MERIŠ ^»^^MCRICAN IN SPIRIT k °>€IGN IH LANGUAGE ONLY mmm NO. 1 OMOVI III A HO SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N6W3PAP6B Pittsburgh, New Ywk, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely. Pueblo, Rock Springs, all Ohio Mraz po vsej deželi CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 3, 1973 LETO LXXXI — Vol. LXXXI Ko ie po severnem osrednjem delu naše dežele metlo in nametalo ponekod do en čevelj snega in več, je v Clevelandu deževalo. CLEVELAND, O. — Koncem preteklega tedna in prve dni tega je nametalo obilo novega snega po vsem zahodnem in srednjem delu dežele. Oster veter je povečal mraz, ki je zajel istočasno skoraj vso deželo z izjemo južne Kalifornije in južne Floride. Velik del Teksasa je bil prizadet po snegu, sodri in ledenem dežju. V Dallasu je bil to najhujši snežni metež te vrste v zadnjih 30 letih. Na tisoče prebivalcev področja Dallas-Port Worth je bil dalj časa brez električnega toka. V Illinoisu je padlo preko konca tedna 10 palcev snega in so morali zaradi njega zapreti letališče O’Hare. Na tisoče potnikov je moralo čakati na njegovo odprtje v hotelih in drugih gostiščih, nekateri pa kar na samem letališču.. Cleveland je bil med srečnimi področji, ker je tu v nedeljo in ponedeljek deževalo in je snežiti začelo šele v ponedeljek zvečer, ko je glavni del vremenskega neurja že preminul. Novi grobovi Vietnamci zasedajo severno Kambodžo BANGKOK, Taj. _ Radio Hanoi je objavil pretekli ponedeljek, da so “uporniške kam-bodžanske oborožene sile zasedle mesto Kratie, pomembno pristanišče na reki Mekong, središče severovzhodne Kambodže. Zahodni poznavalci razmer smatrajo poročilo za točno, toda le s pojasnilom, da so “u-pomiške oborožene sile” dejansko redne enote vitenamske armade. Mesto Kratie naj bi zasedle enote 5. vietnamske divizije. Po sem došlih poročilih je Vietnam začel svoj obsežni vojaški nastop proti Kambodži sredi preteklega meseca, nekaj preje, predno je objavil ustanovitev vlade Kambodžanske Narodne fronte, ki hoče pregnati sedanjo vlado Pol Po-ta iz Phnom Penha. Glavni vietnamski sunek v Kambodžo je bil s področja Seoul-Mimot-Krek, kjer so se vietnamske sile vgnezdile že v jeseni. Središče vlade Narodne fronte je bilo v začetku v Snou-lu, sedaj se bo preselilo v Kratie. Njen predsednik je Heng Samrin, bivši divizijski poveljnik in politični komisar pod Pol Pot-om, ki je zbežal iz Kambodže v Vietnam, ko se je ponesre-cil njegov poskus oboroženega prevrata v preteklem aprilu in maju. Mary Race i zaposlen pri General Electric Po dolgi bolezni je umrla v Co. (Ivanhoe Rd. Plant) skozi Euclid General bolnišnici na 35 let do svoje upokojitve. Bil Novega leta dan 91 let stara je veteran druge svetovne voj-Mary Race, roj. Race v vasi ne. Pogreb bo iz Želetovega Kačiče v Slovenskem primorju, pogrebnega zavoda na E. 152 St. od koder je prišla v ZDA leta v petek ob 9.15, v cerkev Sv. 1914, žena Johna, umrlega leta Križa ob 10., nato na Kalvarijo. 1867, mati Zore Tek, Stanleyja, —-----o------- Melvina in Alberta Felicijan 7 si * * (Jug.), 8-krat stara in 9-krat maCLCtlX^Q l/čSll prastara mati, sestra pokojnih IEHERAN, Ir. — Izgredi de-Antona, rrances in Franka monstracije in splošen štrajk msmmm in peksng ¥ NORMALNIH ODNOSIH Pretekli poned« ijek so bili vzpostavljeni med ZDAin LR Medicare zopet dražja Z novim letom so stroški za Medicare 11% večji, kar je za upokojence h uda, dodatna obremenitev. j WASHINGTON, D.C. — Za- ! Poštar je rad v /z Clevelanda in okolice Kitajsko redni diplomatski odnosi s posebnimi slo- varovanci Medicare, ki so mora- slovenskem naselju vesnostmi Washinprtonu in v Pekingu, sledijo razvoju s skrbjo in negotovostio. y Moskvi (Jug.). Pokojna je bila članica Carnioia Hive No. 493 T.M., Podružnice št. 25 SŽZ in SNPJ št.' 5. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 10.15, v cer-j kev sv. Kristine ob 11., nato na' pokopališče Kalvarijo. Ure kropljenja so danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Paul Marinkovič Preteklo nedeljo je bil prepeljan v Euclid General bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl, 81 let stari Paul Marinkovič, doma v Osuniji v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA leta 1914 in živel 26 let na 18023 Nottingham Road in bil zaposlen zadnjih 12 let pred upokojitvijo leta 1961 pri Kramer Bros Freight Lines, mož Mary, roj. Milakovic, oče Mary, stric Mary L'olinar in Anne Apanites, v se nadaljujejo, ko sestavlja zmerni član opozicije S. Bakh-tiar civilno ustavno vlado. Ta bi naj prevzela vodstvo Irana v nekaj dneh, ko bi naj šah Reza Pahlevi imenoval namestništvo in “začasno” odšel iz dežele “na odmor in zdravljenje”. Tujci bežijo dalje iz Irana v strahu pred negotovostjo. PEKING, LR Kit. — Podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping je povabil sen. B. Goldwater- WASHINGTON. D.C. — ZDA nacionalno vlado na Tajvanu so pretekb ponedeljek, 1. janu- so demonstrirali povsod, kjer so arja. 1979 uradno vzpostavile močnejša kitajska naselja in li v bolnišnico, morajo z novim letom 1979 sami plačati prvih $160, predno prevzame stroške za njihovo zdravljenje v bolnišnici zvezno zavarovanje MEDICARE, do katerega so upraviče- redne diplomatske odnose z LR zahtevali “Ohranite Ktajsko ne osebe, ki so dopolnile 65 let Kitajsko potem, ko so umaknile svobodno!” priznanje vladi nacionalne Eli- j Predsednik Carter je v posla-tajske v Tajpeju na Tajvanu, niči predsedniku vlade LR Ki-Podpredsednik ZDA Walter _F. tajske Kui Kuo-fengu dejal, da Mondale je označii priznanje za j bo ’‘to zgodovinsko dejanje “zoro nove in obilne dobe, pa sprave služilo stvari svetovnega svaril, da bosta obe strani potre- miru”, bovali “potrpežljivosti, modrosti in razumevanja” za premaganje ideoloških in političnih razlik med obema narodorpa. Na sprejemu v zveznem ura- bilo svečano in veselo, du LR Kitajske, podobnem spre- kitajsko zastopstvo je Navdušenje v Pekingu PEKING, Kit. — Razpoloženje v uradu za zvezo ZDA je Veliko odkrito jemu na zveznem uradu ZDA v kazalo svoje zadovoljstvo nad ja, ki je proti umaknitvi priz-; Pekingu, je podpredsednik W. vzpostavo rednih stikov z ZDA. nanja Tajvanu in proti odpo-jF. Mondale govoril v imenu via- Značilno je, da je bilo v zastop- in imajo pravico do Social Security. Preteklo leto je moral zavarovanec Medicare plačati prvih $144. Povišanje je bilo potrebno, trdijo upravitelji Medicare, zaradi porasta stroškov v bolnišnicah. Povišanje za 27 milijonov zavarovancev Medicare znaša 11/7 • Ti bodo morali sprejeti tudi precejšnje povečanje stroškov, če bodo morali biti v bol nišnici ali v negovališču daljšo dobo. Zavarovanec Medicare, ki bo ostal v bolnišnici preko 60 dni. vedi zavezniške pogodbe z de ZDA in zatrje/al, da je to, stvu izredno veliko vodilnih j bo moral za vsak dan preko te njim, na obisk v Peking, kadarkoli želi. PHNOM Penh. — Kambodžan-ska vlada je priznala, da so vietnamske sile zasedle mesto Kratie ob Mekongu, središče severovzhodnega dela države. kar je privedlo obe državi k znanstvenikov in strokovnjakov, dobe plačati $40, ko je plačal v zbližanju in uradnemu prizna- Na čelu zastopstva je ^bil pod- letu 1978 le $36. Če bo moral o-nju, bila “zavest vzporednosti predsednik vlade Teng Hsiao- stati v bolnišnici preko 90 dni koristi pri ustvarjanju sveta go- ping, kateremu gre tudi glavna bo plačal za vsak dan po 90 spodarskega napredka, ustalje- zasluga za vzpostavo rednih od- dneh sam $80 ali $8 več kot do-nosti in miru”. nosov med LR Kitajsko in ZDA. slej. Poleg podpredsednika Monda- V svojem pozdravu je Teng o- V uPravi Medicare računajo, Jugoslaviji je zapustil enega KAIRO, Egipt. — Egipt je pri- leja je bil v zastopstvu ZDA pri značil normalizacijo odnosov z da bo ta Pečala prihodnje leto brata in eno sestro. Pokojni je bil član HBZ 235. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 10 30 na pokopališče Vernih duš. Eleanor Andolek V soboto, 30. decembra, je' umrla v Holy Family Home po dveh mesecih bolezni 56 let stara Eleanor Andolek s 17840 Lakeshore Blvd., rojena v CM pravi j en obnoviti pogajanja z sprejemu tudi drža /n tajnik Cy- ZDA za “večji, daleč segajoč skuPno za svoje bolnike 20.6 bi-Izraelom, toda vstraja še ved-,rus R. Vance in vrta drugih vi- vpliv v mednarodnih zadevah” ^i0116 dolarjev. 3 bilijone več s.O pri povezavi niirovne po-j šokih vl-Adnih.cse %-ti. U> ;.dnc ter 'napil predsedniku Carterju Hot uvedbo samouprave na zahodnem bregu in v Gazi Papež molil za mir in konec vsoti vojn VATIKAN. — Papež Janez velandu, samska hči pokojnih Pavel IL ie na NoveŠa leta dan Stephena in Mary Andolek (roj. na ‘Svetovni dan miru molil godbe z določitvijo časa za stališče je. označil podpredsed- in vsem, ki so pomagali, da je 0ni> ki imajo tudi zavarova- nik Mondale, ko je dejal, da je prišlo do vzpostave rednih sti- nie Medicare B, ki pomaga pla-odločitev obeh vlad vzpostaviti kov med ZDA in Ljudsko re- sevati stroške za zdravnike, bo-normalizacijo končala "nenor- publiko Kitajsko, ki je prevla- do morali plačevati za to višje malni položaj, ki je trajal pre- dala na kitajski celini že leta dolgo”. 1949. Demonstracije pred Belo hišo Nekaj sto Kitajcev, ki naspro- Illad), sestra pok Stevena, za mir konec vseb vojn in so- tujejo priznanju LR Kitajske, | ski vodniki V Moskvi opazujejo razvoj MOSKVA, ZSSR. skrbjo prispevke od 1. julija 1979 dalje. Mary Hrovat, pok. Louisa, pok. vraštva. V Kremlju so že takoj ob objavi sporazuma med Washing-tonom in Pekingom najavili svoj Sovjet- sum, pa zadržali svojo sodbo, gledajo dokler ne bodo videli dovolj ?.a katero se je odločil čarter, proti Pekingu, da bi odkrili ka-. znakov, ki bi naj pokazali raz- Stanleyja pok Frances Opalek Samega sebe je nazval “pastir- je demonstriralo pred Belo hišo, j ko sled ali znak v potrditev svo- voj. in Jane (Mrs Frank) Berkopec 3a in °veta vsega človeštva” in ko so zastopniki ZDA in LR Ki- je bojazni, da bi odkrili kako1 zaposlen kot uradnica pri General Electric Nela Park Works 39 let. Pokojna je bila članica Danice št. 11 ADZ in Sv. Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb je danes, v sredo, ob 9.15 iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na Kalvarijo. Družina priporoča darove za Holy Family Home v pokojničin spomin. Rose Eckart Pretekli ponedeljek je umrla v Slovenskem starostnem domu, kjer je živela zadnjih 7 let, preje z 21931 Westport Avenue, Rose Eckart, vdova po pok. Louisu, umrlem pred 15 leti, mati Josephine Spellman, Edwarda Sr., Mildred Payerchin, Dorothy, Al Marryansky, pok. Aloysiusa J. in Rosemarie Morano, 18-krat stara, 30-krat prastara in 2-krat praprastara mati. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega, zavoda na Euclid Avenue jutri, v četrtek, ob 9., v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Julia Tasker Preteklo nedeljo je umrla 78 let stara Julia Tasker s 1036 E. 69 St., mati Jean Robbins, stara mati. Privatni pogreb je danes. Frank Weisenseel V Euclid General bolnišnici je umrl pretekli ponedeljek 68 let stari Frank Weisensell, samski sin pokojnih Andrewa in Johanne, roj. Schaefer, brat pokojnih Catherine Eržen, Clare Delno oblačno in mrzlo danes! Katzenberger, Louisa in Geor-in jutri. Danes najvišja tempe- gea Weisenseel. Preje je živel Datura okoli 18 F {-8 C). Mož- na E. 140 St., zadnjih 15 let pa r,ost naletavanja snega. na 19101 Pasnow Avenue in bil O MLADOSTI — Mladi in nori menijo, da j dvajset rubljev in deset let ni-hia konca. Rilski pregovor * — Mladost prezira posledice *n v tem je njena moč. Martin Kessel VREME omenil svoje napore za mir v po tajske v uradu za zvezo LR Ki- sled ali znak v potrditev svoje j Nasprotniki priznanja Pekin-vojni razdejanem Libanonu in tajske v Washingtonu slavili , bojazni, da pomeni normalizaci- ga s sen. B. Goldwaterjem na za pomiritev Argentine in Čila nove, redne stike. ' j ja odnosov med Washingtonom čelu so vložili pri zveznem so- v Južni Ameriki. Ta spor je gro- • Zastopnik LR Blitajske v Wa- in Pekingom skupno fronto pro- dišču v Washingtonu tožbo, v zil pred Božičem preiti v vojno, shingtonu Chai Tse-min je te-| ti Sovjetski zvezi, četudi zlasti kateri trdijo, da predsednik Sv. oče je dejal, da je bilo nje- kom sprejema dejal: “To je sre- | Washington zatrjuje, da je to res Carter nima pravice odpovedati govo posredovanje v obeh spo- čen dan za Kitajce in Ameri-, samo “normalizacija” in da je zavezniške pogodbe s Tajvanom rih sprejeto “prisrčno” tako od kance. | njen namen krepiti svetovni iz leta 1954, ne da bi za to do- Ijudi kot od vlad. i Kitajci v ZDA, ki podpirajo mir. bil preje privolitev Senata. DEMOKRATSKA ALTERNATIVA ZA SER JUGOSLAVIJO Pred kakimi petnajst leti so se zbrali nekateri srbski, hrvaški in slovenski politični delavci v Veliki Britaniji na razgovor o tem, kako bi naj pomagali narodom Jugoslavije do politične svobode. Razmišljali so o notranji ureditvi Jugoslavije po vzorih zahodnih demokratičnih držav kot “alternativi” sedanji “ljudski demokraciji”, ki jo je uvedla Komunistična partija in jo v SER Jugoslaviji vzdržuje vse od leta 1945. Na ponovnih sestankih so od leta do leta svoja gledanja na razvoj v SER Jugoslaviji dopolnjevali. Na sestanku v Londonu pretekli mesec, ki so se ga udeležili K. S. Pavlovič, Dušan V. Popovič, Franjo Sekolec, Miodrag Djor-djevič, Branko Pešelj, Vane Ivanovič, Vladimir Predavee, Adil Zulfikarpašič, Desimir Tošič, Svetozar Božič in Nenad Petrovič, so sestavili izjavo, ki jo v naslednjem prinašamo na njihovo prošnjo. ❖ 1. Narodi Jugoslavije živijo na križišču evropskega vzho- da in zahoda. Brez ozira na to, ali si naši narodi želijo skupnosti ali ne, se niti eden med njimi ne ^more izogniti posledicam svojega geopolitičnega položaja. 2. Z odhodom predsednika Tita s prizorišča se bo njegovim naslednikom spričo nevarnosti, ki grozijo ne samo jugoslovanski skupnosti kot celoti, ampak tudi vsakemu posameznemu narodu, vsilila pot evolucije in pluralizma v smeri k opustitvi enostrankarske politične ureditve. 3. Razvojni proces, za katerega bi se naj zavzeli, bi naj šel: a) v smeri k zagotovitvi temeljnih človekovih pravic vseh državljanov; b) k ohranitvi državne skupnosti kot policentristične (večsrediščne zveze) narodov Jugoslavije — prek prehodnega stanja, kakor si je ta razvoj zamislila in ga predlagala Skupina za demokratsko alternativo že leta 1SS3. 4. Nekateri radikalni koraki v teku evolucije bi mogli u-stvariti možnost nemirov s ciljem, da se razbije država, in drugih nasilnih obračunavanj. Takšne motnje bi prej-koslej mogle izzvati tuje intervencije. Takšen razvoj bi bil usoden za nas vse. 5. Zato se procesu evolucije že skraja in pri vsakem koraku vsiljujejo naslednja vodilna načela: a) zagotoviti je treba pravico vsakega naroda Jugoslavije, da čimprej v svobodnih okoliščinah odloči, ali naj o-stane v državni skupnosti z drugimi narodi ali ne; b) zagotoviti je treba pravico vseh državljanov in vseh posameznih narodov, da se v miru in svobodi med seboj sporazumejo o temeljnih vprašanjih svojega obstoja; c) toda pred takšnimi sklepi — in pri vsakem koraku evolucijskega procesa — naj se uresniči težnja, da se vztrajno in previdno izvedejo maksimalne reforme v smeri k decentralizaciji in političnemu pluralizmu. Tako sredot-bežne sile ne bi motile končne svobode pri samoodločitvi vsakega naroda. 6. Dolžnost demokratske o-pozicije, ki zagovarja večstrankarsko politično ureditev, je, da že od začetka podpre reforme obstoječega stanja prek evolucije. 7. Dolžnost vseh, ki sodelujejo v procesu evolucije, je, da brez ozira na svoja ideološka stališča s svojim javnim delom pokažejo, da želijo ohraniti prijateljske odnose z vsemi državami vzhodnega, zahodnega in neuvrščenega bloka. 8. Znano je, da je v domovini že prišlo do nekaterih pogovorov med p o s a m eznimi Srbi in Hrvati o izvedbi reform, ki so potrebne za bolj svobodno javno življenje. 9. Na sestanku v Londonu, dne 2. in 3. decembra 1978" smo izrazili odločenost, da tudi v prihodnosti podpremo politično sodelovanje vseh narodov Jugoslavije za mirno in svobodno rešitev ‘medsebojnih vprašanj.. Skupina za Demokratično alternativo. Dorsey Brown, ki raznaša pošlo v delu senklerske slovenske naselbine, nosi jo tudi v A.D, je dejal, da je hvaležen, da more delati v naselbini s tako dobrim prebivalstvom. Zahvaljuje se vsem za prijaznost, s katero so sc ga spomnili za Božič. Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete bodo imele v nedeljo, 7. januarja, ikupno sv. obhajilo pri osmi sv, rnaši, ob dveh popoldne uro mo-btve, nato pa sejo in božičnico v šolski dvorani. Zadušnica— Jutri, 4. januarja, ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Vladimirja Žagarja ob 1. obletnici smrti. Skupno obhajilo in seja— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 7. januarja, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob 1.30 pa sejo v društveni sobi farne dvorane. Žalostna vest— Ga. Joži Rus je dobila sporočilo, da ji je v Krušnem vrhu pri Dobernicu v Sloveniji umrl oče Anton Jarm. Zapustil je ženo Terezijo, hčer Marijo in sina Jožeta doma, v ZDA nu polog omenjene Joži Rus z družino še sina Alojzija Jarma z družino. V spomin— Namesto cvetja v spomin pokalni Mariji Križišnik je Frank Mlinar s Forestview Rd. daroval $10 Mohorjevi v Celovcu za revne študente. J. Prosen se v imenu Mohorjeve toplo zahvaljuje za dar. Seje ne bo— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ne bo imelo za danes napovedane seje. Ta je odložena do prihodnjega sporočila. Pevska vaja— Pevski zbor Korotan ima v soboto, 6. januarja, ob 6. zvečer vajo v običajnih prostorih. Kucinich odpustil 400 uslužbencev— Clevelandski župan D. J. Kucinich je včeraj objavil odpust ‘i00 mestnih uslužbencev s prihodnjo soboto, 6. januarja, med njimi 275 policajev. Nedržavljani — Pravosodno tajništvo opozarja vse nedržavljane, da so se po zakonu dolžni prijaviti tekom meseca januarja na posebnih formularjih, ki so na razpolago na poštnih uradih in v uradih Immigration and Naturalization Service. Kdor se ne bi prijavil, se izpostavlja kazni in morebitnemu izgonu iz ZDA. Noga, ki jo je odtrgal vlak, so deklici priiilš nazaj in j@ izgleda živa NEW YORK, N.Y. — V nedeljo je vlak odrezal nogo 11 let stari Elizabeth McFaden, ko je tekla preko železniške proge in padla. Rešilni avto, ki je prihitel po ponesrečenko, je pobral tudi odrezano nogo deklice ::n jo položil v led, nato pa hitel v bolnišnico. Skupina zdravnikov je tekom 8 ur trajajoče operacije nogo prišila nazaj in zdravniki so izjavili, da upajo, da bo noga o-stala živa in da jo bo deklica o-hranila. teRBSKA Domovi ima Mihael Kolar: em ^T. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Pubiisiied Mon., Wed., Fri, except holidays and 1st two weeks in July jo poznamo in uživamo v naši deželi, ali začenjal kake o- siovenska fara sv- štefana' sebne prepire Starši so veliko doprinesli k u- sko 0b 80-1 efniči Ameriške Domovine novemu rodu in ga tudi dopolnjevati in prilagajati no- da fischinger, gg. Jože Rus m vim razmeram ter mu s tem dati novo življenjsko silo. Andrej Remec, p. dr. Vendelm Poudarek-mora biti pri tem delu vedno na duhovni stra- Spendov kot ,yod;,a zbora S1°' ni, na notranji vsebini in ne na običajnih zunanjih zna- venska Pesem m ga- Cormne kih. NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesece Kanda in deželo izven Združenih držav; $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition only — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Naš aljaški naredili žalostni konec — pogi-potnik se vrača v Združene dr- j nili so od onemoglosti in lakote. No. 1 Wednesday, Jan. 3, 1979 Ohranjanje slovenskega izročila je težavna in odgovorna naloga Na Božični dan, 25. decembra 1978, je izšla zadnja — ^ - J —i J.UOXC* U C* Vi X J. JI* številka nekdanjega slovenskega dnevnika v ZDA “Prosveta”. Njen urednik in upravnik ji je v slovo napisal posebni uvodnik na prvi strani. V njem omenja “naše prednike, ki so iz stare domovine prinesli s seboj kot edino bogastvo ljubezen do slovenskega jezika in tradicij... ustanovili so list Prosveto... in se razvijali v naprednem in drznem duhu...” List naj bi bil preganjal “mračnjaštvo in zaostalost”, bil glasnik plahih in zapuščenih, vabil je v delavske unije za lažjo dosego njihovih ciliev, se boril za pravice majhnega, delovnega človeka. Služil naj bi bil tudi “na drug način” kot “topla vez med novo in staro domovino, na katero so naše izseljence vezali mladostni spomini”. Urednik W. R. Jereb pravi na koncu omenjenega sestavka, 'da je Prosveta opravila svoje delo “odlično”. Tisti, ki jim je pri srcu^ slovensko izročilo, so ob bra-niu navedenega uvodnika imeli možnost in priložnost razmišljati o tem, kaj je slovensko narodno izročilo, kako smo ga v preteklosti v naši deželi ohranjali, v čem smo uspeli, v čem bili pomanjkljivi in neuspešni, ter kako naj naše narodno izročilo ohranjamo dalje, če seveda čutimo za to potrebo. ve. Poslušajmo ga. Zna prijetno pripovedovati. Kdo drugi bi marsikaj prezrl na tem dolgem potovanju. Prosveta ki je pretekli mesec ugasnila kot slovenski “dnevnik”, sodeč po pisanju njenega zadnjega urednika, m imela izrecnega namena ohranjati slovensko izročilo, za svoio nalom) je smatrala “preganjanje mračnjaštva in zaostalosti”. Kaj naj bi pod tem razumeli, v sestavku ni povedano, vendar je tistemu, ki je pisanju lista sledil skozi desetletja njegovega izhaianja, jasno, da je bil to del starega narodnega izročila, ki so ga slovenski priseljenci v to deželo prinesli s seboj. Slovenski človek je bil skozi stoletja vzgajan in je last el v.vernem, krščanskem duhu. — z izjemo nekaj ti-S0(.. v Prekmurju in na Koroškem, ki so se priznali1 * Protestantizmu, — v katoliškem duhu. Živel je do načelih katoliške vere, se držal nienih naukov in vodil, obhaial riene praznike, jih doživljal tako globoko, da je mto bolj delil no njih kot po posvetnem koledarju. Pri-oen, vztrajen,, bister in sposoben na pri tem na splošno skromen, se m vnemal za nove, tme nauke, amnak se drža. stareea izročila, skušenj, ki jih je slovenski rod nabral skozi.dolga stoletia svoje borbe za obstanek kot posameznik in kot človeška, ljudska skupnost. Tudi v rovi domovini je slovenski človek ostal zvest izročilu svojih staršev in dedov, postopno se je razgledoval. primerjal novo s starim in sprejemal, kar se mu je zdelo dobro, koristno in pravilno, pa istočasno ohranjal staro, v kolikor je le bilo združljivo z novimi razmerami in okoliščinami. 1 kri tem so.se med slovenskimi priseljenci v to deželo, ko je njihovo število narastlo, pojavile različne skupine, ki so vsaka po svoje gledale na "Preteklost, na s seboj prineseno slovensko izročilo in na nove razmere. Pri veliki večini je bilo ločilo vera, odnos do nje in do Cerkve. To ločilo so delno prinesli s seboj iz starega kraja, kier je nrav v dobi velikega izselievanja prišlo do ločevanja duhov. Ko je velika večina slovenskega ljudstva ostala zvesta veri. in Cerkvi, se je del meščanstva in izobražencev nod vplivom nemškega liberalizma oddaljil od vere in Cerkve ter se postopno pod istim vplivom obrnil proti njim in začel z niima oster boj. Ta “kulturni boj”, kot so ga ponekod imeriovali pod nemškim vplivom, je bil na žalost prenešen tudi med slovenske izseljence v Ameriki. V novi svobodi se je razbohotil in zaostril v taki meri, da je slovenske izseljence v Ameriki razdelil v dva strogo ločena, zagrizeno se napadajoča tabora. V našem listu smo v času najhujših nasprotij vedno znova poudarjali skupnost izročila, ki bi naj omiljevala spore in prepire ter omogočala sodelovanje vsaj na najnujnejših področjih. Na to smo posebej opozorili v času, ko je prenehala izhajati Enakopravnost, slovenski dnevnik v Clevelandu, ki je zastopal in vodil “napredni” ta-boi;, pa pri tem vse preveč dosledno, vztrajno in zagnano slavil novi komunistični red v naši stari domovini. Naš list se je vedno držal demokratičnih načel, zagovarjal svobodo, kot jo poznamo v naši deželi, in odkla-nja.l “ljudsko demokracijo” in njeno “svobodo”. Kot že večkrat preje, smo poudarili tedaj in poudarjamo danes, da ima vsak slovenski rojak in rojakinja, ki spoštuje slo-vemsko izročilo in načela ameriške svobode, pravico ob-laljati svoje misli, svoje sestavke v našem listu. Vsakdo, ki je blage volje, ki mu je do slovenske stvari, ie dobrodošel v našem listu. Ne moremo seveda dopustiti, da bi kdo na straneh Ameriške Domovine širil komunistične in druge nekrščanske ideje, napadal vero in svobodo, kot “Na tej postaji (Bennet) je tudi toliko planjave, da so lahko gradili progo v obliki kroga, kjer se lahko lokomotive, sedaj diesel” stroji, obrnejo tako, da so tudi našemu vlaku priključili še četrti stroj. Ta proga ali vlak je edina zveza med Whitehorse jn Skagwayjem, vlak vozi vsak dan skozi celo leto v obeh smereh. Videl sem, kako je to mogoče pozimi pri velikem snegu. Stroj ima velikanski propeler pred seboj, ki menda v zimskem času odpiha ves sneg s tračnic ter omogoči, da vlak lahko vozi vsak dan ob'vsakem vremenu. Okrog 2. ure popoldne ie le prišel vlak iz Skagwayja tako, da smo imeli prosto progo za odhod. Pri White Pass (Beli prelaz) smo zapustili Kanado in prišli zopet v~ZDA. Samo ameriška in kanadska zastava na majhni vzpetini sta nas opozorili, da je tu meja. Naš vlak pa je šel svojo pot naprej. White Pass je planjava, samo kamenje brez dreves, tu in tam pa majhna jezerca, kjer smo videli divje race. Ko $mo prešli Od tu naprej se je dolina razširila, soteska pa je bila še bolj globoko pod nami. Opozorili so nas, da bomo kmalu videli morje. Res, videli smo ga skozi dolino za nekaj minut, potem pa se je naša proga začela viti. Včasih si videl prednji konec vlaka ravno pred seboj. Tgko smo se vili precej časa, predno je naša proga res pričela padati navzdol, čutili smo tudi, kako so zavore pričele škripati. Konec koncev se je dolina še bolj odprla ter se je tu in tam pokazalo morje, kakor tudi mesto Skag-way. Vzelo je pa še kake pol ure, da smo prišli na postajo, kjer smo morali iti najprej na carinski urad. Prišli smo iz Kanade nazaj v ZDA. (Dalje sledi) Leskovar, dr. Lojze Arko, ga. A. Gaber. Napovedovalka je bila gdč. Helena Gregorič v angleškem jeziku, ki je podala kratek opis Slovenije, božičnih običajev ter miklavževanja v družinah. Družino na božični večer sta z otroci predstavila Tone in Nežka Gaber. Menda nikjer drugod nimajo tako lepih navad, kakor jih imajo Slovenci. Molitev rožnega venca, kropljenje hiše itd. Nekaj posebnega za tujce je prihod sv. Miklavža. Tudi letos je prišel na oder muzeja. V njegovem spremstvu so bili angeljčki in, nekaj parkljev. Miklavža je predstavil dr. Lojze Arko. Parklji so odnesli z odra kot najbolj “porednega” Boba Burjeka. Bil je pač nedolžna žrtev. Nastopil je zbor “Slovenska pesem”. Kakih 40 jih je bilo pod vodstvom p. dr. Vendelina Spen-dova. Zapeli so: “Slovenska zemlja”, “Angelsko petje”, “Glej, zvezdice božje”, “Le spi”, “Noč božična, mir ljudem”, “Ra-duj, človek moj”, “Sveta noč” (slovensko in angleško), katero je pela vsa dvorana. Po kratkem odmoru so najprej nastopili najmlajši plesalci ŠARC pod vodstvom gdč. Magde Simrayh. Užgali so, šaj je bil njihov nastop tako ljubek in pa V soboto, 16, decembra, je bil slovenski praznik v Muzeju za znanost in industrijo. Mnogi na- 'njihove narodne noše so bile ta-rodi prikazujejo tam skozi ves k0 jepe £a njimi so nastopili december svoje narodne običaje ocjrasli člani slovenske folklorne ob Božiču. Nekatere narodnosti I skupine. gtirje pari so bilii 0d- imajo ob tej priliki tudi svojo 'piesaji so gorenjski narodni ples j in belokranjskega. Želi so velik ob tej priliki tudi narodno kuhinjo. Slovenci kazali. V veži smo videli med^jj brez (jvoma med naj lepšimi v zadnjih letih. so se spet častno iz“ aplavz. Slovenski doprinos je božičnimi drevesi raznih narodnosti tudi slovensko božično drevo. Bilo je bogato okrašeno z j Mohorjeve knjige so že prišle, raznimi okraski, po največ Z :ysaj deloma. Dobite jih pri ge. ta prelaz, se je pričela naša majhnimi krožniki z narodnimi i^ni‘Qaber na 2215 S Wood St proga viti po pobočjih gora, spo- Imotivi (kvaji, gorami in oseba- jVeč 0 knjjgah drugič. So zani-daj pod nami pa divja soteska mi). Delo ge. Metode FisChin-■ mive Morale bi biti v vsaki s hudournikom. Tu in tam se v jger. V pomoč ji je bil g. Adi družini, če imajo tam še kaj tej soteski vidi steza, ki so jo j Kranjc. Pod božičnim drevesom smjsia za slovensko kulturo uporabljali tisoči pred 80 leti, ' je bil velik napis: Vesele božič-'j / * ko so potovali proti severu j ne praznike. iskat srečo in zlato. Tu smo se j Dvorana je bila polna, da, bi- peljali mimo kraja, ki se imenu- [la je gneča. Sodelovali so pri na- je danes Dead Horse Gulch. Tu so iskalci zlata leta 1898 pustili 3,000 tovornih konj, izčrpanih in lačnih, hrane za te konje ni bilo več, sama skala. Tu so ti konji stopu: Slovenska sobotna šola, mladinska in otroška skupina ŠARC, zbor “Slovenska pesem”. Program je trajal eno uro. Sponzor prireditve je bila kakor ved- V seznamu mohorjanov sem zasledil, da je tudi v glavnem mestu Aljaske Whitehorse naročnik Mohorjevih knjig g. France Oblak. To bo gotovo zanimalo naša potnika po Aljaski. (Dalje na 3. strani) SKUPINA UDELEŽENCEV SLOVENSKEGA ŠTUDIJSKEGA TEČAJA priliki dneva zbrala Chicago, 111. — Ob čikaškega Slovenskega lani v oktobru se je lepa skupina udeležencev tečaja slovenskega jezika, zgodovine in kulture za ameriško-sloven-Ske študente zadnje poletje v Celovcu, na Koroškem in v Sloveniji. Po splošni sodbi je štu- za bodoče narodno-kulturno delo Gregorič, Frank Brence (Kana-v Ameriki. da), Michele Vlahovič, Sonja Fantje in dekleta so na programu zapeli nekaj slovenskih pesmi, katere so se naučili na tečaju, med njimi tudi pesem Kocihec, Frank Steblaj (Kanada); Helen Rozman, Leo Šeme, VI. Uredniki listov Mesečnik “Čas” je izhajal o-koli leta 1920 pod uredništvom Franka Kerzeta. Drugi list iz zgodnje dobe, ki je izšel le nekaj krati, je izdajal rev. Skur, župnik fare Marije Vnebovzete. Nosil je naslov “Naš prapor”. Glasilo KSKJ je mnogo let u-rejeval Ivan Zupan. V njegovi dobi je bil uveden angleški del Our Page”. Urednik tega je bil Stanley Zupan, ki je kasneje postal upravnik St. Clair Savings and Loan na St. Clair Ave. in E. 63 St. urada in ostal tam do svoje upokojitve. Ivan Racic in njegov sin Ernest sta bila naslednja urednika Glasila KSKJ, od njiju je prevzel uredništvo Jože Melaher. Nova Doba (New Era), uradno glasilo J.S.K.J. in'sedanje A-meriške Bratske Zveze, je imela za slovenskega urednika Antona Terbovca, ki je bil posebno znan po svoji koloni “Vsak po svoje”. Dva od prvih angleških urednikov sta bila Louis Kolar in Anthony Garbas, kasnejši dentist. Mi smo prenehali tiskati ta list v začetku tridesetih let. Glas SDZ (Our Voice) je imel vrsto urednikov, med njimi Antona Šabca, Louisa Rozmana, Franka Turka, Raymonda Sušnika, go. Josephine Petrič in Stanleyja Modica, sedaj urejuje njegov angleški del ga. Margo Klima, slovenski pa Vinko Lipovec. Med angleškimi uredniki lista sta bila tudi Anthony Klančar in Rudolph Lokar. “Naša Nada”, tedensko glasilo Hrvatske katoliške zajednice, je bila tiskana v naši tiskarni v zgodnjih tridesetih letih. Njen urednik je bil rt. rev. msgr. Michael Domladovac, župnik hrvaške fare sv. Pavla na E. 40 St. “Zarja”, mesečnik na 40 straneh s posebnim ovitkom, je bil tiskan v naši tiskarni do začetka 1950-tih let. To je uradno glasilo Slovenske ženske zveze, tedaj ga je urejevala ga. Albina Novak. Vse te urednike sem dobro poznal in imel z njimi redne o-sebne stike, ko sem lomil strani za njihove liste in časopise. Smučarski izlel SLOVENSKI & jpcrr/nt CLEVELAND, O. — Sloven- ski športni klub organizira vsakoletni smučarski izlet 3., 4. in 5. februarja 1979 v Bristol Mountain in Swain. Za prenočišče smo najeli sobe v Holiday Inn. Cena za izlet je samo $69 in vključuje prenočišče (4 osebe v sobi), 2 zajtrka in eno kosilo (hrana po izbjri), koktail, smučanje i n prevoz. Cena za otroke in nesmučarje je ^ V zaključek ^ Po teh 80 ieuii i^najanja se pojavlja na steni napis. Koliko let bo mogel naš list še izhajati kot slovenski list? Mi smo srečni, da obstoja AD tako dolgo v deželi tisoče milj od domovine Slovencev. Vsi drugi slovenski dnevniki ZDA so skozi leta omagali in prenehali, taki so bili “Glas Naroda”, Amerikanski Slovenec”, Ena kopravnost”, “Prosveta”. Celo v Ljubljani so stari slovenski dnevniki “Slovenec”, Jutro” prenehali izhajati ob koncu druge svetovne vojne. Tako je Ameriška Domovina naj starejši slovenski dnevnik (sedaj izhajajoč trikrat na teden) na svetu. Listi drugih narodnosti v njihovih domačih jezikih so večinoma prenehali. Ameriška Domovina še vedno prihaja v slovenske domove, četudi sedaj le po trikrat na teden. Izdajanje lista malega naroda ni nobena “zlata jama”, saj komaj krije stroške, če ne dela naravnost z 'zgubo. Kaj pa za bodoče? Slovenci, na; novo došli, kot oni drugega 'n tretjega rodu, moramo dajati ooguma onim, ki list izdajajo, s em, da ga redno naročamo in olačujemo, pa četudi so naši starši že odšli v večnost. Pridobivajmo nove naročnike za naš slovenski list, za njegove tri tedenske izdaje in posebej za njegovo petkovo! Prinašajmo več oglasov, ker ;o pomaga kriti stroške, ki jih z ■edno naročnino zaradi vedno ’astočih cen ni mogoče v celoti kriti. Tiskarna mora imeti tudi drugo delo, da so ljudje v njej stalno polno zaposleni. Prina- -šaj te vanjo naročila vseh vrst); in jaz sem prepričan, da boste z njenim delom zadovoljni! In končno, v mojem lastnem imenu prisrčne čestitke Ameriški Domovini k 80-letnici, odkar je izšla prva njena predhodnica, z željo, da bi z božjo pomočjo in sodelovanjem vseh dobrih slovenskih ljudi n a d a 1 j evala vsaj do svoje stoletnice. I Z In končno... Sredi leta sem govoril z g-Vinkom Lipovcem, našim slovenskim urednikom, o 80-letnici izhajanja našega lista. Oba sva bila mnenja, da bi bilo dobro in zanimivo, če bi kdo napisal kratko zgodovino Ameriške Domovine. Predložil je, da bi naj to storil jaz, naj starejši preživeli uslužbenec tiskarne, ki da imam gotovo vrsto zanimivih spominov iz dolgih let rasti in življenja Ameriške Domovine. Četudi je moja slovenščina sprejemljiva, sva se sporazumela, da naj napišem svoje spomine v angleščini, on pa bo poskrbel za njihov prevod v slovenščino. Preteklo poletje in jesen setf1 malo preiskal stare letnike A' meriške Domovine, pobrskal p° svojem spominu in napravil pripombe. Nato sem se lotil pisanja. Moja žena Mary je bila taka prijazna, da je moj rokopis natipkala v dveh izvodih, ga. Mara nekoliko nižja. Na razpolago so (Lipovec, žena urednika g. Vin tudi sobe za tri ali dve osebi. Za pojasnila in rezervacije kličite Metoda Iliča (692-0811), Jožeta Jeff Puklavetz (California),1 Koširja (481-5621), Matt Nova-' Diane Ebzery (Connecticut), ka (442-7612) ali Mirota Odar- Majolka, majolka”. In majolko Andrej Remec, Naomi Trinko, ja (432-2079). Vabimo vse smu- so tudi poklonili slovenskemu Bogdan Judnič, Marija Prelog čar j e in tudi nesmučarje, da se odlikovanju dr. Leotu Klaužu v (New York), Mary Hozian, Ton- udeleže našega smučarskega iz- znak njihove hvaležnosti za or- dijski tečaj, ki ga je organizirala j ganiziranje tečaja, liga slovenskih Amerikancevj Na sliki so od leve proti des-skupno s .celovško Mohorjevo ni na sveto-štefanskem odru: družbo, bil zelo uspešen poskus ; Pavel Rozman, Joyce Matkovič, vzbuditi v mladem rodu večjo Dale Trinko, Sonja Kučič/Janez slovensko zavest in ga pridobitiBurjek, Wanda Gregorič, Tonček ček Leskovar. Navzoča sta bila leta. tudi Bernard Lavrsn iz Cleve-( landa in Robert Kaluža iz Jol-ieta. j Viri kositra Tečaj je podprla tudi Ameri- Glavni rudniki kositra ka Lipovca, je nato prevedi3 moj spis v slovenščino. Mladi Jim Debevec je, ko j F slišal, da pišem sestavek prvem stveno za slovenske čitatelj6’ AD, prebral rokopis in zaključii' da bi bil ta zanimiv in bi raF veselil tudi bralce angieškeg3 dela lista. Tako je prišlo do Slovenski športni klub . ga, da je moj spis prišel v ob3| ško slovenska katoliška Jednota državah Malezija, K S.K.J. Bolivija in Zaire. dela lista, slovenskega in angle’ škega. Vsem navedenim dolguj eF Indonezija, globoko hlavežnost za vzpodbk do in pomoč. j so v KANADSKA DOMOVINA Slovenska hranilnica in posojilnica Js E. Kreka v Torontu je lani uspešno zaključila prvih 21 Id TORONTO, Ont. — Ko je molca. Njegova slika bo odslej Slovenska hranilnica in posojil- krasila naše uradne prostore, niča Janeza E. Kreka praznova- bo nas in naše potomce vzpod-la svojo 25-letnico obstoja in bujala k delu in resno’ opomi-dela — o čemer smo že poročali njala, da mora vsak posameznik — je imel njen član Frank Pajk kot vsi skupaj v prvi vrsti služi-na zbrane govor, ki ga prinaša- ti skupnemu dobrobitju naše mo zaradi njegove zanimivosti, četudi z zamudo. ❖ Prevzvišeni gospod škof, čč. denarne ustanove. Petindvajset let naša Hranilnica ohranja slovensko zavest in pospešuje in utrjuje idejo za- gospodje, spoštovani zastopniki družnega gibanja. Še več! Pet- pokrajinske vlade, Ontarijske kreditne lige, zastopniki slovenskih organizacij v Torontu, člani in članice Kreditne zveze. V veliko čast si štejem, da me je odbor Slov. hranilnice in posojilnice J. E. Kreka kot enega izmed dvajsetih ustanovnih članov naprosil, da bi na tem pomembnem slavju kratko spregovoril. Za izkazano zaupanje se lepo zahvalim. Dne 22. maja 1953 je Ontarijska provincialna vlada v Torontu izdala ustanovno listino za prvo slovensko hranilnico v Kanadi. S to listino so torontski Slovenci nadaljevali bogato zadružno tradicijo, ki jo je prekinila druga svetovna vojna, in preko te listine so se trdno vključili v veliko zadružno gibanje v Kanadi. Od prvih začetkov so se ustanovitelji hoteli na dostojen način oddolžiti spominu velikega zadružnega apostola dr. Janeza Ev. Kreka. Ko danes gledamo nazaj na zgodovinske dogodke, izluščimo iste potrebe iz časa, ko je Janez Ev. Krek začel svoje zadružniško gibanje med Slovenci v Avstro-Ogrski pred 90 leti. 30 let nazaj pa vidimo slovenskega novona-seljenca, ki so ga'razmere po drugi svetovni vojni vrgle v svet, ki mu ni bil znan, v svet, ki je iskal le delavca, dobiček od mladih neizkušenih naseljencev. Ker Slovenec v novi deželi ni bil poznan kot pošten in priden delavec, je bilo dokaj naravno, da so temu priseljencu bila posojila in kredit v kanadskih denarnih ustanovah nedostopni. Kot so bila denarna posojila sapao tiha in skrita želja slovenskega kmeta v zadnjih letih prejšnjega in prvi letih tega stoletja, tako je tudi Slovenec v prvih letih po svojem prihodu le sanjal p lastni hiši ali lastni obrtni delavnici. Tako se prav nič ne čudimo, da je razmere tistega časa tako dobro doumel mlad slovenski duhovnik J. E. Krek. Takoj v začetku svojega javnega delovanja si je po zgledu lastne matere postavil rek, ki ga je vodil skozi vse življenje: Vsak človek mora biti hvaležen svoji družini, ki ga je rodila, svojemu okolju, ki nanj vpliva, svoji družbi, ki ga vzgaja in končno svojemu narodu, ki ga telesno redi in duhovno ohranja ... Kako velika modrost tudi za današnji svet. Kot člani velike človeške družine dolgujemo tej ustanovi nekaj. Ta dolg mora biti naša delavnost in poštenost. Te misli so prav gotovo vodile indvajset let finančno pomaga slovenskemu človeku do lastnih domov, finančno začeti ali razširiti nova poslovna delovanja. Navaja pa tudi svoje člane k varčnosti in štednji na način, da plačuje višje obresti na naš prihranek kot druge finančne u-stanove. Ce le za Trenutek odgrnemo zaveso zgodovine, bomo opazili, da je Hranilnica imela v prvem letu le 139 članov, $24,339 vlog in $11,348 posojil. 25 let pozneje — šteje 3,592 članov, hranilne vloge presegajo 8 milijonov, posojila pa 5.5 milijonov. Danes tudi doumemo poslovanje našega upravnika v tistih dneh pred cerkvijo, ko je vloge in posojila nosil kar v svojem suknjiču, 25 let pozneje pa imamo lastne upravne prostore, upravnika in nameščence. To lahko s ponosom imenujemo napredek in uspeh. To, kar slovenski naseljenec ni dobil v kanadskih bankah, to mu je Slovenska hranilnica in posojilnica J. E. Kreka omogočila in to delo uspešno nadaljuje že 25 let. Številna udeležba na naših letnih občnih zborih priča tesno povezanost članstva z zadrugo. Resnost članov se kaže v skoraj nepomembnih vsotah, ki naj veljajo za “izgubo”. Mlad Slovenec je v tujini dora-stel v zrelega moža in kot sem v začetku omenil, je tudi on sprejel Krekovo vodilno misel, da vsak posameznik dolguje družbi nekaj in da je ta dolg delavnost in poštenost. Danes si s ponosom in nasmejanim obrazom drug - drugemu čestitamo. Zgodovina bo v resnici morala dati priznanje vsem članom, odbornikom, predvsem pa pohvaliti skrbnost in poštenost uslužbencev. Vseh teh finančnih uspehov pa ne bi mogli doseči, ako ne bi imeli moralno oporo pri merodajnih oblasteh. Tako mi dovolite, da se v imenu vseh odborov Krekove hranilnice zahvalim pristojnemu ministrstvu ontarijske vlade, ki nam že 25 let stoji ob strani, pi-šiija svoje nadzornike leto za letom, ne da bi odkrili kake nerodnosti — teh namreč ni — marveč, da bi nam dali novih navodil in idej, za uspešno delo našega zavoda. V drugi vrsti gre zahvala Ontarijski kreditni ligi za vso pomoč, za vse nasvete in navodila od prvih dni do danes. Kadarkoli smo potrebovali nasvetov, smo bili dobrodošli. Še enkrat naša globoka zahvala. In bodočnost? Stopamo v dobo, ko bo potrebno nam “starim” vodstvo naše denarne ustanove prepust iti bornikom, upravniku in uslužbencem, vsem članom pa tudi vsem slovenskem naseljencem v Kanadi pa naj velja ob tem prvem srebrnem jubileju stari slovenski vzklik: Čestitamo! Še na mnoga leta! Bog živi vas in našo prvo hranilnico in posojilnico! ¥ E S11 ■#§!■ Slovanei v Wieinipegu WINNIPEG, Man. — Slovenka skupnost tod se izživlja v farnem občestvu in v okviru Slovenskega kluba, ki je lani v septembru obhajal 25-letnico obstoja. Na slovenskem zbirališču so tedaj odprli novo dvorano, last kluba, in si tako ustvarili shajališče, ki je uporabno v vsaki letni dobi in v vsakem vremenu. Skupnost je izredno dejavna, goji petje in narodne plese, slovenščino med otroci skuša ohraniti s sobotnim slovenskim poukom, pa tudi z igricami in petjem. Na pevskem polju je najučinkovitejši moški kvintet Zvon. Priseljevanje Slovencev v ta del Kanade je bilo od nekdaj bolj skromno, skupnost je počasi rastla in se organizirala v fari in Slovenskem klubu. Manjka ji dotoka, ki bi jo poživil in povečal, ji dal nove življenjske sile. K. B. inid@¥Ši¥ sklad Pri Brezmadežni v Torontu, Ont., so odprli Gnidovčev sklad, ki ga vodi rev. Janez Kopač, Slikarska razstava v Murski Soboti Akademski slikar Karel Jakob, ki je bil pred 70 leti rojen v Lipovcih v Prekmurju, je za 40-letnico svojega ustvarjanja spet razstavljal v Murski Soboti. Na tej svoji deseti razstavi v Murski Soboti je Jakob prikazal 74 let. Ob tej priliki je dejal, da je realist in sicer zato, ker je kmečki sin, ki je do svojega 15. leta opravljal vsa poljska dela, moderno slikarstvo le ogleduje in ga od strani občuduje. Predzakonska svetovanja Po 1. januarju 1980 bo v vsej Sloveniji obvezno “predzakonsko svetovanje” za vse bodoče zakonce. Da bi se na ta datum pripravili, so po raznih očinah tudi že pripravili prve ‘poskuse’ o “predzakonskem svetovanju”. Vendar ti poskusi niso bili kaj uspešni, malo ženinov in nevest se je prijavilo na posvet. V Mariboru so imeli konec oktobra na posvetu le en par, z njim se je ukvarjalo 20 psihologov, pedagogov in zdravnikov; uspeh je bil odličen — na naslednji posvet ženin in nevesta nista več prišla. voj kmetijstva niso najboljši”. Kmetijska skupnost se zanima le za ravninsko zemljo, te pa v Sloveniji skoraj ni. Po novem zakonu bo torej ostalo zunaj “preživninskega varstva” veliko^ ostarelih, za delo na kmetiji nezmožnih ljudi v Slovenskih goricah, Halozah, Krasu in še kje, ki bi za preživnino zamenjali svoja posestva, ker se “družba” teh posestev že vnaprej otepa, ker niso donosna. trarne pri Bovcu, katere jez bi preplavil Čezsočo in velik del bovške kotline, se je zdelo, da je minila tudi nevarnost za podobno elektrarno pri Kobaridu. Sedaj pa je kapital izkoristil o-motično osimsko vzdušje o sodelovanju ob meji in razvoju obmejnih krajev in poleg solkanske znova sprožil priprave na gradnjo kobaridške elektrarne. Njena izgradnja ne bi odprla novih delovnih mest, uničila pa bi za vedno pokrajino prav pod Gregorčičevim rojstnim krajem Vrsnom. Domačini se tega zavedajo in zato takšnim namenom odločno nasprotujejo. Vprašanje je le, če bo njih nasprotovanje namenom kapitala slovenskega e 1 e ktro-gospodarstva kaj zaleglo. Krompirjeve rezine Okoli 12% celotnega pridelka krompirja v ZDA je prodanega v obliki pečenih krompirjevih rezin. Dovolj lesa V gozdovih ZDA je toliko lesa, da bi iz njega mogli zgraditi šestsobno hišo za vsakega prebivalca ZDA, moških, žensk in otrok vseh starosti. Koncert v Ljubljani “Consortium musicum”, ki ga vodi dr. Mirko Cuderman, je G.1VL, in katerega smoter je''kri- Plavil svojo 10-ietnico z iz- ti stroške za postopek prištetja vedbo znamenite Bachove Ma- še v h-molu” za zbor, soliste m škofa dr. Janeza Gnidovca k blaženim. Dr. Janez Gnidovec je po svojem delovanju v Škofovih zavodih nad Št. Vidom po prvi svetovni vojni stopil v Misijonsko družbo, bil dalj časa v Misijoni-nišču v Grobljah, nato pa v raz- osnovalce in ustanovitelje prve mlajšemu rodu. In, ali je ta slov. hranilnice in posojilnice v ; mladina pripravljena sprejeti Kanadi. Po kratkih razlagah so j krmilo v svoje roke? Ali je do- orkester. Na koncert je društvo povabilo z ličnim koncertnim listom, ki je bil kar cela brošura. V tej brošuri je obširna beseda o maši in slovensko in latinsko besedilo, beseda od de-nh drugih središčih Misijonske petletnici društva, seznam dru-družbe, dokler ni bil imenovan‘^ven^b koncertov in seznam za škofa v Skopju v Makedoniji, skladb, ki so na koncertih zbora tedaj najbolj zaostalem delu Ju- “Consortium musicum” dožive-goslavije. Škof Gnidovec je svet- v Ljubljani prve izvedbe, niško živel in se žrtvoval za svoje vernike. Vsem, ki šo ga poznali, je ostal v spominu kot svet mož. Delo za njegovo proglasitev k svetnikom je že ne- kaj časa v teku in ima nekatere prednosti pred postopkom za prištetje k svetnikom Barage in Slomška, ker je še vedno pre- Koncertna drama Darijan Božič, skladatelj, je za komorni zbor ljubljanske ;RTV napisal “Mašimiljen Robespierre”, koncertno dramo za dva igralca, zbor in tolkala, ki so so jo prvič izvedli novembra v Opatiji na “jugoslovanski Največ nadur Po podatkih statističnega urada se največ nadur naredi v Sloveniji. V prvih petih mesecih je v Slovenii nadure delalo 27% delavcev. Največ nadur so spravili na področju zdravstva in socialnega varstva (38.9%). ^MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje v pritličju z garažo oddajo. Kličite £70-4255. ______________ d-3) ODNOSI Z JAVNOSTJO V PRODAJI Na razpolago je mesto pri ve- Slovenska televizija je 11. ok- iik\finančm ustanovi za razla-Itobra praznovala 20-letnico od- 2an;]e m prodajo bančne postrež-Idajanja. Vendar ni bilo nobene j fe splcsm javnosti. Ledna plača javne proslave na ta dan, ker so 'n ° S otia' epe rot’nc' Lrristi. proslavljaje preložili na 16. november, ko je praznoval Radio Ljubljana svojo 50-letnico. Slovenska televizija stara 20 let Maribor-Skopje Podjetje Inex Adria-promet je odprlo novo letals ko progo Maribor-Skopje. Zveza z makedonskim glavnim mestom, ki je bila doslej dokaj slaba, se bo z neposrednim poletom zelo izboljšala. Knjiga o Groharju Obsežno biografsko - literarno knjigo o pomembnem slovenskem slikarju impresionistu Ivanu Groharju (1867-1911), je napisal Janez Kajzer. Knjiga ima naslov “Macesen” po eni umetnikovih najbolj znanih podob. Kandidatji morajo -goveriti te-•koče slovensko im angleško. Kličite 351-2113 za sestanek. Delodajalec enakih priložnosti M. F.H. (1-6) cej ljudi, ki so pokojnega škofa glasbeni tribuni” poznali in lahko pričajo o njegovem svetniškem življenju in žrtvovanju. V. L. Solate — osvežilo V današnjih jedilnikih zavzemajo solate zelo važno mesto. keSa francoskega prevrata pri Pisatelj pravi, da ne zasleduje ne znanstvenih, ne političnih niti dokumentarnih ciljev, ampak da skuša prikazati le notranje zavrtega in večkrat duševno preobremenjenega človeka, ki mu je v sklepnem delu veli- Kdaj lahko postrežemo z njimi? Na mizo jih damo kot začetno ali kot glavno jed ali pa tudi za zaključek obeda. Za utrujene padla odločilna vloga. Zavarovanje kmetov V Sloveniji so 30. oktobra o- ljudi in za tiste, ki nimaio teka, ;dobi;ili Predlo8 afom o preživ-je solata kot začetna jed pravo!nmskem '’arst™ kraetov' kl 1“ kanadske oblasti dovolile uradno ime, kot ga poznamo še danes. Danes obhajamo srebrni jubilej te prve slov. denarne ustanove v Kanadi. To ni le navadna obletnica obstoja kakega podjetja.- Slovenska hranilnica pod svojim dežnikom ščiti pre- volj poučena o idejah Krekovega gibanja? Ali je pripravljena na vse žrtve in požrtvovalnost? Ako ni, potem imamo dolžnost, da preko poslovnih uspehov prvih 25 let pripravimo nov kader odbornikov in mladih nameščencev, ki bodo naše začeto de- osvežilo. Pa tudi za debele je priporočljivo, da potolažijo z njo prvo lakoto, ker solata ne redi, če ni preveč zabeljena. Razne sestavljene solate pa so dovolj izdatne, da jih lahko nudimo za večerjo kot samostojno jed, tako na primer mešanica stročjega fižola, paradižnika, pa- . , prike, jajc in mesnih kuhanih, «'<>na ah pečenih ostankov. Najpogosteje pa jemo, vsaj pri nas Slovencih je taka navada, solato z ostalimi jedmi. Servirajmo jo takoj, ko je pripravljena, čim bolj je postana, tem manj vitaminov je v njej. še zdaleč ne odgovarja potrebam. Takole so sklenili: “V dosedanjem obdobju razvoja kmetijstva in gospodarstva ne moreta ne kmetijska ne občinska skupnost prevzeti neobdelanih zemljišč tam, kjer pogoji za raz- sv. Štefana.. iNaaaljevaj.je s Z. suam) moženja in prihranek mnogih lo nadaljevali. Upajmo,, da bo-Slovencev. Po svojih močeh o-|do zvesti tradiciji svojih očetov hranja in nadaljuje idejo dr. Janeza E. Krelja. V njegov spomin Slov. hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka poklanja vsej slovenski skupnosti Krekov por- tudi finančno napredovati leto za letom. Velikemu slovenskemu zadruž-nikarju dr. Janezu E. Kreku •— večna slava! Slov. hranilnici in Kaj je najvažnejše v 1. 1979? Gotovo delo za Baragovo in Slomškovo beatifikacijo. Kak-šha naj bo naša pomoč? V molitvi in z darovi. Ko bomo imeli Baragovo kosilo zadnjo nedeljo v januarju, postanite tudi vi člani' Baragove zveze. Letna Premog bo pošel Rudnik v Kanižarici, ki je po vdoru vode v rove za nekaj mesecev onemogočil izkop, se kar dobro prebija iz težav in dosega prejšnjo proizvodnjo, kljub temu, da tretjega sloja še niso o-čistili. Ugotovili so, da je »zalog še okoli 3.5 milijona ton. Obratovanje rudnika je torej zagotovljeno še za dve desetletji- Manj rožnat pa je položaj rudnika v Senovem, kjer so zaloge še za šest let. Toda je vprašanje, ali bi še splačalo po letu 1982 iz ekonomskih razlogov odkopati preostale rezerve zaradi s Housekeeper povečane nevarnosti jamskega : Live in. 2 school age children, plina, ki bi zahtevala nove za- dogs. Salary and paid social se-ščitne naprave. j curity. References, required. CE SE ŽELITE PRESELITI V SLOVENIJO vas čaka nova moderna hišica v bližini Celja. Novo posajen in urejen vinograd z vrtom — je 8 arov. Vinska klet, garaža, lep razgled. Prodajam ugodno, radi starosti. Tel. (312) 446-1884. ___________________________O) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair In E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323. (x) Obsežna površina gozdov WASHINGTON, D.C. — Gozdovi ZDA pokrivajo površino, | članarina je $5. ki je enaka vsem državam j * - vzhodno od reke Mississippi in j Mnogo uspehov v letu 1979 še državam Kansas in Louisi- 'želi vsem, ki berejo to kolono, tret, delo umetnika Boža Kra- posojilnici J. E. Kreka, vsem od-, ana. “Toti Štajerc” Kriza rudnika v Rablju Rudarji v Rablju so zasedli tamkajšnji rudnik svinca in cinka, ki je že dalj časa v težavah zaradi previsokih stroškov o-bratovanja. Dosedanje uprave niso napravile potrebnih korakov za posodobljenje izkopa. Tako je ostalo tudi potem, ko je kot lastnik nastopila dežela. Pristojni deželni, pravzaprav tržaški krogi, so spet pokazali nepoznavanje socialnih razmer v deželi. Število zaposlenih naj bi po novem znianjšali od kakih 400 na manj kot 200. Kakih 60 delavcev z jugoslovanske strani pa naj bi izgubilo delo. Ti prihajajo na delo v Rabelj iz okolice Bovca. Ker uvažajo svinčeno rudo iz Poljske in ta je cenejša od tukajšnje, se je znašel rudnik pred zaprtjem. Toda raziskave kažejo, da je rude še dovolj in uvožena ruda s Poljske bi bil lahko konec koncev tudi le izgovor sedanje uprave za zmanjšanje njene lastne odgovornosti. Zasedba rudnika je sprožila živahen odmev po vseh listih v deželi in je opozorila javnost na socialno stran zadeve. Rabelj namreč živi od rudnika. Ob njegovi zapori bi se morale izseliti skoraj vse družine in si iskati kruha drugod. Primer zbuja tudi nejevoljo furlanskega ob- j i, močj a zaradi tržaškega nerazu- j |i mevanja problemov celotne de-žele. S slovenske strani pa je treba opozoriti na zapostavljanje slovenskih ljudi v tem kraju, kjer jih je polovica ali pa tudi več vseh prebivalcev. Ne samo, da nimajo slovenske šole, kot nikjer drugod v videmski pokrajini, pač pa se kot drugega, jezika učijo nemščine. In tudi v cerkvi nimajo redne službe božje v domačem jeziku Nasprotovanje novi kobaridški elektrarni Kobaridci in Tolminci so pinti gradnji elektrarne pri Koba-I ridu, ki bo uničila naravno okolje in podvrgla vso Sočo med Kobaridom in Tolminom nihanju višine vode. Pred leti, ko |je bila zavrnjena gradnja elek- 621-7288 weekdays only. (1 3) Smrt rojakinje Prijaiel’s Pharmacy TORONTO, Ont. — Dne 2. SL Cl3ir Ave> & E> 68 St> 361-4212 novembra 1978 je umrla 63 let Ali) FOR AGRO PRESCRIPTIONS stara Marija Meglic na pcsledi- Tomoc/ D^VE^nfa cah srene napi. K večnemu po-______________________ čitku je bila položena 4. novembra po pogrebni sv. maši v slovenski cerkvi na Maning Avenue na pokopališču Holy Cross. Pokojna je zapustila . moža Martina, sinova Stanka in Mirana, hčerki Jelko in Danico por. Zalek, zeta Antona Zaleka ter vnuka Davida in Roberta. Bog ji daj večni mir in pokoj, preostali družini naše globoko sožalje! P.A. • Potovanja skupinska Ib poedinci 9 Nakup ali najetje a rtov f> Vselitev sorodnikov » Dobijanje sorodnikov ra obisk • Denarne nakaznice « Notarski .xisli in prevutii » Davčne prijave M. L Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Otuo 441 El Phone 431-350« ••••* ‘3* ■Sc- ...«o ■ifŽ' ...*>• ■'••o ••••O •••»© 4» SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem, znancem in pacientom ■ ZDRAVNICA DR. GLORIA 8. BRATIM The Medical Arts Building 170 St. George SL, Toronto, Out. M5R 2M8 Tel: 987-7242 • ••— ©•••• 43’ • «••• 4S’ ©«••• ■ss- O*’ — »s.:/ •VI lei wm life mum® YOU • rt tf ■i L American Mutual-has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. i <3 I To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is.............. Name Street City................. State BREZ DOMA HEKTOR MALOT DCXXXXXXXXX “Veš, kdo je bil gospod, ki ie pravkar obiskal tvojega očeta?” je dejal. “Bil je M. Milligan, stric tvojega prijatelja Arturja.” Ker sem obstal ves začuden sredi ceste, me je prijel za roko in odvedel naprej. Med potjo je nadaljeval: “Ker se mi ni ljubilo sprehajati se sam po pustih ulicah v tem neprijetnem vremenu, sem se vrnil, da bi spal.- Spravil sem se v posteljo, a nisem zaspal. Tvoj oče je z nekim gospodom stopil v garažo in slišal sem njun razgovor, ne da bi hotel prisluškovati. ‘Trden je kakor skala,’ je dejal tujec. ‘Deset drugih bi bilo umrlo, on pa je dobil samo pljučnico.’ Ker se mi«je zdelo, da govorita o tebi, sem začel poslušati bolj pazljivo. Onadva pa sta obrnila pogovor drugom. ‘Kako se počuti vaš nečak?’ je vprašal tvoj oče. ‘Bolje. Tudi to pot se bo izlizal. Pred tremi meseci so ga zdravniki obsodili. Njegova mati pa ga je zopet rešila. Gospa Milligan je zares skrbna mati!’ Lahko si misliš, da sem ob tem Imenu postal še pozornejši. Tvoj oče pa je nadaljeval: ‘Če je vašemu nečaku bolje, tedaj je vse vaše prizadevanje zaman.’ — ‘Morda za nekaj časa,’ je odvrnil gospod. bo živel. Bil bi resničen čudež in dandanes se čudeži ne godijo več. Hočem za vsako ceno, da rte nastopijo nobene težave in da bom ob rijegovi smrti edini dedič jaz, James Milligan.’ — ‘Bodite brez skrbi, da bo tako. S svoje strani bom že poskrbel za to.’ — ‘Računam na vas,’ je odvrnil gentleman. Pristavil je še neka besed, ki pa jih nisem dobro razumel. Prevedel ti jih bom tako, kakor sem razumel, čeprav se mi zdijo nesmiselne. ‘Takrat bomo že videli, kaj naj naredimo z njim.’ Po teh besedah je odšel.” Ko sem poslušal Matijevo pripovedovanje, mi je v prvem trenutku šinila v glavo misel, da bi očeta prosil za naslov gospoda Milligana, da bi mogel k njemu in ga vprašal po Arturju in njegovi materi. Takoj pa sem spoznal, da bi bilo to nespametno. Gotovo ne bi bilo primerno, da bi vpraševal po Arturju tistega, ki želi njegovo smrt. Bila bi tudi velika neprevidnost, če bi povedal gospodu Milliganu, da ga je nekdo poslušal. Artur je bil torej še živ in šlo mu je celo na bolje. Za zdaj mi je ta vest zadostovala in mi napolnila srce s tolažbo. XVIII. Z Matijem nisva več govorila ‘Prepričan pa sem, da Artur ne drugega kakor o Arturju, o go- KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 1979 20.— Slovenska pristava priredi 28. — Pevski zbor Korotan pri- l “Fristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 27. — Štajerski klub priredi banket v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob sedmih zvečer. 28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo, ki bo na razpolago od 11,30 do 1.30 popoldne. FEBRUAR 3. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v dvorani Delavskega doma na Waterloo. Igrali bodo Veseli Slovenci. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 24. — Dramatsko društvo LILIJA priredi nagradno maškera-do v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 24. — SKD Triglav v Milwaukee ju, Wis., pripravi PUSTNO ZABAVO z večerjo in plesom v dvorani sv. Janeza v Green-fieldu. MAREC 4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi vsakoletno večerjo in zabavo v Slovenskem domu.. 10. — Glasbena matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob 7.30. 11. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobast-cami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 21. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj redni pomladanski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. redi svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 5. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu, poldne. 20. — SKD Triglav v Milvvau-RINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh po-keeju, Wis., pripravi MATE-SKI DAN s sv. mašo ob 11., kateri sledi spominski program in nato kosilo. JUNIJ 1/. — Tabor, DSPB Cleveland, pripravi proslavo spomina padlih slovenskih domobrancev, četnikov in legijonarjev pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi. 17. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom. 30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont. JULIJ 1. — V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. 22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava. AVGUST 19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 7. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. spe Milligan in o gospodu Jamesu Milliganu. Kje sta bila Artur in njegova mati? Kje naj ju iščeva? Obisk gospoda Milligana nama je navdahnil načrt, ki se nama je zdel ne samo izvedljiv, ampak sva bila prepričana o u-spehu. Ker je gospod Milligan prišel zdaj k očetu, se bo gotovo vrnil še večkrat. Ali nista imela skupnih poslov? Ko se bo torej zopet prikazal, bo Matija, ki ga gentleman še ne pozna, šel za njim. Izvedel bo, kje stanuje. V njegovi hiši po poizvedoval pri služinčadi in morda odkri-jeva Arturjevo bivališče prej, kakor se nadejava. Zakaj ne? Vse to se nama ni zdelo nemogoče. Ta načrt ni imel samo te koristi, da bom v doglednem času našel Arturja; rešil me je vsaj za nekaj časa iz mučnega položaja. Od onega dogodka s Kapi jem in odkar mi je odgovorila mati Barberin, mi je Matija neprenehoma ponavljal ob vsaki priliki: “Vrniva se v Francijo.” To je Dila pesem, ki mi jo je ponavljal dan na dan, na nešteto načinov. Tej pesmi sem odgovarjal drugo, ki je bila tudi vedno enaka: “Ne smem zapustiti svojcev.” A prav glede tega, kaj je moja dolžnost, se nisva strinjala in neštetokrat sva se prerekala. Vsak izmed naju je vztrajal pri svoji trditvi. Bolj ko je Matija vztrajal na tem, da morava odpotovati, z večjo vztrajnostjo sem jaz ponavljal: “Ostati moram.” Ko sem svoji nespremenljivi izjavi: “Ostati moram,” dodal, “da najdeva Arturja, mi Matija ni več ugovarjal. Ker je šlo za Arturja, se mi ni smel več upirati. Ali ni bilo nujno, da čim-prej obvestiva gospo Milligan o spletkah njenega svaka?” Če bi morala biti vedno v mestu od jutra do večera, kakor sva to delala, odkar sva prišla v London, bi bržkone nikdar ne zasledila gospoda Milligana. Približal pa se je božični čas, ko je tukaj navada, da se koncerti vr- šijo ponoči. Tedaj bova čez dan ostala doma; eden izmed naju bo vedno na straži in bo pazil, če se prikaže Arturjev stric. “Tako vesel bi bil, če bi našel gospo Milligan,” mi je nekega dne dejal Matija. / “Zakaj neki?” Dolgo časa se je obotavljal, nato pa je dejal: “Ker je bila tako dobra s teboj.” Potem pa je še pristavil: samo o njihovih laseh, ki so po- • - - ' “Mislim tudi, da bi to ona pripomogla, da najdeš svoje starše.” “Matija!” “Vem, ti nočeš, da bi tako govoril. A bodi prepričan, da to ni moja krivda, toda nemogoče mi je misliti tudi samo trenutek, da pripadaš družini Driscoll. Poglej vse člane te družine in nato opazuj sam sebe. Ne govorim ioni 1 kretnjam in M nimi>r&izčT ^ ši Kaa] u^ ega očeta? Ali tt {ffldS &da| Kaplja kakor Allen in Ned, ^ nkel, da bi gledal blago C& bi ti prinašal volnene nogavice; svetlobi ročne svetilke, kakor to ki jih nisi zgubil? Ne, tisočkrat dela master Driscoll? AK ‘si ti ne. kdaj zaspal z rokami, >.!e. rje- (Dalje prihodnjič) ¥ LJII1E& ŠH KEPGZftBEM ŠPBŠiK Oh peti žalostni obletnici, odkar je umrl na Mlakah v Beli Krajini naš srčno ljubljeni mož, dobri, skrbni oče, stari oče in tast AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA JOHN F. SMUK Njegovo življenje je ugasnilo S. januarja 1974. O, ko bi mogli moč skovati, ki bi prinesla nam nazaj obličja Tvojega milino in blagodejni Tvoj smehljaj. TVOJI ŽALUJOČI: Zvesto Te bomo vsi ljubili, na Te nikoli pozabili, v miru božjem Ti počivaj, v raju večno srečo uživaj! žena MARIJA hčerki VIDA RUPNIK, MIMICA KRALJ sinovi MILAN, ANTON, JOŽE, IVAN - ZETA in SNAHE vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 3. januarja 1979. 2; /sfctjrt* NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). Mary Hochevar, društvo št. 162, Tel. 481-0728 21241 Miller Ave., Cleve., Ohio Ludmila Glavan, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleve., Ohio Josephine Winter, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80 St, Clev., Ohio SRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1953 East <2 St 17010 Lake Shme 31v