaci-
«Prav tako, na mojem pogra du spita. Ob enajstih zvečer sta včeraj prišla mimo našega tabora in zaprosila za prenočišče. Danes mislita nadaljevat pot, toda ne vem, kam nameravata. Prosila sta, naj ju zbudim ob petih zjutraj,« je s pripovedovanjem nadaljeval budni stražar. Tedaj me je brat Borut stresel: «Daj, spravi se iz šotora, da ti
pokažem, kakšna sta!« In odšel.
Potegnila sem noge izpod toplih odej, se oblekla in hitro skočila iz šotora, zakaj gnala me je precejšnja radovednost. Zunaj je še bil, somrak — do pred kratkim je namreč deževalo in nebo je bilo oblačno. Vse je bilo tihoj slišati je bilo le kaplje, ki so enakomerno padale z dreves, udarjale in odskakovale s platnenih streh šotorov.
Brat Borut me je prijel za roko in skupaj sva se napotila proti njegovemu šotoru. Med potjo sem se oglasila: »Ali sta mož in žena?«, a on mi ni odgovoril.
Privzdignil je šotorko in stopila sva noter. Na levi, takoj ob vhodu je mirno spal in nemoteno smrčal brat Srnjak. Na drugem pogradu na koncu šesterca, pa so se pod odejo kazali obrisi dveh spečih teles. Odeja jima je popolnoma zakrivala glavi. Molče sem stala na sredi šo-

Svinja
inteligentnejša od psa
Pes je morda res najboljši človekov prijatelj, toda strokovnjaki trde, da pa zagotovo ni tudi najpametnejša žival, ki živi skupaj z njim. Po odkritjih, ki sta Jih prikazala veterinarja Dob-hin in Mcmullan z vseučilišča v Georgii, psa v tem pogledu daleč prekaša svinja, vtem ko bi se *anj niti to ne moglo reči, da je Pametnejši od kokoši. Vendar oba veterinarja obenem trdita, da pa so umske sposobnosti psa Precej večje od onih, ki jih ima konj '
Po mnogih poizkusih, sta sestavila naslednjo lestvico, v kateri so za človekom po obsegu inteligence zapovrstjo navedena naslednja živa bitja: opica, svinja, pes, ovca, k>za, ptica, pod-|ana, zajec, mačka, konj, ameri-ska podgana, želva itd.
Kar zadeva konja, ki sodi med cioveku najljubše živali, trdita.
je za njegovo zmanjšano inteligenco kriv človek, ker mu je s tem, da mu je omogočil ureje-življenje, odvzel sleherno
fPodbudo za njeno razvijanje, isto velja tudi za ostali dve naj-?olj razširjeni domači živali, psa
mačko.
tora in opazovala čudni prizor, toda brat Borut, ki je stal za mano, me je potisnil naprej, češ: ali se jih bojiš? Pogledala sem ga, on pa je smeje dvignil konec odeje. Moje oči so zagledale dve glavi, porasli s črnimi lasmi; tudi koža je bila zagorela. Le v obraz jima nisem mogla videti, ker Sta spalft Obrnjena proč od mene S čudnim občutkom v srcu sem se obrnila in stopila iz šotora
Sla sem v jedilnico, kjer je sestra Pika že začela delati šopke iz različnih rož. Povedala sem ji, kaj se je zgodilo. Toda kma lu sem, zatopljena v svoje misli, pozabila na vse; edina moja skrb je bil le še venec. Delala sem ga že dobro uro in delo mi je šlo kar zlahka od rok.
Nebo se je medtem nekoliko zjasnilo in bilo je že kar svetlo. Ura je kazala malo čez pet. Tedaj je stražar prišel iz šotora na plan in me zaspano vprašal, ali sta cigana odšla.
«Ojoj, nanje sem pa res popolnoma pozabila!« sem mu odgovorila. ((Vendar je še čas, da ju zbudiva.«
Brat Borut je skočil na pograd in začel stresati zaspanca. Takoj sta oba cigana dvignila glavo, prepoznala sem ju in — skoraj bi me kap zadela! Bila sta brata Km in Vitki topol, stara ■■ tabornika, ki sta prišla k nam na obisk. Obadva sta se na vso moč zasmejala, ko sta zvedela za dogodek, jaz pa sem odšla iz šotora osramočena, ker sem se tako pustila speljati na led, čeprav sem že stara in izkušena tabornica.
Sestra METULJČEK
rdeči, potni in zadihani, toda poti ni bilo ne konca ne kraja. Le sonce se nas je usmililo in se skrilo za temne oblake, ki so se grozeče vedno bolj bližali.
Po štiriurnem naporu smo zagledali lesene koče. Pohiteli smo do glavne. Sneli smo nahrbtnike in se takoj poslušno ogrnili, ko nam je to ukazala sestra Metuljček. Najedli smo se masla in napili kislega mleka. Nenadoma je zagrmelo in začelo je deževati Zatekli smo se v najbližji hlev, kjer smo se ulegli na trda tla in zasnali Zbudilo nas je toplo sonce šli smo iz koče in pripravili malico. Tedaj pa so se približale krave in nas začele oblegovatl — celo škatlo sardin so nam pomendrale.
Pot navzdol ni bila težavna. Prav hitro smo prišli do tabora. Pot nas je zatem vodila mimo ljubljanskega tabora. A kje so šotori- Jasa je bila popolnoma prazna, le pohojena trava nam je pravila, da so tam še pred nedavnim stali šotori.
Ko smo prišli v naš tabor, smo se preoblekli in se šli umit na Savo. Po večerji se je spet ulil dež. V pelerinah smo spustili zastavo. Nato smo trudni legli spat.
Skadarsko jezero, največje na Balkanu, ni samo turistično zanimivo ter priljubljeno zbirališče lovcev in ribičev, marveč predstavlja tudi pomemben znanstveni objekt. O tem se človek lahko prepriča, če obišče tamkajšnjo biološko postajo, ki se nahaja na izredno pestrem ter zanimivem polotoku Vranjini, nedaleč od ju-
no posredovati s sredstvi, ki z njimi človek razpolaga, in to na znanstveni osnovi, da bi se tako
zagotovile najugodnejše okoliščine za razvoj živega sveta.«
Glede na to, da se Skadarsko
jezero nahaja v tako imenovani polsušni coni, se v njem vrši izredno intenzivna izmenjava ma-
gostovansko^albanške meje, ki sej terije “	S
če samo jezero. Tu so v ena nadstropni, toda prostorni stavbi razmeščeni laboratoriji, kjer znanstveniki skrbno proučujejo oziroma odkrivajo tajne še nezadostno proučenega živega sveta teh jezerskih voda.
Ravnatelj postaje, dr. Radomir Nedeljkovič, bo obiskovalca že ob začetku srečanja takoj obvestil, da je tudi Skadarsko jeze-
ro, poleg drugih voda na svetu, bilo predloženo, da se ga vključi v načrt dela Mednarodnega bio-
loškega programa, katerega sedež je v Parizu. Osnovan na pobudo UNESCO, FAO, UNICEF in drugih uglednih mednarodnih'' Organizacij, predstavlja eno od o-snovnih nalog te ustanove predvsem uresničitev obseinega programa glede raziskovanja novih možnosti prehranjevanja ljudi.
«Bo to dolgoročen in zelo obsežen posel, pri katerem bodo sodelovali učenjaki vsega sveta,« pravi dr. Nedeljkovič. «Tudi mi smo se mu pridružili, in sicer s tem, da proučujemo možnosti povečanja organske produktivnosti v jezeru, predvsem kar zadeva njegove ribe. Zakaj to Jezero, največji objekt sladkovodnega ribištva v Orni gori, ni pomembno samo zu omenjeno republiko. Saj tu ribiči samo z enim ulovom lahko natovorijo cele vagone rib. V vodah jezera žive številne vrste rib, od jegulj in postrvi do ščuk in drugih
Brat GALEB
((Uporabljamo tudi metodo zaznamovanja rib«, pravi dr, Nedeljkovič, «ker nam to omogoča, da sledimo njihovemu razvoju. Zakaj, kot na ostali živi svet, tudi na ribe delujejo naravni pogoji in zakoni. V tem pogledu pa je vred-
vplivom sončnih žarkov kipi življenje tu z vso silo, kar se ne nanaša samo na njegovo favno, temveč tudi floro.
Pa tudi samo jezero je, lahko bi rekli, na svoj način «živo», saj se njegova površina, nadmorska višina in globina menjajo domala od meseca do meseca Njegova povprečna površina znaša npr. 370 kv km Toda na jesen in zimo se raven voda dvigne skoraj za tri metre, pa se tako njegova površina v teh mesecih znatno razširi, saj znaša nič manj kot 530 ky. km. Njegova globina se povprečruT^vrti okrog 4—7 m&flPw,BkTer#TiS‘i globlje pa znaša 44 metrov.
«Prav ta okoliščina, da se Skadarsko jezero nahaja v polsušni coni,« meni dr. Nedeljkovič, »Je bila eden od glavnih razlogov, da je tudi ono bilo uvrščeno v načrt dela Mednarodnega biološkega programa«.
te reči vsem nam starejšim dobro
znane. Lahko rečemo, da nam danes ni več treba samo godrnjati, kleti in pred hišnim pragom stiskati jezik za zobe, ampak lahko že javno in glasno zakričimo.*
t
»Samo uspeha ni,» je dodal gospodarjev sin.

i
Dolgi lasje
»Vidiš, kako ste vi mlada garda v marsičem slabo poučeni. Res ni uspeh velik, a je le. Tl bi lahko delal doma, a delaš v mestu. Za-kaj? Samo zato, ker več zaslužiš in imaš druge ugodnosti. Ali misliš, da so delodajalci vse to prinesli delavstvu kar tako na krožniku? Kar in kolikor delavec danes ima, si je priboril s svojimi organizacijami, predvsem s svojimi sindikati. Borba je to, dragi moj! A borba pomeni sila proti sili. Kaj si mogoče sila ti ah jat ali kdorkoli od nas? Vsak zase ne pomenimo nasproti močnemu nasprotniku prav nič. Tako je z nami, viš. in zato ravnajo z nami kot svinja z mehom: zato smo povsod zadnji in nekakšen nave-zek. Malo nas je in se ti gremo vsak svojo pot. A vsi imamo ne kam ertake njive in ograde in po par živinčet, vsi enako godrnjamo, kako so naši pridelki poceni, kako moramo vse, kar kupimo, drago plačati, kako trgovci bogatijo, kako poceni odkupujejo našo zemljo in še sto takih tožh. A nobena strela noče priznati, da je to jamranje mačja solza in smo vsak zase ničla ter bomo kot takšni ostali za vse večne čase.*
I
Anna Pelkonen, 63-Ietna finska kmetica, je prepričana, da ima najdaljše lase na svetu. Razpleteni ji segajo prav do tal. ženska pa je visoka 165 cm. Podnevi jih nosi spletene v k;to in zvite na tilniku, vsak večer jih njena najmlajša hči razčese Enkrat na mesec si Anna umiva lasišče in lase z navadnin pralnim milom.
Takele motive rad v svojo lečo lovi naš fotograd Mario. V teh dneh pasje vročine se je znašel tudi oh morju v Barkovljah. Ker pa ni imel časa, da bi skočil vanj. pa si ga je en kos odnesel s sabo v redakcijo za objavo v Primorskem dnevniku
4. ■ Pretežko je slovo tabornikov z dobrav...
....................................................................................................................
nikov, vam ne bo lahko doseči neko
pomiritev.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izpolnite J!*0 svojo obljub,) kar se da vest->n točno. Nudila se vam bo pri rt*n°st poravnati dolg, ki vas je d0'g« časa težil.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne jemljite. ste v zadostni meri diplomatični. jj°jih obveznosti preveč na lahko. i«riporočljivo je, da se začnete u-najhitreje rešite nekaj manjših , kvarjati s kakim športom, finskih nesporazumov.	. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne za-
BVOJCKA (od 21.5. do 21.6.) Ne mudite nobene priložnosti, da bi z n ite Preveč zaradi težkoč v zvezi dokazali svoje organizacijske spo neko novo nalogo. Skušajte si zno sobnosti Ne odrekajte najmlajšim i . Pridohit.i 7«nn«n ip Hnhreca nri
j^P.rtdobiti zaupanje dobrega pri
(od 22.6. do 22.7.) Znašli se 108,1 Pred nenavadno zapleteno na Kal ’	. Yam ip nihče ne bo poma
Rešiti. Popolno razumevanje v
svoje naklonjenosti TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Ne odkrijte svojih najboljših kart nikomur, tudi ne svojim najboljšim prijateljem Nekaj zabave bi vam ne
škodilo
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes dajte raje prednost delom, ki vam zagotavljajo neposreden uspeh. Ne posegajte v neki spor med pri-
''koZOROG (od 21.12. do 20.1.) Po-glooite se bolj v proučevanje trenutne situacije. Svoj prosti cas izkoristite tako, da boste od tega imeli največjo korist.
VODNAR (od 21.1. do 10.2.) Na nekem širšem sestanku, ki se ga
boste udeležili, boste deležni dokajšnjega presenečenja. Odpravili se bo-
ste na neko potovanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojimi sodelavci bodite danes kar najbolj
sKOUPUON (od 23 10 do 21 H,)' ljubezniv. Mjub napetemu vzdušju-
tiftirrs1 šs.	i“i- i ess&č
Kot le redko do danes nas je trikratni žvižg taborovodje zbudil ob pol šestih. Malo smo po-telovadill ,se umili, zajtrkovali ter pripravili nahrbtnik za da našnjl izlet. Namenjeni smo bili na planino Krstenico. Iz našega tabora smo po kolovozu odšli v tabor Zmajevega odreda. Za Ljubljančane je bil to zadnji dan taborjenja v Bohinju. Njihov sta rešina Sivi Volk nam je izrekel poslovilne besede ter izrazil upanje, da se vsi skupaj zopet srečamo bodisi na kakšni jasi v Bohinju ali kjerkoli. Brat Skala se je za tople besede zahvalil, nato pa je iz naših grl zadonel taborniški zdravo, ki je v ustih vseh v zboru zbranih Zmajevcev našel takojšnji odmev. Ko smo z nahrbtniki na ramah že stopali po poti, ki skozi gozd pelje do jezera, je za nami zadonelo: »Tržačankam v pozdrav: cmok, cmok, cmok!« Da bi se ne zdelo, da smo ml Tržačani manj vredni, je brat Skala takoj zaukazal naš izjemai pozdrav. Nakar smo so-pihaje nadaljevali našo pot.
Iz Stare Fužine smo zavili proti hribom. Sonce je neizprosno žgalo. Kmalu Je pot zavila nav-! kreber. Hvala bogu, da je pot tekla po gozdu. Kot polži smo lezli v hrib, bratje pa, ki so no-
zdeli
W
l§ VSM
4 m
Te besede so na vse delovale kot mrzla prha. Potem se je oglasila gospodinja: »Saj imajo naši kmetje svojo zvezo...*

»Ne eno, dve zvezi imamo. Ja. ja. in za to našo peščico tržaških kmetov dve. ne samo ene. Ne rečem, da nista bili koristni, a če bi imeli samo eno phalo namesto dveh, bi naše zrnje bolje ophali, dosti bolje. Nazadnje pa mislim o kmečkih organizacijah tako:	'Ali
je kaj vredna najboljša njiva, če jo pustiš v nemar? Ali ti kaj nese, kaj dš? Samo davek plačaš od nje. Enako je s to zadevo. Organiza-
cija sama na sebi je kljub svoje-
šoe
PETEK, 4. AVGUSTA 1967
Radio trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba 11-35 Šopek slovenskih - 11.50 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta -
17.00	Igra Tržaški mandolinski ansambel - 17.20 Glasba za transi-stornik - 17.50 Kam v nedeljo? -18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Slovenski solisti -
19.00	Zbor «Emil Adamič* iz Ljubljane 19.20 Zaploskajmo jim -
20.00	Šport 20.35 Gospodarstvo in delo 20.50 Veseli utrinki -
21.00	Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta 22.30 Magija glasbil v jazzu - 23.00 Nežno in tiho.
trst
9.07 Zvočni trak 10.00 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.33 Mednarodna lahka glasba -14.40 Ital. popevke 16.00 Program za mladino 16.30 Glasbena antologija 17.15 Roman v nadaljevanjih 17.30 Neapeljske pesmi - 18.15 Glasba za mladino 19.30 Luna park 20.20 Simf. koncert • 22.30 Ital. lolklorna glasba.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Jazz - 10.15 Plošča za poletje 11.42 Pesmi desetletja 13.00 Radijske kronike -
St. Ellin: Najboljše ou najboljšega - 11.55 Glasoena medigra 12.00 Turistični napotki 12.20 V plesnem ritmu 13.00 Na današnji dan 13.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Pihalni orkestri 14.30	Priporočajo	vam...	-	15.05
Operetni napevi 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.20	Napotki za	turiste	16.25
Glasbeni intermezzo - 16.40 Z veli kimi	zabavnimi orkestri	17.00
Vsak	dan za vas	- 18.05	Koncert
po željah poslušalcev ■ 19.00 Ak tualnosti 19.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi 19.45 Kulturni globus - 20.05 Glasbene razgled
bili Pridobili si. boste popolno zaupa* JJ	vsi
13.15 Juke-box • 13.30 Malo poezije - 13.40 Simfonični koncert -14.30 Polifonska glasba - 14.45 Pri klavirju Russo-Safred,
Koper
7.30, 8.30. 12.30, 14.00. 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke -
10.00	Pod senčnikom 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice 14.40 Melodije za vas -
15.00	Popularne skladbe 16.00 Naša pesem 17.00 Kulturni zapiski 17.30 Moja poezija - 17.45 Operna glasba 18.15 Popevke -18.40 Plošče 19.00 in 20.30 Pr^ nos RL 20 00 Orkester Sonny Burke 23.15 Saksofonist Sidney Bechet - 23.35 Nočni recital.
14.0(1 Juke-box 14.45 Za prijatelje niee 21.00 Lahko noč, otroci! plošč 15.15 Mezzosopranistka Giu- 21.10 Komorni zbor RTV Ljubija-iietta Simionato in basist Cesare na - 21.40 Glasbena medigra Siepi 16.00 Rapsodija 16.38 S 21.45 Dobimo se ob isti uri 22.15 transistorjem na peščini - 18.50 Oddaja c morju in pomorščakih Glasbeni aperitiv 21.00 Jazz - 23.10 Iz sodobne ameriške simfo-
21.40 Plesna glasba.
III. program
10.00 Clementi in Musorgski -
nične literature - 24.05 Literarni nokturno - 24.15 V ritmu cha-cha.
Ital. televizijo
11.10 Skladbe Berlioza in Holsta -12.40 Simf. koncert 14.30 Basist Boris Hristov - 15.05 Ghedinijev Divertimento 15.30 Alessandro Stradella 16.15 Brahmsova Serenada št. 2 - 17.10 Mozartove sklad be - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Vsako večerni koncert - 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Alas, poor yorick -22.50 Poezija v svetu 23.05 Revija revij.
18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnev nik - 21.00 Portret mesta Oristano - 21.55 Film «11 barone* - 22.45 Petnajst minut z Mariom Zelinot tijem 23.00 Dnevnik.
II. kanal
Slovenija
21.00 Dnevnik - 21.15 Detektivka «11 triangolo rosso*, nadaljevanje - 22.00 Tedenski kulturni pregled 23.00 Konjske dirke.
Jug. televizija
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -9.05 Operna matineja 10.00 Pionirski tednik 10.30 Melodije za
7 00 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 — klavir in godala - 11.15 Pri skla- 20.40 Obzornik	21.38 Usode —
Poročila 8.30 Jutranje pesmi - datelju Matiji Bravničarju - 11.35 celovečerni film.
Nacionalni program
21.00 in 23.10 Poročila - 19-45 Vizitka: Berta Ambrož 20.00 Mesto na Vardarju, mimogrede
mu delovanju kot mrtvo zapuščeno zemljišče in kot panj bre* Čebel — delavk Takšna ostane, dokler ne sestoji Iz živih članov. Živi člani pa se zavedajo njenega pomena za zaščito njihovih koristi in ne iščejo v njej le svojih osebnih, ampak vedno in povsod tudi skupne koristi. Zato nastopajo strnjeno in enotno. Le takšna naša organizacija more uspešno delovati.*
Te besede so me prijetno izne-nadile. Nisem jih pričakoval. «To je moška beseda, ki se bolj redko čuje. Kako potrebno bi bilo, da bi jo slišali vsi naši kmetje!*
«Vse lepo in prav. A danes je še ena druga važna zadeva. Saj ste čitali, da je že 60 odstotkov naših kmetov starih nad 60 let Če bo ta odstotek narastel, kdo bo kmetoval in komu na čast vse naše organizacije? To, to je važ-I na zadeva!* se je oglasil drugi sosed.
Kratek molk je samo potrdil, da ždi ta skrb pod vsakim kmečkim krovom. Oglasil se je gospodarjev sin: »Mene ni minila volja do kmetovanja in vidim, da je tako tudi * mnogimi drugimi. Enolično delo v fabrikah in velikih delavnicah človeka ubija in utruja, da mu delo j na zemlji prija. Če pa ga ne spozna že v mladosti, se ga ne loti. To delo je težko in naporno, zato ni vabljivo. Nekaj drugega je, če je tu stroj, ki odstrani mnogo truda. Kako ta mika, stp videli pri K....: dokler ni bilo pri hiši traktorja, ni bil sin za nobeno delo, sedaj pa je navdušen kmet. Ne smete mladini zameriti, če sili v druge poklice, saj nudijo vsi večje ugodnosti in so bolj spoštovani kot kmečki. In nazadnje se mladina zaveda, da se lahko v vsaki stroki izpopolni, le kmetijsko je brez vsake strokovne izobarzbe in na ta način ne more kmet gospodarsko napredovati.*
JANKO FURLAN
(Nadaljevanje sledi)
SEJA POKRAJINSKE OBRTNIŠKE KOMISIJE
Odsotnost goriških obrtnikov na domačih in tujih sejmih
Poziv operaterjem naj se ne ustrašijo stroškov, ki jih prinaša sodelovanje na sejmih
Pokrajinska obrtniška komisija v Gorici je imela pod predsed-atvom Luciana Sacchettija svojo običajno sejo. Večidel časa so posvetili obravnavi socialnega zavarovanja goriških obrtnikov: vpis, spremembe in izbriz iz obrtniške zbornice in iz seznamov bolniške blagajne ter seznamov za starostno in invalidsko pokojnino kakor tudi pokojnino svojcem.
Pregledali so možnost sodelovanja obrtnikov na domačih in tujih sejmih ter ugotovili, da so obrtniki skoraj v celoti odsotni. Dasi-ravno obstajajo težave za sodelovanje obrtnikov na teh manifestacijah, zlasti kar zadeva stroške, je komisija pozvala operaterje na tem sektorju, naj ne zamudijo nobene prilike, da bi lahko na drugih tržiščih prikazali našo obrtniško proizvodnjo. S tem v zvezi je komisija pohvalila podjetje Gia-como Leopoldi iz Gorice, ki je razstavilo svoje izdelke v razstavnem prostoru trgovinske zbornice v goriški pasaži. Na tej razstavi je bila cela vrsta okrasnih predmetov, ki jih je moč s pridom uporabiti v stanovanjih.
bo povzročilo posledice vinogradnikom v prihodnjih letih.
Upoštevajoč zgornje navedbe, sprašujeta deželna svetovalca predsednika deželnega odbora, če so mu znani ti dogodki in kaj namerava ukreniti, da bi se omilile posledico te elementarne nesreče.
Vprašanja občinskih svetovalcev KD v Gorici
Trije občinski svetovalci KD Piani, Picotti in Vodice so poslali županu in pristojnemu odborniku v Gorici več vprašanj, ki zadevajo področje socialnega varstva. Predlagajo prevoz otrok v šolo iz oddaljenejših krajev, ustanovitev nove šole za nenormalne otroke; izboljšati sanitarije v zavetišču v Ul. Baiamonti, bolj poskrbeti za kronično bolne in revne bolnike, ki se zdravijo v civilni bolnišnici, ustanoviti središče za borbo proti
raku, prepovedati doseljevanje v «kazermete», za sedanje stanovalce pa zgradili primerna stanovanja, izpopolniti bolnišnici Fatebene. fratelli.
Kmalu nova cesta od Briše do Mrsina
V kratkem bodo v občini Podbo-nesec v Benečiji asfaltirali cesto ki iz doline, od vasi Brišče, vodi do Dolenjega Mrsina, ki stoji precej visoko. V ta namen bo občina Pod-bonesec porabila petdeset milijonov lir. Pred časom je občina zaprosila vlado za ustrezno pomoč in iz Rima je prišlo 40 milijonov. Ostalih deset milijonov bo dala občina iz svojih sredstev in bo morala zato najeti ustrezno posojilo. Ko bo delo dokončano, bodo imeli prebivalci Dolenjega Mrsina in številnih hiš ob novi cesti lepo zvezo z dolino.
S športnim srečanjem proslavili 20-letnito obstoja Juventine
želja po ustanovitvi kakšnega novega športnega odseka
Pevski zbor «Oton Zupančič* iz Štandreža, ki proslav 20-letnice Juventine. V prvi vrsti sta
je nastopil v okviru dirigent zbora Franc
Lupin, ob njem pa tajnik Juventine Dino Roner
V sredo zvečer je imelo športno društvo «Juventina» iz štandreža osrednjo proslavo 20-letnice svojega obstoja. Poleg številnega občinstva so se tega prijetnega praznika udeležili župan Martina, predstavnik CONI dr. Fonzari in drugi. Tajnik športnega društva Ju-ventina Dino Roner je v uvodu
Vprašanje
deželnih svetovalcev
KP1 o toči v Doberdobu
Deželna svetovalca KPI Jože Jarc in Fulvio Bergomas sta poslala predsedniku deželnega sveta dr. Teodora de Rinaldiniju vprašanje, v katerem poudarjata, da je 24. julija nevihta napravila kmetovalcem in prebivalstvu občine Doberdob in Gradiške hudo škodo, kar
Gorica
VERDI. Zaprto zaradi počitnic. CORSO. 17.00: «La fuga di Marek«, Maximilian Schell in I. Papas, italijanski barvni film; zadnja ob 22.
MODERNISSIMO. 17.15—?2:	«Chl
ha rabato il presidente?*, Luis De Funes in Maria Rosa Rodriguez, francoski barvni film. CENTRALE. 17—21.30: ((Stalingrad«, J. Hansen in V. Preiss, nemški čmobeli film.
Irzic
AZZURRO. 18—22: ((Libido«, D. Bo-schero in M. Margle. EXCELSIOR. 17.30—22:	«A sud
ovest di Somora«, Marlon Bran-do, v barvah.
PRINCIPE. 18—22: «A Berlino al-Tapocalisse«, R. Hanin in M. Lee, v kinemaskopu in barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna CRISTOFOLETTI, na Travniku, telefon 19-72.
RONKE
Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «AH'Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393.
TRZIC
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore«, last dr. Ennerija in de Nor-disa, Ul. Fratelli Rosselli 21, telefon 72340.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 13. in 14. avgusta dvodnevni avtobusni izlet na Po-horje. Prijave sprejema Artur Košuta, UL Mamelll 8, najkasneje do 10. avgusta.
..................................................
11-LETN0 DELOVANJE ROTACIJSKEGA SKLADA NA GORIŠKEM
Največje investicije v strojno (IRI) tekstilno in turistično industrijo
Večina investicij osredotočena na Gorico - V Gradežu popolnoma modernizirane hotelske naprave
V včerajšnjem članku o enajstletnem delovanju rotacijskega sklada na Goriškem smo v glavnih obrisih omenili, kako je ta sklad pripomogel k obnovi in razširjenju goriškega gospodarstva v razdobju od leta 1956 do danes. V današnjem članku, ki hoče biti nadaljevanje včerajšnjega, bi seznanili naše bralce s podrobnejšimi podatki o investicijah v razne industrijske in drage naprave. Naj pripomnino še enkrat, da je treba spodaj navedene vsote podvojiti, kajti investitorji dobijo od rotacijskega sklada le polovico Cin še te ne vedno) vsote, ki jo potrebujejo za določeno gradnjo.
Na strogo goriškem področju, to je v trikotniku, ki veže Gorico s Krminom in Gradiško, so dali 136 posojil v vrednosti nad devet milijard lir. V tržiškem okolišu so dali 53 posojil v vrednosti skoro treh milijard in pol lir; v Gradežu pa so dali 86 posojil v vrednosti skoro dveh in pol milijard lir.
Poglejmo, kako so v prvem desetletju obstoja rotacijskega sklada porazdelili posojila.
HOTELI:	86 posojil v skupni
vrednosti 1.992.800.000 lir. Samo od sebe je razumljivo, da so ogromno večino teh sredstev posodili za nove gradnje in modernizacijo starejših hotelov v Gradežu, saj so tu 74 prosilcem dali nad milijardo in osemsto milijonov lir. V obnovo hotelov na Goriškem so bile ta-
slaščičarska in likerska podjetja proste cone. Dobri dve tretjini t'h posojil sta bili dani za nove gradnje v Gorici.
PAPIRNA INDUSTRIJA: zadostili si- 7 prosilcem za vsoto 233.000.000 lir. Tudi te tovarne so v Gorici.
KERAMIČNA INDUSTRIJA: dve s posojilom 18.750.000 lir. Obe v goriški okolici.
KEMIČNA INDUSTRIJA: tri pobude za 43.500.000 lir posojil. Vse v goriški okolici.
Bodite gospodarji, ne sužnji brzine !
ko vložene skoro štiri milijarde lir in v Gradežu so od leta 1962 do 1966 prav s to pomočjo dosegli zavidljivo število sob s kopalnicami: od 2,': so v štirih letih prišli na 1,9 sobo za kopalnico; to se pravi, da ima danes vsaka draga soba lastno kopalnico.
PREHRAMBENA INDUSTRIJA: tu so ugodili prošnjam 39 podjetij ki so dobile posoj:1 za 1.269.400.000 lir. Logično da je tu večina prosilcev v Gorici sami, kjer delujejo
Dobro premisli, preden prehitevaš !
LJUDSKA STANOVANJA:	poso-
jila so bila v glavnem dana go-rišLemu zavodu za ljudske hiše, ki je svoje stavbe porazdelil na celotnem ozemlju pokrajine. Iz rotacijskega sklada so dali v ta namen 1.132.935.000 lir. 2e zgoraj smo omenili, da gre v tem primeru za posojilo, i doseže 75 odstotkov vsote, potrebne za gradnjo.
Tudi ELEKTRIČNO PODROČJE je dobilo posojila iz rotacijskega sklada, in sicer štiri za 836 milijonov lir. Tu moramo pripomniti, da niso investitorji še izkoristili precejšnjega dela tega posojila.
LESNA INDUSTRIJA, ki je O-sredotočena zlasti v Gorici, Je prejela 21 posojil v vrednosti 855.500.000 lir. Industrija GRADBENEGA MATERIALA pa 18 posojil
v vrednosti 705.990.000 lir.
Levji delež posojil rotacijskega sklada na Goriškem je dobila STROJNA INDUSTRIJA, kjer je močno zastopana državna industrija IRI. Posojil je bilo tu kar za 5.391.615.000. Torej dobra tretjina vseh investicij s posojili rotacijskega sklada je na področju stroj-
ne industrije.
Tudi TEKSTILNA INDUSTRIJA je dobila obilno pomoč: 2.453.900.000 lir. Gre tu v glavnem za modernizacijo podgorske tekstilne tovarne, pa tudi za gradnjo manjših tovarn. Nadaljnjih 157 milijonov lir so dali šestim prosilcem za razne iniciative.
Kot vidimo je pomoč rotacijskega sklada odločno pripomogla k razvoju gospodarstva na Goriškem. Gradnja novih tovarn omogoča zaposlitev, in na Goriškem, danes lahko govorimo že o pomanjkanju delovne sile.
pozdravil vse navzoče, ki so se odzvali povabilu društva, ter izrazil željo, da bi društvo še naprej delovalo kot doslej ter ustanovilo še kakšno novo športno sekcijo.
Osrednja prireditev svečanosti sta bili rokometni tekmi med štirimi ekipami iz Primorske. Moški ekipi iz Nove Gorice in Ajdovščine sta zaključili tekmo z 18-23 (8-10), ženski pa s 5-8 (3-5). Sodil je Edi Devetak iz Nove Gorice. Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo nadvse borbenim in tehnično dovršenim tekmam, ki so bile zanje nekaj docela novega; zakaj rokomet pri nas ni udomačen. Igralci bi pokazali veliko večjo tehnično dovršenost, če bi igrali na cementni ali parketni površini. Tehnika igranja je namreč dokaj slična košarki.
Prireditve v okviru 20-letnice se bodo nadaljevale še v soboto in nedeljo. Jutri, v soboto ob 20.30, bo po štandrežu igrala godba na pihala «Kras» iz Doberdoba; ob 21. uri bo godba igrala na igrišču, nakar bo sledil ples. V nedeljo bo od 20. ure dalje ples z izvolitvijo «Miss Juventine«. Za ples igra ansambel «Gli amici«. Deluje dobro založen bife.
4. [TARA KOLESARSKI DIRKI PO JUC0SIAVIJI
v-
Škerl - etapna zmaga in rumena majica
Valenčič, s precejšnjo zamudo, izgubil prvo mesto v lestvici ■ Med Italijani najuspešnejši Santantonio
ZVORNIK, 3. — Jugoslovanski km, katere se je udeležilo več pri-
.i__u ...	..	,dn«i im ^noniVi cvot.nrrih kolpsaripv kot Ai-
14. avgusta zaprti uradi mestnih podjetij
14. avgusta bodo uradi mestnih podjetij zaprti. Za morebitne okvare na električnem, vodovodnem in plinskem omrežju naj se prizadeti obrnejo na dežurnega uradnika v Ul. 9. avgusta 15, tel. 31-56.
Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30.
Na kopanju je umrla
Na kopanju v Devinu je včeraj obšla slabost Milančanko 60-letno Gianno Malagoli. Nekaj po 13. uri so jo pripeljali v civilno bolnišnico v Tržič, kjer je umrla zaradi srčne kapi.
V kopališču v Sesljanu je dobil napad sončarice Nemec Martin Karg, ki biva v sesljanskem cam-pingu. V bolnišnici so ga pridržali na opazovanju.
Proti večera smo prejeli poročilo o tretji nesreči v nekem obmorskem kopališču. Kaže, da so pred utopitvijo komaj rešili nekega otroka. Podrobnih poročil o nesreči še nismo prejeli.
Trčenje na Korzu
Pri trčenju avtomobila in motocikla na Korzu Italija, nasproti pokrajinske palače, se je ponesrečil motociklist 51-letni Ivan Vodopivec iz Branika. Udaril se je v čelo in roko. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh.
kolesarji so tudi v četrti etapi kolesarske ((Dirke po Jugoslaviji« potrdili trenutno premoč. Sicer je tokrat razočaral Valenčič, ki je včeraj z avtoriteto oblekel rumeno majico Vsekakor pa se je uveljavil jugoslovanski kolesar Škerl. Majica je torej ostala v ^družini«.
Mnenje po teh prvih štirih etapah.
Jugoslovani resno mislijo, in do sedaj so bili tudi nedotakljivi gospodarji dirke. Včeraj so celo a-vrstili obe reprezentanci na prvo oz. drugo mesto ekipne lestvice. Danes pa je mlado jugoslovansko moštvo izpodrinila močna ekipa Italije, ki je najnevarnejši tekmec Jugoslovanov, čeprav sta danes popustila Dean in Bolzan. Med itali-Jani je v današnji etapi zablestel Santantonio, ki je morda najred-nejši kolesar italijanskega moštva. Trenutno je na dragem mestu v lestvici. Ima pa resne namene.
Ostale ekipe pa so se morale zadovoljiti z ostanki. Le v prvi etapi je osvojil rumeno majico kak tujec. Bil je Poljak Macyszyn, ki je nato že naslednjega dne zdrknil precej nizko v splošni lestvici.
Vrstni red 4. etape Beograd -Zvornik (160 km):
1.	Škerl (Jug.)	4.03’52”
2.	Santantonio (It.)	4.05’05”
3.	Lovati (It.)	4.06'04”
4.	Deelen (Niz.)	4.06’56”
5.	Raden (Madž.)	4.00'03”
6.	Ben Alia (Tun.)	4.09’06”
7.	Macyszyn (Polj.)	4.09’51”
8 Piccoli (It.)
9.	Kudra (Polj.)
10.	Pocrnja (Jug.)
11.	Cubrič (Jug.)
12.	Božičnik (Jug.)
17.	Marc (Jug.)
18.	De Gobbi (It.)
20. Pavlik (Jug.)
22. Boltežar (Jug.)
4 nq’5i”
25. Vidotto (It.)
28.	Valenčič (Jug.)
29.	španinger (Jug.)
42. Del Bianco (It.)
Lestvica po 4. etapi
1.	Škerl (Jug.)
2.	Deelen (Niz.)
3.	Cubrič (Jug.)
4.	Pavlik (Jug.)
5.	Boltežar (Jug.)
6.	Santantonio (It.)
7.	Pocrnja (Jug.)
8.	Božičnik (Jug.)
9.	De Gobbi (It.)
10.	Macyszyn (Polj.)
14. Valenčič (Jug.)
16. Marc (Jug.)
Ekipna lestvica 1. Jugoslavija A 34.30’57”; 2. Italija 34.43’31”; 3. Poljska; 4. Jugoslavija B; 5. Nizozemska; 6. Tunizija; 7. Bolgarija; 8. Švica.
LOS ANGELES, 3. — Italijan Sante Amonti je moral kloniti v 10. in zadnji rundi za t.k.o. ameriškemu boksarju Georgeju Johnsonu. Amonti se je v zadnji rundi le s težavo premikal in nasprotnik ga je z močnimi udarci spravil v težave, tako da je sodnik predčasno zaključil dvoboj.
Srečanju težke kategorije je prisostvovalo 6.000 ljudi, ki niso povsem soglašali s sodnikovo odločitvijo.
lli f	J M W A A A K, ’	P
znanih svetonih kolesarjev kot Ai-mar (ki se je uvrstil 3.), Stablin-ski (5.), Grain (7), Gimondi (9), Altig (12), Jimenez (17).
vsi s časom
4.1817”
11.28’50”
H.30’35
11.32’05”
11.3212”
11.33’50”
11.33’55”
11.34’23”
11.34’38”
11.3514”
11.35’56"
11.37’37”
11.39’26”
OBVESTILA
.....
ŠZ B O R
ODBOJKA
Danes, v petek, oh 20.30 trening za prvo moško ekipo.
KOŠARKA
obvešča vse mlade, ki nameravajo gojiti košarko, da so treningi: v ponedeljek, od 9. do 11. ure; v sredo, od 17. do 19. ure; v petek, od 17. do 19. ure.
Iste dni in ob istih urah so treningi tudi prve ekipe
ŠD BREG
NOGOMET
opozarja vse mladince od 11. do 15. leta, ki se zanimajo za nogomet, da se javijo na igrišču pri šoli v Dolini v nedeljo, 6. avgusta, ob 9. uri zjutraj.
Š Z GAJA
(s Padrič in iz Gropade) priredi v soboto, ob 19. uri in v nedeljo, ob 18. uri ples na prostem na Padričah. Za pijačo in jedačo preskrbljeno.
Vabljeni vsi — posebno športniki.
ŠK KRAS
obvešča, da je vpisovanje za enodnevni izlet v Kočevje, ki bo v nedeljo, 6. avgusta, v gostilni Guštin, Zgonik 3.
Izlet bo v okviru prijateljske tekme med odbojkarji Krasa in tamkajšnjo šesterko.
Vpisnina: 1.500 lir.
iiitimmiiiiiiliitlitiitliiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiriiiiiiiiiiiiHiltiiiiiiiiiliiliiiiililliiiiliiiiitiiiliiitiiiiiiiiiiiiiilltin
PRED NASTOPOM V MESTNEM PRVENSTVU
Prvi trening za Borove naraščajnike
Florijan Valenčič ,Rog, Ljubljana) je včeraj izgubil rumeno majico. Vseeno pa je Ljubljančan eden favoritov največje jugoslovanske dirke
Mali in nadarjeni trobentač Aleksander Corva, ki je nastopil na «šagri»
CHAUMEIL, 3. — Francoski kolesar Raymond Poulidor je osvojil prvo mesto na «Bol d’or», mednarodna kolesarska dirka dolga 160
ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE 40. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER*
sporoča, da se bo poimensko vpisovanje nogometnih moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri.
Vpisovanje pa bo na stadionu «Prvi maj»:
Danes, 4. avgusta — od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure.
Članarina: za posameznika 200 lir.
Košarka pri nas ni prodrla, vsaj ne sorazmerno z «boomom» italijanske košarke. Nismo še zreli za ta šport, nismo docela navdušeni. To lahko opazimo tudi pri mladini, ki se še vedno najbolj ogreje za nogomet, kvečjemu za odbojko; za ostale panoge pa zelo malo. Torej zbrati število fantov, ki bi se resno lotili košarke, ni tako lahka stvar.
Vest, da bo Bor v prihodnji sezoni uvrstil tudi naraščajnike v prvenstvo, je gotovo razveseljiva. Trenutno šteje Borova ekipa skoro desetih najmlajših, torej zadovoljivo število, da se lahko resno začne z delom. Vsekakor voditelji ekipe upajo, da se bo število kmalu povečalo (večina mladih je namreč na počitnicah, precej fantov pa se mora pripravljati za jesenske izpite itd.).
Kdor ima torej namen gojiti košarko, naj se takoj vpiše, kajti v nasprotnem primeru ne bodo tudi treningi toliko učinkoviti (ponavljanje vaj je zamuda časa itd.).
Za to sezono bo torej najmlajša ekipa plavih gotovo nastopila na mestnem prvenstvu, katerega se u-deležijo najmočnejše naraščajniške ekipe. Konkurenca je seveda ostra, kajti v Trstu je košarka že tradicionalen šport (toda ne za slovensko zamejstvo), vseeno pa bi se z vestnim in požrtvovalnim delom plavi lahko solidno izkazali.
Ustanovitev naraščajniške ekipe je bila nujna, kajti kmalu bodo morali najmlajši zamenjati igralce prve ekipe, ki bodo zaposleni s študijem, naborom itd.
PAN AMERIŠKE IGRE
Povprečni rezultati v atletiki
VVINNIPEG, 3. — Zaključilo se je plavanje, ki je nedvomno pustilo
brez besed vse: občinstvo, prireditelje, same plavalce. Padlo je 11 rekordov. Nekaj neverjetnega!
Logično torej, da so druge panoge ostale v ozadju. Koch je o-svojil prvo mesto v tenisu (in kaj zato?). Celo, da so se Bermude uvrstile v finale v nogometu, ni povzročilo nikakega hrupa. Plavanje nad vsem.
Na tihem so prireditelji upali tudi na izredne rezultate v atletiki. Do teh pa ni prišlo. Toplota, odsotnost nekaterih najboljših severnoameriških atletov (Ryun, Mat-son itd.) sta bili logični posledici povprečnih rezultatov.
Tudi danes delno razočaranje. Le v deseteroboju in na 110 m hs Je bila borba uravnovešena in tudi rezultati zanimivi.
V drugem dnevu atletskega tekmovanja so osvojili prva mesta: 5.000 m (mn~ki)
Van Nelson (ZDA) 13’47”4 (rekord ((Panameriških iger«) deseteroboj
Toomey (ZDA) 8.044 točk (rekord «Panameriških iger«)
200 m (mo?ki)
Carlos (ZDA) 20”5 800 m (moški)
Bell (ZDA) 1 ’49”2 daljina (ženske)
Martinez (Kuba) 6,33 m (rekord «Panameri?kih iger«)
200 m (ženske)
Tyus (ZDA) 23”7 110 hs
1.	polfinale
Davenport (ZDA) 13”6 (rekord «Panameriških iger«)
2.	polfinale
McCollough (ZDA) 13”5 (z vetrom treh metrov na sekundo)
Nogomet
Državna reprezentanca Trinidada in Tobagoja je v borbi za tretje mesto premagala Kanado s 4:1 in tako osvojila bronasto kolajno.
................................................................................................................................................................................................................................................................................................ ....................................... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
John
Crea8sy
LOBOV
PEGAT
Roger je stopil proti Heleni Wolff, se postavil prednjo ln se ji nasmejal v obraz.
Paterson je bil ves čas, kot okamenel. Mogoče zategadelj, ker ga je presenetila novica o Alecovi smrti, ali pa zato, ker ni prejel običajne doze kokaina. Verjetno pa zaradi
enega in drugega.	,, , J
Roger je prijel Helene za roko in jo peljal do stola poleg telefona.
Cez nekaj trenutkov je pozvonil telefon.
— Halo, prosim komisarja Cortlanda... Nekaj časa ni bilo nikogar slišati, potlej pa je Roger zaslišal Cortlandov glas.
— Halo, tukaj West. V Patersonovi pisarni sem. Po izjavah, ki so mi jih tukaj posredovali, je nekdo poklical pisarno med 2.15 in 2.30. Prosim, preverite, če je to res.
— Kaj pa vam je West? je rekel Cortland začuden.
Vi dobro veste, da je to nemogoče.
— Da, da. Tako prosim, pa, je rekel Roger, ne da bi se zmedel Računam na vas. Podatek je zelo pomemben. Na podlagi te informacije bomo aretirali Helene Wolff ali pa jo pustili na prostosti. Prosim, samo hitro. Hvala!
Odložil je telefon in si zadovoljno pomel roke.
— Cez dvajset minut bo vse jasno, je rekel.
__Spet me hočete preplašiti, je rekla Helene. — Ali veste,
da ni mogoče kontrolirati telefonskih pogovorov, ki gredo preko avtomatske centrale.
— Kaj pravite, lepotica? Kaj vi ne veste, da ima policija posebne naprave. Scotland Yard je močna organizacija. Nihče ji ne more uteči. Vi mislite, da bi se izognili pravici, če bi me ubili. To bi bila velika napaka. Jaz sem samo člen v verigi, ki je začela pritiskati na vas. Lahko me ubijete. Vendar vas bo nekdo drug aretiral. Vi ste odpeli, Helene... Počakajmo dvajset minut.
— Odidite in zunaj počakajte, je zasikala Helene.
— O, ne. Moram urediti še celo vrsto stvari.
Roger se je obrnil k Patersonu. Govoril je brez ironije.
— Paterson, prepričan sem, da ste imeli v tej igri vlogo norca. Helene vas ima v svojih rokah. Ona je zelo dobro vedela, kaj Carney in njegova banda dela, vi pa o tem niste imeli pojma. Zakaj se tako zanimate za mladega Aleca Mac Dougalla?
— Ne odgovarjajte, Pat!
Tega nisem mogel več prenašati. Poskušal sem na vse načine, da bi prišla na pravo pot...
—• Kdo vas je pa obveščal o vsem tem?
Helene Wolff je znova posegla v besedo.
— Molčite, Pat, saj niste sposobni odgovarjati, ker ste bolni. Zdi se vam, da se počutite bolje, ko dobite vašo tableto. Kaj pa potem?...
— Tablet ni več, jo je prekinil Roger. Tablet ni več dotlej, dokler ne bo odgovoril na vsa moja vprašanja.
— Dajte mi takoj eno, je prosil Paterson. — Moram dobiti vsaj eno.
— Nekaj tablet imam v žepu, je rekel inšpektor. — Dal vam bom dve, ko mi boste povedali vse, kar želim vedeti. Kdo vas je obveščal, kaj počenja vaša hči?
— Torej...
— Kdo?
— Helene. Naložil sem ji, naj kontrolira Margaret, ker sem bil preveč zaposlen in se nisem mogel s tem ukvarjati.
— Kdo vam je predlagal, da dajete svoji hčeri uspavalni prašek in ji tako preprečite odhod iz hiše?
— Helene
— Kdo vas je povezal z doktorjem Sorensenom?
— Helene.
Paterson se ni upal pogledati ne svoje tajnice ne inšpektorja.
— Kdo vam je predlagal, da vzamete v službo ljudi, ki so bili že v zaporu?
— Helene.
— In vi ste v vse to privolili, ne da bi kaj posumili? Kaj niste zvedeli, da vaš dvorec uporabljajo zločinci?
— Ne, namreč...
— Vi ste to vedeli, je kriknila Helene Wolff.
Roger je občutil, da je utrdil svoj položaj. Helenin vzklik je pomenil priznanje.
— Ne. Ničesar nisem vedel, je zamrmral Paterson. — Vendar nisem bil miren. Nekateri Carneyevi učenci mi niso bili všeč.
— Za vse ste vedeli, je ponovila Helene.
— Molčite, ji je zabičal Roger. — Kdo je vlomil v vašo pisarno, Paterson?
— Ja...
— Vedeli ste, da bo nekdo vlomil.
— Ja... Ja. Helene je organizirala vlom, da bi bilo videti, kot da je to storila služinčad. Vse to je sama storila. Potem pa smo odšli iz Morden Lodga.
— Kdo je streljal na vašo hčer?
— Paterson je dvignil glavo in zmedeno pogledal inšpektorja.
— Ne vem. Ko sem slišal, da so streljali nanjo, sem najprej pomislil na Aleca. Bil je hudo jezen na Margaret in... Kaj
ni on streljal?
— Videli boste, je rekla skozi zobe Helene... čez nekaj trenutkov boste priznali, da ste vi krivec.
Roger je videl, da je Helene znova postala napadalna. Stopil je korak vstran in se postavil med njo in vrata. Ona ni imela revolverja v torbici. Ker je domneval, da ga je skrila v žep obleke, se je Roger postavil tako, da bi imel dovolj časa prvi streljati. Na hodniku je bil v zasedi njegov kolega. Roger je imel torej položaj v svojih rokah.
— Od kod pa so dragulji, ki ste jih imeli v svojem skrivališču?
— Neka nizozemska družba me je prosila, da bi jih prodal.
— Zakaj pa ste se tako vznemirili?
— To je vendar normalno, če človeku kaj takega zaupajo... mislil sem, da so jih ukradli.
— Pat, prosim vas. Kdo vam bo to verjel. Pravkar ste rekli, da je bil vlom organiziran. Povejte mi prosim resnico.
Paterson ga je žalostno pogledal.
— Saj je res bolje, da vam povem, je zamrmral. — Mislil sem, da jih je vzela Margaret. Niti na kraj pameti mi m pad-lo, da pozna skrivališče. Ko mi je povedala, da je vrečica * * * * v omari, sem se vznemiril. Storil sem vse, samo da ne bi z®" slutili mojih misli. Ko pa nisem našel vrečice tam, kjer naj Di bila, me je zajela panika. Vendar to vse sedaj ni pomembno-Kajti...
— Ali si Je hčerka že kdaj prej prisvojila dragulje?
— Ona...
— Margaret je gos in tatica, je jezno kriknila Helene Wolff-
— Helene, prepovedujem vam uporabljati takšne vzdevke-Ja, gospod West. Margaret mi je že ukradla dragulje. Prodala jih je, da je imela denar za svojo zabavo. Dajal sem ji zel.° malo denarja, ker sem vedel, da je razsipna. Upal sem, da J1 bom na ta način preprečil delati neumnosti. Prevaral sem sft
(Nadaljevanje sledi)
j 25» II, p,,Metna ...» »r celoletna	S„5SS°- mSlM <KII.““ S “ S	mn, . IH enega .tolpe; tigoe.ll ISO. H*w» 250, o.mttnlc. 15» Ur. - HM W • » HHf. - Ogle, *W» »
SSS^JT, J2Š, Ljubljana, Stari trg	upra^-lz vseh dragih pokrajin ^Italije' prt «Socletž> Pubbllcltk Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst