NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
V	LJUBLJANI
POROČILO O DELU V LETU 1989
Ljubljana, februar 1990
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
V	LJUBLJANI
POROČILO O DELU V LETU 1989
Ljubljana, februar 1990
Iz prikaza dela Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 1989 so razvidne njene specifične naloge in značilna koordinirana decentralizacija na naslednjih delovnih področjih:
- pridobivanje, obdelava gradiv
- referalno in informacijsko delo ter posredovanje gradiv specifičnim uporabnikom na osnovi nacionalne bibliografije in podtkovnih zbirk, katalogov in centralnih katalogov, računalniško podprtih, z intenzivno usmeritvijo v splošno dostopnost informacij in publikacij
- oblikovanje posebnih zbirk, ki imajo značaj za posamezne vrste gradiva specializiranih knjižnic in pomembno vlogo pri hranjenju in zaščiti nacionalno pomembnih gradiv.
Opazna je dejavnost NUK pri vertikalnih in horizontalnih povezavah v knjižnično-informacijskem sistemu v Sloveniji in Jugoslaviji, njeno vključevanje v mednarodne sisteme ter njena vloga na področju raziskovalnega, izobraževalnega in svetovalnega dela v knjižnično-informacijski stroki.
Potrebno pa je opozoriti, da se je prostorska stiska slovenske narodne knjižnice v letu 1989 stopnjevala do te točke, ki bo v letu 1990 grozila ohromiti vse njeno delo, kar pomeni, da knjižnica ne bo mogla delovati tako, kot ji nalagata zakon in usmeritve slovenske knjižničnoinformacijske dejavnosti" s tem bodo ogroženi delo, dosežki iz razvoja v preteklih letih ter izničena sredstva, ki so bila v ta razvoj in delo vložena. Poudariti velja, da bo to velikanska škoda za enotni knjižnično-informacijski sistem, predvsem pa bodo oškodovani znanstveniki in raziskovalci, univerzitetni učitelji in študentje, kajti prostorska stiska narekuje, da z letom 1990 knjižnica porabi za hranjenje knjižničnih gradiv prostore, ki so bili doslej na voljo uporabnikom.
Poročilo opozarja tudi na še vedno kritično zmanjševanje denarnih sredstev za nakup tujega knjižnega gradiva. S tako zmanjšanim nakupom, ki je posledica prenizkih zagotovljenih denarnih sredstev za nakup knjižničnih gradiv, NUK kot osrednja univerzitetna knjižnica ne more zagotavljati pretoka znanja" glede na potrebe uporabnikov, hiter napredek in razvoj strok v svetu: Glede na svoje načrtovanje pa bi morala NUK prav v letu 1989 imeti za nakup tujih knjižničnih gradiv veliko večje možnosti, kot jih je imela npr. v letu 1982, ko je nakupila več kot 2000 tujih knjig!
Ob boljših prostorskih pogojih ob številnejših strokovnih delavcih in ob večjih možnostih za nakup gradiv, računalniške opreme, bi NUK že v letu 1989 morala v večjem obsegu in kvalitetneje opravljati svoje naloge na področju svetovalnega dela kot slovenska matična knjižnica kot nosilka računalniško podprtega knjižničnoinformacijskega sistema in kot narodna knjižnica pri ohranjanju dokumentov slovenske pisne ustvarjalnosti (program restavriranja knjižničnih gradiv).
Poudariti moramo, da omejevanje možnosti za razvoj in delovanje NUK škoduje posredno izvajanju zakona o knjižničarstvu in utrjevanju slovenskega knjižnično informacijskega sistema v njegovih medsebojnih povezavah kot tudi v povezavah z drugimi informacijskimi sistemi doma in s tujino, ki vsi omogočajo pretok dokumentov in informacij, posredovanje znanja kot osnove za raziskovalno delo ter družbeni in nacionalni napredek.
NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE
1.	Dotok knjižničnega gradiva
Enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva (vodja Eva Kodrič Dačič)
IZBOR GRADIVA IN NAROČANJE
Enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva je izbirala gradivo na osnovi vsebinskih kriterijev, ki jih določata Zakon o knjižničarstvu in statut naše knjižnice.
Naša prva naloga je bila skrb za sloveniko, ki izhaja v zamejstvu in drugod po svetu. V ta namen smo sistematično pregledovali vse zamejske in izseljenske časnike in časopise ter avstrijsko, italijansko in madžarsko bibliografijo.
Tujo strokovno literaturo s področja humanistike, družboslovja in še posebej bibliotekarstva smo izbirali iz britanske in nemške bibliografije, kataloga Repertoires livres Hebdo, iz katalogov pomembnejših založb, časopisov, list duplikatov in izmed desiderat. Skupaj s kolegi iz oddelka za informacije in izposojo smo pripravili predloge za nakup tuje referalne literature in dodatne izvode učbenikov za izposojo.
Koordinirali in izvajali smo nabavo gradiva za posebne zbirke.
V letu 1989 smo naročili 1.816 tujih monografskih publikacij (770 N, 1.046 Z) in 446 naslovov tujih periodičnih publikacij (29 Z, 4 17 N), od tega 79 novih naslovov. Naročili smo še 307 plošč, 93 kaset, 1 video kaseto in 17 zemljevidov. Za zamene, arhive in druge potrebe hiše smo naročili 95<> domačih monografskih publikacij.
DOTOK GRADIVA Prevzem in oddaja
Oddelek je v tem obdobju prevzel 412.975 kosov različnega tiskanega gradiva, od tega 378.947 kosov slovcrir.kega obveznega izvoda.
Po skupinah in izvoru je celotno prejeto gradivo obsojalo:
	01 Sloven.	01 Jugosl.	NZD	H«.: 1'. za zamene	SKUPAJ
Knjige	73.512	5.997	3.727	1 .297	84.533
Period.publ.	179.530	-	11.164	693	191.387
Pl. in kasete	3.470	1.178	12?	-	4 .770
Muzikali je	668	126	1.861	-	2.655
Atlasi in zemljevidi	1.784	44	26	-	1 . 854
Video kasete	541	-	-	-	54 1
Razglednice	9-130	1 .880	75	-	11.085
DT,obrazci	106.603	4.610	929	-	112.14?
Plakati in dr. graf.gradivo	2.584	86	178	-	2.846
Ostalo	44	22	1 3	-	79
RSS	1 .081	-	-	-	1 . 08 1
SKUPAJ	378.947	13.943	18.095	1 . 9 0	4 1 ? . Q 7 5
Za NUK smo obdržali 66.383 kosov, drurim knjižnicam v Sl-iM in \ tujino smo poslali 299 .990 kosov, izločili .••.mo MH.714 obrazi1.*v .
Prirastek za Prirastek po	NUK: izvoru in	- 5 - skupinah:				
	01 Slov .	01 JugOSJ .	N	7.	IV	■, K !! i' m . ?
Knjige	6.514	5.997	1 .547	1 . 338	84 2	16.^' i 8
Period.tisk	17.820	-	4 . 026	6.058 1	. 080	28.984
Muzikali je	68	126	271	73 1	.517	2. 055
Pl. in pasete	809	1 . 178	l 05	2 	A.	15	2. 109
Video kasete	91	-	-		-	91
Ati asi in zemljevid i	224	44	20	1	l:	294
Plakati in dr graf.gradivo	1 .090	86	7	82	89	1 . 354
Razglednice	830	1 .880	73	2	-	2.785
DT + PKG	5.816	4.610	2	154	773	11.355
Ostalo	2	22	2	3	8	37
RSS	1 .081	-	-	-	-	1 .081
SKUPAJ	34.345	13.943	6.053	7.713 4	. 329	66.383
INVENTARIZACIJA IN EVIDENCA Slovenski obvezni izvod
V	inventarni katalog slovenskih obveznih izvodov - monografij je bilo vpisanih 6.474 knjig in 162 enot neknjižnega gradiva, od tega 960 komplereffitacij, in evidentirano 571 drobnih tiskov. Evidentirali smo 17.820 periodičnih publikacij tt.j. 8.910 številk), od tega 36 novih naslovov.
Jugoslovanski obvezni izvod
V	inventarne sezname obveznih izvodov iz republik je bilo vpisanih 5-997 knjig, od tega 1.266 kompletacij. Evidentirano je bilo 4.610 drobnih tiskov, 1.178 plošč in kaset, 126 muzika-lij, 44 zemljevidov in atlasov, 1.880 razglednic in 86 kosov drugega grafičnega gradiva.
Nakupi, zamene, darovi
V	inventarne kataloge nakupov, zamen ir, darov je bilo vpisanih 3.727 knjig in 17 enot neknjižnega gradiva in evidentiranih 3.204 kosov posebnega gradiva.
Referat za zameno
V inventarno knjigo zamen je bilo vpisanih 1.297 monografskih publikacij (951 N, 6 Z in 340 D) in 693 serijskih publikacij (690 N, 2 Z in 1 D), skupaj 1.990 knjižnih enot, ter evidentiranih 2.721 kosov periodik.
Za evidenco enote, naročila in ponudbe je bilo napisanih 9.144 list^kov (v več kopijah), v inventarne kataloge in naročniške kartoteke pa smo vložili oz. izločili 31.270 listkov. V kartoteke periodičnih publikacij smo vpisali 352 abonma jev in 12 dodatnih računov.
Da bi ohranili pregled in nadzor nad gradivom, smo vodili in dopolnjevali sledeče evidence:
- naročniške kartoteke (po abecednem redu naročil, po dobavitelju)
- inventarne knjige (slovenski obvezni izvod, jugoslovanski obvezni izvod, nakup, zamena, dar, zamena: monografije, zamena: periodične publikacije)
- inventarni katalogi (NzD, slovenski obvezni izvod)
- katalogi serijskih publikacij in kontinuand (slovenski obvezni izvod, jugoslovanski obvezni izvod, NZD)
- kartoteka s.o.
- kartoteke periodičnih publikacij (slovenski obvezni izvod, nakupi, zamene in darovi, slovenske periodične publikacije za zameno)
- kartoteka zamenjevalcev
- kartoteka tiskarn
- katalog zamen
- signaturna beležka
- protokol dopisov
- računski protokol.
Redno smo dopolnjevali tudi datoteko zamenjevalcev in tujih periodičnih publikacij (nakupov).
DOLOČANJE SIGNATUR
V redne vrste smo postavili 10.127 krijir in 4/3 letnikov revij (skupaj 10.550), med kompletacije 3.t>&7 kn/n:r in v .iii.ivt' 3. knjig.
Skupaj je bilo postavljenih 17.566 knjig.
RAZPOŠILJANJE GRADIVA
Ekspedit je odposlal 299-990 kosov gradiva, in to 1. r/-pakčtov z obveznimi izvodi (295-755 kosov) in 2.801-' paketov z gradivom za zamene (4.235 kosov) in medbibJiotečno izposojo.
ZAMENA
Zamenjevalcem doma in v tujini smo poslali 1.5 1 m knjig in 2.721 kosov periodičnih tiskov. Ponudili smo 1 33 naslovov posebnih ponudb, listo duplikatov št.8 s 157 in listo duplikatov št.9 s 168 naslovi ter dve listi slovenskih novitet.
Zamena knjig s tujimi partnerji je potekala v načrtovanem obsegu. Zdi se, da je normativ 1.500 poslanih knjig realen glede na naše finančne zmožnosti (letos smo iz sredstev KSS za zameno uspeli kupiti 951 od 1.000 planiranih knjig), število zaposlenih in interes tujih knjižnic za naše gradivo.
Navezali smo stike s Filozofsko fakulteto (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture). Našim partnerjem posredujemo inforraacije o Seminarju ter o možnostih za pridobitev štipendije, kar bi, dolgoročno gledano, lahko razširijo krog zamenjevalcev in vzpodbudilo večje zanimnje za slovensko knjigo.
V letu 1989 smo navezali stike s STERLING MEMORIAL LIBRARY,
YALE UNIVERS1TY, ZDA. Prevzeli smo dobavo knjig in revij iz cele Jugoslavije.
Naš novi partner je tudi STATE LIBRARY iz Južnoafriške republike, ki je obenem tudi prva afriška knjižnica c katero smo navezali sodelovanje.	1
V oktobru sta nas obiskali Johannet, Thiel in Eva Maria Hubert iz Avstrijske narodne knjižnice. Pripravili smo program obiska in skrbeli za tekočp izvedbo.
ADMINISTRACIJA
Oddelek je prejel 4 92 in poslal 1.240 dopisov. Protokoli-rano je 1.930 dopisov in seznamov pošiljk obveznega izvoda. Izvedenih je 549 telefonskih reklamacij gradiva.
DAROVI
-	večje število darov posameznikov	-	izstopa	dar	gospi
Gertschar, ki nam je	poklonila vrč je	število	knjir
Lorberju,
-	tri pošiljke javnega	tožilstva,
-	zapuščina C. Pregelj	in
- L. M. Škerjanc.
FINANČNO POSLOVANJE
Nakupi za NUK
1 . 183-052.916.-86.008.120.-
232.348.764.-2.207.999.510.-45.564.700. -3.728.37 4.010.-
360.308.590.-204.790.730.-
565.099.320.-
1.296.573.220.-445.526.601 .-2.207.984.680.-250.355.430.-118.633.390.-
4.319.073.300.-
V	računski protokol je bil vpisan 538 račun v skupnem znesku din 4.319.073.300.-.
GIBANJE DOTOKA GRADIVA: PRIMERJAVA Z LETOM 1988 IN DELOVNIM NAČRTOM ZA LETO 1989
	1988	Delovni načrt 1989	Realizacija 1989
Dotok gradiva (brez periodike iz jug.obv.izv. )	4 18.940	450.OUO	4 12.975
Slovenski obv . izvod .	383.930		378.94y
Odposlano gradivo	284.645		299.990
Prirast gradiva v NUK (brez per. iz jug.obv.izv.)	68.825	70.000	66.383
919 tujih knjig ................................
628-'domačih knjig .............................
posebno gradivo (282 muzikalij, 35 plošč,
5 kaset, 6 allasOv, 5 zemljevidov, 1 plan mesta, 11 plakatov, 1 koledar, 1 gr. list, 138 razglednic, 1 komplet razglednic, 2 diapozitiva, 2 rokopisa in partiture S.
Hubada) ........................................
352 abonmajev in 12 dodatnih računov
za tuje revije .............................  •	•
25 abonmajev in 1 dodatni račun za domače revije .........................................
Nakupi za zamene
951 domačih knjig ...........................
690 letnikov domačih period, publikacij
Nakupi po računih
TK ..............................
DK ..............................
TR ..............................
DR ..............................
R ...............................
Št. postavljenih knjižnih enot	18.750	- 9 - 18.000	17.566
Knjige: slov.			
obvezni izvod	6.620		6.514
Knjige: jugosl. obvezni izvod	8.096		5.997
Knjige:	997	1. soo	1 .547
nakup	(TK 546)	(TK 1000)	(TK 919)
Knjige:			
zamena	1 . 450		1 . 338
Knjige, poslane			
v zameno	1.211	1 .500	1.514
V	letu 1989 je dotok gradiva v primerjava z letom 1988 upadel za 1,4%. Občutno nižji je od dotoka v letu 1987 in načrta za leto 1989: kar za 8,9 %. Trend upadanja slovenskega obveznega izvoda se nadaljeje - padec sicer ni tako očiten kot v preteklem letu (8,3 %), nižji je za 1,3 %.
Razveseljiv je podatek o nakupu knjig. Za 3,5 % smo presegli lanski dotok, plan pa za 3 %•
Porast v dotoku tujih knjig (40,5 %) je posledica reklamacij, tj. kompletiranje stalnih naročil. V letu 1989 praktično nismo naročali dragih priročnikov to pa se seveda kaže v večjem številu kupljenih knjig.
2.	Obdelava knjižničnega gradiva
ABECEDNI IMENSKI KATALOG (vodja bibliotekarska svetovalka Ma jda Armeni )
Naloge abecednega imenskega kataloga so izdelava kataložnega opisa (CIP-a) za slovenske knjige v tisku;( centralna katalogizacija (CKST) slovenskega obveznega izvoda, katalogizacija jugoslovanskega obveznega izvoda, nakupov, zamen in darov,-vlaganje kataložnih listkov v matični katalog in čitalniški katalog- vodenje signaturne knjige, arhivskega kataloga, CKST kataloga, kataloga neštetih zbirk; združevanje čitalniškega kataloga AIK II in AIK III} spremljanje bibliotekarske literaturej sodelovanje pri uvajanju računalniške obdelave v knjižnico.
OPRAVLJENI PROGRAM V letu 1989
za CIP (do 30.11.1988) je bilo obdelanih
855 enot
CIP je načeloma izdelan v enem dnevu, po potrebi pa še isti dan, zato ima ta obdelava absolutno prednost. Sodelovanje z založniki je potekalo ustaljeno, vključevali so se tudi novi založniki in samozaložniki. Tedensko smo pripravljaj: izpise za objavo v Delovnih Književnih listih^- zapisi v Unimarc formatu pa so od maja 1989 na voljo uporabnikom vzajemnega kataloga.
CKST
Katalogizacija jug. obveznega izvoda, nakupov, darov in zamen, prejeto
oddano stvarnemu katalogu oddano tehničnemu oddelku (k p1. ) oddano tehničnemu oddelku (arhivi)
2.212 enot
13.814 enot
10.458 enot 895 enot 219 enot
skupaj 11.572 enot Obdelanih je bilo tudi 794 enot iz zapuščine Pavleta Kalana. Vloženi kataložni listki:
v matični katalog v čitalniški katalog v katalog CKST v katalog arhivov
V signaturno knjigo je bilo vnesenih
19.997 listkov, 18.481 1istkov, 2.928 listkov, 2.000 listkov
4	3.406 1istkov
10.130 vpisov
Urednice so zaradi selitev gradiva iz priročnih zbirk oddelka za bibliografijo, bibliotekarskega raziskovalnega centra, čitalnice in glasbene zbirke opravile 1581 popravkov v matičnem in čitalniškem katalogu. Poleg tega je bilo 638 drugih popravkov: prekatalogizacija, uskladitev značnic, tipkanja dodatnih vpisov in kazalk.
Uporabnikom, delavcem NUK in drugih knjižnic smo posredovali ok. 300 informacij v zvezi s čipom in katalogizacijo, predvsem v zavezi z računalniško obdelavo.
Maja 1989 smo začeli z rednim vnašanjem gradiva (cip, obvezni izvod, nakupi, darovi, zamene) v vzajemni katalog: v prehodnem obdobju pa smo nekatere vnose opravljali celo dvojno (cip, slovenika, novosti) - s programom Steve in v Unimarc formatu. Ves čas smo tesno sodelovali s skupino za avtomatizacijo pri oblikovanju mask za vnos, izpisanih navodil in pri reševanju problemov, ki Jih je v obstoječo organizacijo dela prinesel vzajemni katalog. Skupaj z oddelkom za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, oddelkom za delo z uporabniki, stvarnim katalogom in oddelkom za bibliografijo smo določili način vnosa
posameznih elementov zapisov in se dogovorili za tekoče obveščanje o novostih pri vnosu. Sprožili smo problem tiskanja listkov iz vzajemnega kataloga za naš matični in čitalniške kataloge in predlagali ukinitev nekaterih pomožnih katalogov: vendar do končanega dogovora o teh problemih nismo prišli.
3.	Stvarni katalog (vodja _ višji bibliotekar	Tatjana
Banič)
TEMELJNA DEJAVNOST oddelka je klasificiranje knjig za abecedni stvarni in sistematski katalog NUK, centralno katalogizacijo slovenskega tiska (CKST) in katalogizacijo v knjigi (CIP) ter urejanje abecednega stvarnega in sistematskega kataloga.
OPRAVLJENI PROGRAM:
Oddelek je prevzel v obdelavo 12.179 enot (AIK št. 12.670 enot), od tega redne vrste iz AIK 10.030 (AIK št.: 10.458) enot. Klasficiral in oddal je v nadaljno obdelavo 14.379 enot (AIK št. 14.907 enot). Pri tem je bilo izdelanih 14.398 gesel in 22.527 vrstilcev, skupaj 36.925. Za vzajemni katalog je bilo izdelanih in neposredno vnešenih 16.289 deskriptorjev.
Prednostno je za centralno katalogizacijo slovenskega tiska klasificiral 2.149 enot (AIK št.: 2212 enot) ter jih oddal v nadaljnjo obdelavo AIK.
Z absolutno prioriteto je oddelek za CIP klasificiral 855 enot.
V abecedni stvarni katalog je bilo vloženih 13-737 listkov,
v sistematskio katalog 13-823 listkov, v interni katalog 1.871 listkov, skupaj 29-431 listkov. Ob redakciji listkov pred vlaganjem je bilo pregledanih približno 18.000 listkov. Ob edakciji obeh katalogov in preurejanju posameznih skupin sistematskega kataloga je bilo popravljenih 3-903 listkov in narejenih 191 novih razporejevalk tev v predmetnem katalogu 160 kazalk in vodilk.
V tem letu se je oddelek neposredno vključil v vzajemni kajfrtalog z vnosom podatkov v polja vsebinske obdelave
(deskriptorjev, UDK vrstilcev in gesel za katalog NUK). Z računalniškim izpisom deskriptorjev je oddelek preverjal in koordiniral vnešene podatke.
Poleg temeljne dejavnosti in spremljanja novosti in sprememb UDK ter ustreznega usklajevanja posameznih skupin je oddelek posredoval informacije s področja ASK in UDK ter nudil strokovno pomoč izven NUK.
4.	Enota za narodno bibliografijo (vodja Lidija Wagner)
Delovna tekoče obdeluje gradiva, izdaja bibliografije in posreduje informacije. Izdajanje bibliografije je obsegalo:
- SB s popisi knjig za leto 1988 št. 4,
- SB s popisi knjig za leto 1989 št.1, 2, 3, 4 (je še v tisku),
- SB register za knjige za leto 1987,
- SB register za knjige za leto 1988.
Tekoča bibliografija s popisi knjig je od leta 1988 dalje rezultat računalniško podprtega vzajemnega kataloga. V reviji KNJIGA smo redno objavljali mesečno bibliografijo (Matjaž očevar), ki je prav tako produkt vzajemnega kataloga. V maju 1989 je tekoča obdelava slovenike prešla na vzejemni katalog, kar je pomenilo racionalizacijo dela, in pa tudi popolno uskladitev podatkov. Programerji RCUM so izpopolnjevali program tako za vnos podatkov kot tudi za produkte vzajemne baze in za iskanje po bazi: iskanja so prilagojena potrebam naših uporabnikov v najširšem smislu. Dobili smo tudi zasnovo za normativno datoteko avtorjev, kar je za najse bibliografsko delo zelo pomembno.
Do maja 1989 je delo za centralno katalogizacijo potekalo po programu STEVE, za vzajemni katalog pa smo podatke prepisovali v UNIMARC.
V	letu 1989 smo se redno udeležili strokovnih posvetov, predavanj, in srečanj s strokovnjaki iz bibliotekarstva in informatike, pri razčiščevanju vprašanj vzajemne katalogizac i je.
Urejanje katalogov v enoti se je nadaljevalo, čeprav so podatki najdljivi On-line v vzajemnem katalogu, menimo, da računalniška obdelava le še ni dovolj zanesljiva, da bi lahko opustili nekatere klasične kataloge.
OBDELAVA SLOVENIKE (knjige, serijske publikacije, članki) je obsega 1 a :
A.	Knjige
Pretežni <iei knjižnega gradiva dob im o že ob<>--l anega, s CKS'J dopolnim«, manjkajoče podatke, ki 3' potrebni za bibliografijo. Ostalo knjižno gradivo sami katalogiziramo in klasificiramo, iz drobnega tiska pa opravimo izbor gradiva in ga celovito obdelamo (AIK in UDK). Vodimo AIK in naslovni katalog za knjige ter preglede knjižn^J-h zbirk.
CK	AIK+UDK	dodatni,	naslovni	skupaj
dopolni tev	obdelava	pomožni	katalog	obdelanih
		opisi		naslovov
18 3 1	777	338	10 36	2608
B.Serijske publikacije
Vsak letnik serijske publikacije (posamezna naslova) obdelamo AIK in UDK. Spremljamo vse spremembe, ki se pojavljajo v serijski publikaciji. Vodimo AIK katalog ter evidenco vseh številk posameznega naslova periodike.
AIK+UDK	oddaja posameznih	oddaja D-fonda	skupaj
	kosov		obdelanih
			naslovov
886	8783	239	9022
C . Č1 a n k i
Iz serijskih publikacij in zbornikov izpisujemo članke, ki jih vsebinsko obdelujemo ključne besede. Vodimo AIK in UDK katalog, katalog kartic in psevdonimov avtorjev.
AIK	UDK
23.118 25.977
V	vse kataloge enote je bilo vloženih S ^. -5 33 listkov. Uporabnikom smo dali 1.085 informacij.
5.	Delovna enota periodični tisk (vodja Jelka Gazvoda;
V letu 1988 je izpolnjevala svoje naloge v okviru programa NUK, obdelovala, hranila in dajala je v uporabo periodični tisk s slovenskega in jugoslovanskega območja in iz tujine.
tujine.
V ten. Jetu je enota prejela 89-060 kosov gradiva:
Prejeto gradivo v kosih
	Oddelek jugosl	neposredno Slov.	Bibliogr	Odd.za dop.	Skupa j
I.	4.062	24 .818	2.900	2.050	34.285
II.	2.914	15 .548	2.186	2.800	23.448
III.	2.532	10.896	2.282	3.171	18.881
IV .	3-689	4.866	1.415	2.476	12.446
Skupa j	13.197	56.128	8.783	10.952	89.060
To gradivo pO naslovih obsega:
slovensko periodiko:	929	naslovov	(+	929	arhiv)
slov. zamejsko periodiko:	71
jugoslovansko periodiko:	3-708
tujo periodiko:	873
skupaj	5.581	"	(+	929	arhiv)
+ arhiv = skupaj	6.510	"
Izločeno gradivo obsega 1.416 naslovov.
Gradivo za obdelavo in hranjenje obsega 5.094 naslovov.
Retrospektivno mikrofilmanje fonda NUK periodike je obsegalo 70.662 posnetkov naslednjih naslovov:
- Glas naroda,
- Delo,
- Večer.
Narejene so bile kopije (master in 1-3 uporabniške) vseh filmov, ki so bili posneti v letu 1988 in tudi kopije vseh posnetih filmov. Delo in Večer imata še po dve rezervni kopiji
Obdelava periodičnega tiska je obsegala:
Evidenca	64.772	kosov
Inventarizacija	2.975	encl
Katalogiz.	in	klasifik.	3.183	enot
Reklamaci je	1 .888
Arhiv	727	enot
Vezava	417	enot
Gesla SK	283
Vrstilci UDK Signature Knjižno sklad. Tehnični oddelek Časop. sklad.
DM
Listki
Vlaganje listkov
412 14.517 2.952 enot 215 enot 215 enot 690 enot 4.688 3.345
Delo z uporabniki je potekalo v naslednjem obsegu
Informacije
Izposoja
Št. uporabnikov
- študentov
- drugih
6.174 21 .249 kosov 4.592 2.245 2.347
6.	Oddelek za tehnično obdelavo knjig (vodja Meta Zadel)
- razmnožuje na osnovi matičnih listkov za potrebe NUK katalogne listke,
- opremlja monografske in serijske publikacije in kasete z etiketami in signaturami in jih oddaja v skladišče in posamezne oddelke,
- pripravlja in izdeluje osnove za matrice (na osnovi računalniških izpisov), razmnožuje in pošilja listke naročnikom CKST.
Za NUK je bilo natipkanih 8.870 malih matric - pregledanih pa 7.450: natipkanih dodatnih in dopolnilnih vpisov, vodilk, kazalk, gesel, UDK vrstilcev 38.413, pregledanih pa 38.307: natipkanih in pregledanih listkov 3-737: razmnoženih listkov na minigrafu 35.623, signiranih in z etiketami opremljenih 25-710 kosov knjig ter 1488 kosov periodike in 206 kosov kaset: ponovno signiranih in z etiketo opremljenih kosov knjig je bilo 624.
V	knjigo setov CKST je bilo vpisanih 2.039 naslovov slovenike.
Naročnikom je bilo odposlanih 24 pošiljk slovenike (do 17.1. 1990) .
Število naročnikov je 412 (257 osnovnih šol, 55 srednjih šol, 92 splošnih knjižnic, knjigarn in drugih naročnikov, 8 jugoslovanskih) .
Število naročenih setov je 812 in sicer:
Kr 45 B =	18
A = 280
S	= 387 U =	75
Na composer je bilo izdelanih za potrebe CM, VBM in S -publikacij še 186 listkov CKST.
Natisnili smo 635.780, prodanih pa je bilo 8M.090 listkov.
Za CKST so bila opravljena še naslednja dela:
- Nabiranje in izbiranje listkov ter kontrola pri pošiljanju (letna obveznost ? . 1 6 3 ur) in vi agpri je v a r ’ h i v
- Kuvertiranje
- Vpis števila listkov CKST v kartoteko naročnikov in vodenje kartoteke
- Tipkanje tekočih številk setov na listke CKST
- Montaža listkov CKST na matrico in razvrščanje
- Priprava listkov CKST (preverjanje, usklajevanje, koordinacija, vpis, pregled)
- Računi CKST številk setov na listke CKST;
- Stiki z naročniki, svetovanje, informacije, reklamacije
Tiskanje na ofset stroju (2.15^ matric, s skupno naklado
Uta loge*trani)” 03 compresorJu Pa vabila na razstave in razstav
3.	uodelava posebnega gradiva
7.	Rokopisna zbirka (vodja Mihael Glavan).
Usmeritev delovanja oddelka je obsegala:
Vsebinsko in organizacijsko sodelovanje z drugimi institucijami, in družbenimi skupnostmi na področju kulture:
- aktivna udeležba na posvetovanju arhivskih delavcev Jugoslavije, Postojna, 18.10.1989,
- priprava pisnega gradiva o delitvi arhivskega gradiva za Rep. komite za kulturo,
- udeležba na razstavah arhivov, muzejev in SAZU.
Strokovno sodelovanje s knjižnicami v SR Sloveniji na področju rokopisov, redkih tiskov in gradiva iz D-fonda. Aktivno delo v dveh komisijah za zaščito in obdelavo rokopisnega gradiva pri Skupnosti jugoslovanskih narodnih knjižnic in pri ZBD
Organizacijo in celovita skrb za zaščito in obnovo knjižničnega gradiva: mentorsko delo s Svetlano Radulovič, restavratorsko pripravnico.
Vodenje zbirke in koordiniranje dela v posebnih zbirkah NUK.
Aktivno delo v komisijah in na zborovanju ZBD Slovenije.
Strokovno delovanje v stanovskih društvih in v strol-ovnem tisku.
Redno strokovno delo v zbirki:
1.	Rokopisni fond
Nabava novega rokopisnega gradiva je obsegala: 21 novih enot, med njimi nekatere pomembnejše: zadnji del zapuščine Alojza Kraigherja, dodatni del zapuščine Mileta Klopčiča, cbsežno gradivo Ine Slokan in manjša zbirka korespondence F.3.
Finžgarja. „•
Dokončna katalogizacija:	182 enot, 36-000 kosov. Katalogizacija
je letos prvič potekala na računalniško. Na osnovi delno pripravljalnega gradiva iz prejšnjega leta je bilo tako let.or katalogiziranega gradiva dovolj za nov zvezek knjižnega kataloga NUK. Pripraviti je potrebno le še spremno gradivu, npr. uvode, opombe, kazala ipd., tako, da bo katalog oddan v tisk 31. marca 1990.
2.	Drugi fondi
D-fond
Dotok gradiva: knjige - 66
periodike - 236 Obiskovalcev:	52
Izposoje:	218
Kseroksnih kopij 2*11
Opravljeno delo: Urednica izdeluje tekočo bibliografijo člankov iz sproti prihajajoče periodike in retrospektivno bi biiografijo člankov iz starejšega gradiva. V letu 1989 je bilo izdelanih 1200 listkov tekoče in 200 listkov retrospektivne bibliografije. Sproti opravlja tudi katalogizacijo došlih monografskih publikacij. Pripravljenih je bilo tudi več obsežnih tematskih informacij za uporabnike Dedijerjevega gradiva.
Redki tiski in priročna knjižnica
- novo pridobljeni redki tiski: 4
- novo v priročni knjižnici: 87
Delo z obiskovalci:
Obisk v čitalnici:	posamezniki:	1.64*4
v skupinah:	6*47	(	20	skupin)
skupaj:	2.291
Izposojeni rokopisi:	2 . *4 6 0
Izposojeni tiski:	2.617
Izposoja skupaj:	5.077
Število strokovnih	informacij:	1 . *4 3 7
Preslikovanje gradiva iz Rokopisne zbirke - prikaz obsega
število uporabnikov: število enot gradiva: kseroksni posnetki: mikrofilmski posnetki
Restavriranje gradiva
1 *4 8 246
,589
555
(posnetki za oddelek in /,a uporabn i k e;
V	letu 1989 je restavriranje gradiva iz naše zbirke pokalo intenzivno zaradi velike razstave v Milanu. Iz zbirke je bilo obnovljenih 21 kosov rokopisov in redkih tiskov. 0 restavriranem gradivu vodimo dokumentacijo.
Glasbena zbirka (vodja Borut Loparnik).
Zbirka je izpolnjevala predvidene naloge
V	ospredju sta bila dopolnjevanje in obdelava (zlasti slov.) gradiva. Uporabnikom in zainteresiranim smo nudili različne oblike informacij, sodelovali smo z gradivom na razstavah in TV oddajah ter pripravili več vodstev po zbirki.
Obseg novega gradiva in opravljenega dela v letu 1989 prikazuje okvirno naslednjega statistika: vanjo so vključeni tudi podatki za čas od 15. do 31.12.1988, ki jih ni zajelo poročilo za leto 1988.
PREJETO GRADIVO		0	N	Z	D	SKUPAJ
	tiski	178	276	75	542	1 .07 1
muzikali je	rokopisi	-	-	-	1 .007	1 .007
LP plošče		595	85	-	3	683
CD plošče		21	7	-	8	3b
V kasete		872	9	1	3	885
kasete		30	—	—	—	30
	Skupaj: 1	.696	377	76	1 .563	3-712
OBDELANO GRADIVO	0	N	Z	D	SKUPAJ
a) inventarizirano:					
muzikalije tiski	184	285	74	929	1 .472
rokopisi	-	-	-	373	373
LP plošče	322	62	-	13	397
CD plošče	21	7	-	6	34
kasete	568	10	2	10	590
V kasete	34	-	-	-	34
Skupaj: 1	.129	364	76	1 .331	2.900
b) katalogizirano:	enot	ekscp.	novih		
		skladb	list.	vpisi	popr.
muzikalije	1 .609	420	1.449	68	26 1
LP plošče	3 22	98	542	14	51
AIK - CD plošče	51	67	158	2	-
kasete	669	222	868	4 1	43
V kasete	12	-	13	-	
sku pa j	2.663	807	1 OO 1 » O 1 OJ 1 O 1 1 1	125	355
muzikalije	1.077	102	612	445	
ASK - LP plošče	282	-	325	140	-
CD plošče	43	-	102	88	-
kasete	637	-	372	342	29
skupaj	2.039	102	1.411	1 . C15	29
c) pregled katalogizacije:	rauzikalije	1.609
LP plošče	322
CD plošče	51
kasete	669
V	kasete	12
Skupaj	2.663
Ta prikaz ne zajema preureditve priročne knjižnice, ki je obsegla 639 enot (311 novih listkov, 272 popravkov).
Štetje glasbenega gradiva obsega po inventurni knjigi in signaturah zvočnih posnetkov ob koncu leta 1989:
stanje 1988	70.801
1989: muzikalije	1.845
LP plošče	397
CD plošče	34
kasete	590
Vkasete	3	^
Skupaj 1989	73-701
OPOMBA: V skladu z dogovorom na sestanku Komisije za obdelavo knjižničnega gradiva 10.3.1989 smo pregledali fonografski fond zbirke ter izločili govorne posnetke (294 LP plošč, 31^ kaset): zaradi pomote smo morali izločiti 1 enoto muzikalij. Realno štetje glasbenega
gradiva šteje	zato 73	.092 enot.
Obisk, izposoja, zahtevnejše		informacije
obisk - študenti	583	
ostali	475	skupaj: 1.058
izposoja - v čitalnici	5.008	
- na dom	301	skupaj: 5.309 (vrnjeno: 223)
informacije - ustne	161	
- telef.		skupaj: 205
razmnožev. - kseroks	953	
fotograf	42	skupaj: 995
Zbirka je v letu 1989 pridobila pomemben del zapuščine Lucijana Marije Škerjanca (1*42 rokopisov, 10 drugih enot), zapuščino Cirila Preglja (1081 enot) ter celotno gradivo iz nekdanjega arhiva ljubljanske Opere SNG, ki ga je hranila Glasbena matica v Trstu (okr. 145 naslovov, še neevidentirano). Omeniti velja tudi fotokopije vseh treh izdaj razprave B.Fraspergiusa (1501-1507), večji izbor partitur 20. stoletja ter zbrano delo M. Regerja. Z reklamacijami je doslej uspelo obnoviti naročila za zbrana dela O.di Lassa, L.Lechnerja in F.Schuberta.
Temeljito smo preuredili priročno knjižnico zbirke in njen katalog. Pregledali smo tudi celotno fonografsko gradivo (čez 12000 enot), izločili govorne posnetke (608 enot) in jih oddali v redno postavitev, izboljšali postavitev gramofonskih plošč ter prestavili in uredili fond kaset (nove police). Pripravili smo retrospektivna naročila fonografske slovenike pri tujih založbah ter izdelali kartoteko naročil. Sestavili smo sezname edicijskih številk slovenskih proizvajalcev gramofonskih plošč in kaset, ki bodo omogočili zanesljivejše spremljanje nove produkcije in dopolnjevanje starejše. Pričeli smo tudi z revizijo AIK in ASK kataloga.
Z letom 1989 je zbirka začela pripravljati listke za centralno katalogizacijo. - Njena delavca sta sodelovala v komisiji za obdelavo knjižničnega gradiva, komisiji za katalogizacijo ZBDS ter pri pregledu sprememb v novem ISBD za neknjižno gradivo. -Na posvet o katalogiziranju kaset je prišla bibliotekarka KOŽ.
Za milansko razstavo (Zakladi NUK) je zbirka pripravila 13 eksponatov ter potrebne sezname, podpise in besedilo za katalog. Na razstavi ljubljanskega Mestnega muzeja (Navje) je zbirka sodelovala s 3 eksponati. - Za 4 oddaje so delavci TV posneli 30 enot gradiva. Naše gradivo smo fotografirali ali posodili knjižnicam, institutom ter posameznikom v italijanski Gorici, Salzburgu, na Dunaju, v Moskvi, Santa Cruzu (kanarski otoki), New Yorku in St. Louisu (ZDA); večidel smo na te naslove obenem poslali zahtevane informacije. - Vodstvo po zbirki smo pripravili za učence ljubljanske Srednje glasbene šole (1 razred), Pedagoške gimnazije (1 razred) in OŠ K. Destovnika Kajuha (2 razreda) ter za člane zbora Alpe-Jadran z Mednarodnega poletnega tečaja Glasbene mladine v Grožnjanu. - Z 21.12. smo začeli v naši čitalnici prirejati (občasne) Pogovore v Glasbeni zbirki, namenjene strokovnemu občinstvu. Restavracijska delavnica nam je obnovila 6 in popravila 1 kos gradiva, knjigoveznica je vezala 203 kose. Ker je veliko starejšega in novejšega rokopisnega gradiva nujno prenoviti, upamo, da bo z novo restavracijsko delavnico obseg takšnih posegov v prihodnje bistveno večji. - V mekinjski depo smo odpravili 16 paketov gramofonskih plošč in kaset (420, 412 =
832).
9. Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Vobovnik-Avsenak, bibliografska svetovalka)
Kartografska in slikovna zbirka je v letu 1989 izpopolnjevala svoje naloge v okviru programa NUK. Pridobivala je novo gradivo in dopolnjevala svoje raznovrstne fonde: geografske, zgodovinske in etnografske at.lase, splošne in tematske zemljevide ter načrte naselij; nadalje grafike, umetniške reprodukcije, ekslibrise, grbe, ilustrirane koledarje, sIikc mest in pokra j in, razglednice, voščilnice, slovenske lepake, portrete pomembnih osebnosti in spominske albume.
Pridobljeno gradivo je strokovno obdelovala od inventarizacije, abecednoimenske katalogizacije, klasifikacije, do tehničnega opremljanja in hranjenja. Nadalje je opravljala informativn, svetovalno, izposojevalno, strokovno in študijsko delo.
Zbirka je prejela v obdelavo in hranjenje 3-^6 enot gradiva.
Iz nabavnega oddelka je bilo poslanih 1.616 obveznih slovenskih izvodov, 1.303 obvezni jugoslovanski tiski, 101 nukup, 93 darov in 85 zamen, iz oddelka za drobni tisk 37 primerkov in iz tehničnega oddelka 26 priročnikov. Zbirka je poleg gradiva, ki ga je usmerila preko nabavnega oddelka kot nakup ali obvezni izvod, pridobila v dar še 185 enot.
V	okviru rednega strokovnega dela je bilo obdelanih iz novodošlega dotoka in iz stare zaloge gradiva 5.035 kosov (267 zemljevidov, 53 atlasov, 2.666 razglednic, 586 grafik, 152 portretov, 1.311 slovenskih lepakov in sicer 689 ilustriranih ter 662 črkovnih).
Izdelanih in v raznovrstne kataloge v zbirki vloženih je bilo M.293 listkov. V inventarno knjigo za leto 1989 je bilo vpisanih 1.700 enot ali 3-588 kosov. V seznam slovenskih ilustriranih lepakov za leto 1988 je bilo vpisanih 107 postavk (218 kosov), v seznam slov. ilustr, lepakov za leto 1989 je bilo vpisanih 173 postavk (364 kosov), seznam starih lepakov do leta 19^5 pa je bil dopolnjen s 86 postavkami (92 kosi). Za CKST je bilo po dogovorjenem izboru obdelanih 55 kosov kartografskega gradiva.
Najpomembnejši pokazatelj dela z uporabniki je število izposojenega gradiva. Izposojenih je bilo 4.407 kosov (3-998 za prezenčno uporabo in 409 za foto, kseroks ali razstave). Zbirko je obiskalo 476 uporabnikov. Posredovanih je bilo 597 informacij, večinoma tematskih, od tega 137 po telefonu in in nekaj pisnih. Največ gradiva je bilo izposojenega v študijske in znanstvene namene (Arheološka topografija Posočja, o Valvazorjevem delu ob 300 letnici Slave vojvodine Kranjske, naloge štzdentov ALU itd.), za ilustracije raznih publikacij (Enciklopedija Slovenije, Monografija o kartografiji Lj. idr), za pripravo kulturno izobraževalnih TV oddaj (Periskop -Železnice, Po sledovih napredka - V duhu žasa, Najdaljša Maistrova noč, Pogledi, Utrip znanosti), za potrebe snemanja filmov Viba filma. Zbirka je s svojim gradivom sodelovala pri razstavah NUK, originale ali fotokopije pe je posodila še za pripravo razstav in katalogov drugih ustanov kot npr.: 150 let fotografije na Slovenskem (Mestna galerija, M. Kambič),
Politični plakat SR Sloveniji v letih 1988 - 89 (IDCO GZS), J. V. Valvasor (Narodna galerija), ob obletnici o.š. Ledina v Ljubljani, Pragozdovi - naša naravna dediščina. Mestna galerija je zaprosila za podaljšanje izposoje naših eksponatov za razstavo 150 let fotografije na Slovenskem do konca leta 1990 in za preslikavo določenih fotografij za koledar 1990. Z delovanjem in dragocenostmi zbirke je bilo seznanjenih več obiskovalcev, intersenti so dobili strokovn nasvete in navodila o urejanju ter obdelavi posameznih zvrsti gradiv.
Pri delu z uprabniki predstavlja največjo težavo pomanjkanje čitalniškega prostora in spremnih delovnih pripomočkov, kar vse ovira siceršnjo uporabo kartografskega in slikovnega gradiva in se že pozna pri upadanju števila obiska in izposoje.
Sodelavci zbirke posvečajo posebno skrb pridobivanju starejšega in redkejšega gradiva in aktivno sodeluje pri usmerjanju nabavne politike za strokovno literaturo in gradivo s svojega področja. Skrbijo za pridobivanje slovenike, ki je knjižnica med obveznimi izvodi po redni poti ni prejela. V ta namen so opravili preglede po založbah, prodajnih galerijah, katalogih, bibliografijah in raznih obvestilih, predloge za nakup ali reklamacije pa posredovali nabavnemu oddelku v realizacijo. Za dopolnjevanje posebnega gradiva, ki ni zajeto v zakon o obveznem pošiljanju tiskov, so se dogovarjali s posameznimi lastniki in pridobili 185 enot.
Posebna pozornost je že dalj časa namenjena zaščiti in obnovi gradiva. Tu je na prvem mestu prizadevanje za pravilno hranjenje gradiva v različnih zvrsteh odgovarjajoči opremi v ustreznih skladiščnih prostorih. Žal nam to poleg pomanjkanja ustreznih skladiščnih prostorov onemogoča tudi pomanjkanje opreme in neprimerni klimatski pogoji v obstoječih skladiščih (poletne temperature okrog 32oC, relativna vlaga 30 %). Drugo je obnavljanje že poškodovanega gradiva. V restavratorsko delavnico NUK je bilo v popravilo oddanih 89 kosov starejšega ali redkega gradiva. Obnovljenih je bilo 9 primerkov (večinoma manjša popravila za razstave), ostali še čakajo na dokončno obnovo.
V	kletnem skladišču je bila urejena zbirka slovenskih ilustriranih lapakov do leta 1975 z ločevanjem postavitvenega izvoda od arhivskega, z zavbarovanjem gradiva v taščitnih mapah in z dopolnjevanjem seznama ilustriranih lepakov za posamezna leta. Delo so opravljali sodelavci zbirke in dve dijakinji, ki sta bili tu na delovni praksi.
Stanje fonda kartografske in slikovne zbirke je bilo po vpisih v inventurno knjigo in statistiki slovenskih lepakov dne 31-decembra naslednje: 150.1*47 postavitvenih izvodov, H0.350 arhivskih primerkov in 4.9^7 dvojnic, skupaj 195.^4 kosov kartografskega in slikovnega gradiva.
Ostalo strokovno delo:
Vodja zbirke je poleg redkih nalog pripravila oceno dela T. Šifrer za pridobitev naziva bibliotekarski svetovalec: pomagala J. Turk pri dopolnjevanju podatkov za leto 1988 v
3peciali3tični nalogi: pripravila podatke in izdelala poročilo o stanju in dejavnosti kartografske zbirke za 3- izd. IFLA World Directory of Map Collection: pripravila posebno obvestilo tiskarnem in drugim zavezancem po zakonu o obveznem pošiljanju tiskov za redno pošiljanje umetniških reprodukcij, grafik, koledarjev, razglednic, voščilnic, plakatov in zemljevidov: udeležila se je predstavitve skupnega dela deželnih arhivov v Ljubljani in zamejstvu Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918:udeležila se je predstavitve knjige Zgodovina ljubljanskih imen in bila na kartografski razstavi Mostra di cartografia antica Theatrum Adriae v Gorici. Poleg tega je za razstavo NUK v Milanu I tesori della biblioteca nazionale di Lubiana pripravila izbor kartografskih in slikovnih dragocenosti, napisala besedilo o kartografskih in slikovnih dragocenostih za razstavni katalog, seznam in podnapise fotografij, seznam razstavnih eksponatov s podnapisi in opravila ostala spremljajoča dela.
Sodelavec V. Miškovič je pripravil razstavo Baročna Ljubljana, sodeloval na mednarodnem študentskem taboru Baročna Ljubljana ter se udeležil posvetovanja o baročni umetnosti v Novi Gorici.
Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek, višji bibliotekar)
v letu 1989 je bilo v oddelku opravljeno naslednje delo:
Prevzem gradiva: 14.289 kosov.
Obdelava gradiva: 27.897 kosov.
Oddaja obdelanega gradiva v skladišča: 27.897 kosov (glavno skladišče 9.646 kosov, depo Mekinje 18.251 kosov).
Uvajanje praktikantov - dijakov srednjih šol v delo v NUK-u.
Prejem gradiv
1. Slovenski tiski (nabavni oddelek+bibliografija) 6.026 kosov.
2. Tiski iz ostalih republik in AP
Bosna in Hercegovina 520, Črna gora 59, Hrvatska 1.629, Kosovo 111, Makedonija 345, Srbija 1.612, Vojvodina 334: skupaj 4.620 kosov.
3. Inozemske publikacije 455 kosov.
4. Kartografska in slikovna zbirka
5. Periodični oddelek 3-188 kosov.
6. Skupaj prejeto
Slovenski tiski 6.026, Republike, AP 4.620, Inozemske publikacije 455, Kartografska in slikovna zborka -, Periodični oddelek 3.188: Skupaj 14.289 kosov.
Obdelava gradiva
Po pravilih za obdelavo tiskov v zbirki posebnega gradiva je bilo obdelano naslednje bibliotečno gradivo:
Vrsta gradiva	KogoV
PKG	1	Antologije, lektire, osnovnošolski učbeniki	4^5
PKG	2	Roto literatura, stripi	3«l8f
PKG	3	Društveni spisi	9.27)
PKG	4	Visokošolski spisi	12C
PKG	5	Šolski spisi	^
PKG	7	Katalogi razstav (razen	umetniških) in sejmov	295
PKG	8	Javni promet, vozni redi	3	80
PKG	9	Poštni, telefonski in telegrafski tiski	55
PKG	10	Verski tiski	625
PKG	12	Športni tiski	287
PKG	13	Separati	310
PKG	15	Patentni spisi	203
PKG	16	Pomembnejše publikacije	k1*
PKG	17	Arhitektura, ceste, gradbeništvo	6
PKG	18	Otroška literatura, slikanice	231
PKG	19	Gospodarstvo, finance, poslovni adresarji	19
PKG	21	Elektrogospodarstvo	1
PKG	26	Film	268
PKG	27	Fotoamaterstvo, kinoamaterstvo	l
PKG	28	Folklora	1
PKG	J>k - 38 Gledališki tiski	6
PKG	39	Industrija in obrt (izdelki: opis, navodila)	11.40^
PKG	^1	Krajevni samoprispevki, referendumi	2
PKG	*+3	Kraji, pokrajine, republike, SFRJ, države (podatki)	l85
PKG	^6	Lutkarstvo	J
PKG	*+7 - 5*+ Osebnosti	19
PKG	55	Pinusov ključ	6
PKG	69	Šah	26
PKG	70	Šolstvo	1
PKG	72	Turizem (dopusti, izleti, potovanja)	l65
PKG	7*+	Farmacija	12
PKG	75	Založništvo (antikvarijati, katalogi	založb)	8^
PKG	8l	Računalništvo	1&6
Vrsta gradiva
Kosov
FKG 8'i I-KG 87 PKG 08 PKG 89
Zdrnvrtvo
Veterina, živinoreja
Koda
Pravo
6
k
18
C
Skupaj
27.8?7
Iz prejetega gradiva bo bili izločeni tiski, ki ne pridejo v poštev zg obdelavo v zbirki posebnega gradiva (formularji, cenilci, razni interni telefonski imeniki podjetij, voščilnice in podobno manjvredno gradivo), prejeti iz jugoslovanskih republik in AP (razen iz Slovenije;. Ti tiski so bili vskladicčeni v depoju Mekinje brez obdelave po pravilih za obdelavo tiskov v zbiriti ponebnepa gradiva
Oddaja gradiva
1• Glavno skladišče
Vrsta gradiva	K	er,	o	v
9.273 120 50 203 —*
9.6^6
PKG	3	Društveni spisi
PKG	k	Visokošolski spisi
PKG	5	Šolski spisi
PKG	15	Patentni spisi
Skupaj		
Depo	Mekinje	
Vrsta	gradiva	
PKG	1	Antologije, lektire, osnovnošolski učbeniki
PKG	2	Roto literatura, stripi
PKG	7	Katalogi razstav (razen umetniških) in sejmov
PKG	8	Javni promet, vozni redi
PKG	9	Poštni, telefonski in telegrafski tiski
PKG	10	Verski tiski
PKG	12	Športni tiski
PKG	13	Separati
PKG	16	Pomembnejše publikacije
PKG	17	Arhitektura, ceste, gradbeništvo, urbanizem
PKG	18	Otroška literatura, slikanice
PKG	19	Gospodarstvo, finance, poslovni adresarji
PKG	21	Elektrogospodarstvo
PKG	26	Film
PKG	27	Fotoamaterstvo, kinoamaterstvo
PKG	28	Folklora
PKG	- 38	Gledališki tiski
PKG	39	Industrija in obrt (izdelki: opic, navodila)
PKG	ki	Krajevni samoprispevki, referendumi
PKG	**3	Kraji, pokrajino, republike, SFRJ, države (podatki)
PKG	ke	Lutkarstvo
PKG	^7 - 5^	Osebnosti
PKG	55	Pinusov ključ
PKG	69	Šah
Kostf
kk
3.1&
29
i
a
2s
31
it'
26:
11. W
lDl
J
Vrsta gradiva			Kosov
PKG	70	Šolstvo	1
PKG	72	Turizem (dopusti, izleti, potovanja)	165
PKG	7^	Furmacija	13
PKG	75	Založništvo (antikvarijoti, katalogi založb)	8*4
PKG	81	Računalništvo	166
PKG	8^	Koda	6
PKG	87	Pravo	k
PKG	88	Zdravstvo	18
PKG	89	Veterina, živinoreja	6
Skupaj	18.251
Skupaj oddano
Glavno skladišče	9»6*+6	kodov
^epo Mekinje	18.251	kosov
Skupaj
27.897 kosov
Depo Mekinje
Leta 1989 je bilo v depoju Mekinje v 1^+ delovnih dneh opravljeno naslednje delo:
1. Sortiranje v depo dostavljenega gradiva ^ zvrsteh
2. Vlaganje tega gradiva v police
3. Sortiranj« gradiva, ki je bilo v prejšnjih letih dostavljeno v depo Mekinje, po cvrsteh
4. Priprava gradiva za. naročnike v Ljubljani
Podrobnejša poročila o opravljenem delu so biln sproti dostavljena upravi NUl
Razna dela
1* Prevzem gradivu -j_2 oddelka za dopolnjevanje bibliotečnega gradiva, oddelka
za obdelavo slovenskih tiskov, kartografske in slikovne zbirke, inozemskih
publikacij in iz oddelka za obdelavo periodičnega tiska 2* Razdelitev tega gradiva po zvrsteh
3.	Tehnična obdelava gradiva (žigosanje, etiketiranje)
Obdelava posameznih vrst	gradiva:
a.)	Antologije, lektire,	osnovnošolski učbeniki: postavitev	v	vrsto in
določitev signature,	vodenje signaturne beležke, izdelava	AIK listkov,
vlaganje AIK listkov	v kataloge, skladiščenje gradiva v	depoju Mekinje
b.) Roto literatura, stripi: izdelava evidenčne kartoteke, skladiščenje gradiva v depoju Mekinje
c.) Društveni, visokošolski in šolski spisi ter katalogi umetniških razstav: izdelava kartotečnega listka, oddaja v glavno skladišče
č.) Obdelava ostalih vrst gradiva, ki pride v poštev za obdelavo v zbirki posebnega gradiva: ureditev gradiva po zvrsteh, obdelava po pravilih za obdelavo v zbirki posebnega gradiva, vskladiščenje tega gradiva po zvrsteh, vskladiščenje v depoju Mekinje
d.) Izdelava statistik in poročil
e.) Uvajanje praktikantov v delo v NUK-u
10.	ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNIC
1.	Referalna dejavnost
Knjižnica sicer nima referalnega centra kot samostojne enote, čeprav funkcije in naloge takega centra že opravlja. Zaradi svoje specifične organiziranosti kot nacionalna knjižnica ima opravljanje takšnih nalog porazdeljeno po različnih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje zbirk podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in serijske publikacije) in za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk). Opravljanje tega dela je po obsegu in po vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno sodelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju podatkovne zbirke o institucionalnih virih informacij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog 24 knjižnic SRS (glej tam).
Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi predvsem oddelek za delo z obiskovalnci (vodja Vilenka Jakac Bizjak) z informacijsko in izposojevalno službo ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska.
Oddelek za delo z uporabniki (vodja Vilenka Jakac Bizjak).
Delo oddelka je potekalo v okviru, ki so bili postavljeni z načrtom za leto 1989. Velik prezežek beležimo pri medbiblio-tetični izposoji - aktivi (to je posoja našega gradiva drugim knjižnicam), kjer se je število naročil povečalo za 31 % (t.j. za 937 naročil).
Informacijska služba je vpisala 6507 študentov in 2304 zaposlenih, skupaj 8811 uporabnikov obseg obiskov, izposojenih enot in informacij je bil naslednji:
Obisk	1989	1988
izposoja velika čitalnica informacije in medbibl. vodstva in uvajanja razstave	8o.16 3 58.298 14.150 2.720 2. 300	(82.076) (59.093) (14.100) (3.120) (2.000)
Skupaj	157.631	(105.405)
	1989	1988
izposoja velika čitalnica interna uporaba raedbibliotečna izposoja vrnjene knjige	57 . 102 46.927 37.300 5.594 54. 132	(57.359) (40.400) (77.320) (4.601) (53-020)
Skupaj (izposojeno)
146.923	(139.680)
pisne (retrospektivne+3DI) osebne ob katalogih telefonske negativ.odg.-izp. negativ.odg.-VČ	11.404 132.000 23.000 13-000 25.195 25.195	
skupaj (informacije)	169-404	(186.393)
	1989	1988
Dopisov je bilo odposlanih in opominov zamudnikom	55 2.267	(3-236)
Medknjižnična izposoja je potekala s 193 slovenskimi, 87 jugoslovanskimi in 122 tujimi knjižnicami.
V	druge knjižnice smo poslali 960 naročil:
1989	1988
-	slovenskim	53	(47)
-	jugoslovanskim	112	(76)
-	tujih	795	(836)
Od tega smo prejeli 567 originalov v 600 zvezkih in 198 reprodukcij v 1.929 kopijah: odgovorov je bilo765 pozitivnih in 195 negativnih.
Iz drugih knjižnic smo prejeli 3-869 naročil (1989:2.932)
1989	1988
-	iz	slovenskih	3-106	(2.337)
-	iz	jugoslovanskih	602	(372)
-	iz	tujih	161	(223)
Prezenčno smo uporabnikom posodili 765 knjig. Ustregli smo:
s 1.752 originali v 1.832 zvezkih, s	995 reprodukcijami v 7-504 kopijah
s	510 informacijami o nahajališčih"
tako smo ustregli 3-257 naročilom, negativnih odgovorov je bilo 612.
Pregled izposojenega gradiva po strokah:
splošno
filozofija in verstvo
družboslovje
prirodoslovje
tehnika
med ic ina
umetnost
leposlovje
lit.veda in jezik
zgod., zemljep.,biografi je
13-261 11.095
21.894 13.041
10.895 7. 139
12.334
12.762
11.666
14.038
skupaj
28.125
V	strokovno delo oddelka sodi tudi:
-	spremljanje in nadzorovanje knjižničnega fonda, pripravi janje seznamov izgubljenega gradiva, ki jih:
a) posredujemo nabavnemu oddelku, da poišče možnosti za nadomestilo tega gradiva
b) sami poskrbimo za kseroks kopije	po arhivskem	izvodu	in
opozarjamo na ustrezne spremembe	v katalogih,
- pregledovanje vrst gradiva v akcesiji, kjer določamo, kje bo gradivo postavljeno,
- izbiramo gradivo za razstavljanje tujih in jugoslovanskih novosti NUK in pripravljamo razstave 3 x mesečno,
- sistematično zbiramo podatke o učbeniškem gradivu, ki ga potrebujejo na fakultetah in naročamo dodatne izvode za izposojo,
- pri pregledovanju "vrst" zapisujemo podatke o novi jugoslaviki, tako da lahko oblikujemo v izposoji kartoteko novosti, ki jo dopolnjujemo z duplikatnimi kartotečnimi listki za sloveniko.
S tem imamo v izposoji ažurno informacijo o novem gradivu, ki jo za uporabnike dopolnjujejo tudi razstave novosti.
- sproti iščemo gradivo, ki še ni obdelano in pospešujemo obdelavo, ko uporabniki to zahtevajo.
Za prehod na računalniško podprto izposojo smo pripravili podatkovno bazo uporabnikov in so vnešeni že podatki o 13.286 uporabnikih.
Glavno skladišče je prejelo v postavitev 33.459 enot.
Število enot na novo vloženega gradiva je tako visoko predvsem zaradi 9273 enot društvenih spisov, ki so bili vloženi v skladiščne prostore iz oddelka za drobni tisk. Dotok novih knjig ostaja na ravni lanskega leta.
Za izposojo je pripravilo 42.279 enot (1988:40.614): vrnjenih in vloženih je bilo 40.696 enot (1988:39.610). za izposojo je prejelo 44.277 zadolžnic pri reviziji stanja fondov v zvezi z opomini in tožbami za nevrnjene knjige. V Mekinje preselili 2550 knjig - arhivskih izvodov.
Fotografska delavniva je naredila 2851 mikroposnetkov (1988: 3.032) in 2957 povečav (1988:2.340).
11.	Centralni katalog knjižnic v Sloveniji (vodja mag. Jože Kokole)
Centralni katalog knjižnic v Sloveniji (CKK) je v letu 1989 opravljal redne naloge in z njimi povezane akcije pri vzdrževanju ustreznih bibliogafsko-informacijskih kartotek in zbirk podatkov (tč. 1 do 3) ter se vključevl v izobraževalno in	raziskovalno dejavnost NUK kot	nosilke	KIS-a(tč.4 in 5).
1.	Vzdrževanje in dopolnjevanje katalogov	in zbirk podatkov	v
centralnem katalogu in drugih skupnih razvidih
1.1.	Monografske publikacije v centralnih katalogih
a) Monografije v okviru vzajemnega kataloga
Kot servis za knjižnice, ki ne morejo podatkov na novo pridobljene inozemske monografske publikacije same vnašati v vzajemni katalog (ker so brez računalniške opreme oziroma njihova oprema in kompatibilna z opremo gostitelja vzajemnega kataloga na RCUM) je začel CKK	z letom	1989 za njih (tj.	z
kataložnih listkov) selektivno	vnašati	podatke. Ne glede	na
skrajšani bibliografski opis (v skladu z dogovorom v okviru Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic) zahteva to vansanje zaradfi redakcijskih posegov in določenih preverjanj nejasnih podatkov bistveno večjo porabo časa kot sortiranja in vstavljanja listkov v obstoječe kartotečne razvide. Brez njunih okrepitev kadrov, ki so bile prikazane v programu, ki je bil predložen sofinancerjem dejavnosti, je bilo v letu 1989 v vzajemni katalog vnešenih 1850 podatkov za monogafiie.
b) Dopolnjevanje in vzdrževanje kartotek tradicionalnega centralnega .Kataloga (kartotečni razvidi)
Na listkih je CKK v letu 1989 prejel podatke za 16000 bibliografskih enot. Od tega je bilo vnešenih v vzajemni katalog 1850 enot, ostale pa so bile predhodno sortirane in vnesene v obstoječe kartotečne razvide.
c) Rekapitulacija stanja enot v vseh razvidih centralnega
kataloga
Konec leta 1989 je bilo stanje takole:
Skupaj število enot v centralnem katalogu SRS 1.099.424 enot Centralni katalog knjižnic v SFRJ (torzo)	784.041	enot
Skupaj v vseh razvidih centralnega kataloga	1.884.464	enot
Za kartoteke v področnih centralnih katalogih, ki niso dobili listkov neposredno od knjižnic, so bile oddeljene vse dvojnice, tj. 5370 listkov.
Ker so katalogizatorji v NUK z letom 1989 pričeli vnašati podatke za novo pridobljene tuje monografije v vzajemni katalog, je CKK za le-te prenehal pošiljati kopije listkov-katalogizatov Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beogradu.
1.2. Centralni katalog periodičnih publikacij
NUK vzdržuje in dopolnjuje že 8 leto podatkovno zbirko o tujih periodičnih publikacijah, ki jih vsako leto tekoče pridobijo knjižnice v Sloveniji. Po tem obdobju je to pravzaprav že retrospektivna zbirka. Oblikovana je bila izvorno v IBIS formatu in se je doslej tudi procesirala z IBIS programi na RCU v Ljubljani. Za leto 1989 je bilo predvideno, da bo na RCUM v okviru vzajemnega kataloga pripravil tudi verzijo UNIMARC formata in programera procesiranje in izdelavo izhodnih produktov za serijske publikacije v funkciji centralnega kataloga z registracijo retrospektivnih podatkov. Ker so tam v ta namen komajda uspeli zastaviti priprave, za leto 1989 predvideni prenos retrospektive niso bile opravljene. Je pa bila obstoječa zbirka v celoti preformatizirana v UNIMARC format.
V	tej podatkovni zbirki je CKK leta 1989 ažuriral in preveril podatke za definitivno stanje v letu 1988 in bazo ustrezno dopolnil. Iz nje je bil oblikovan popoln katalog novih pridobitev v letu 1988 in objavljen kot "Seznam tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije 1988" v 3/4 št. "Raziskovalca" (letnik 1989). Pri dopolnjevanju podatkov je bilo vnesenih 550 novih naslovov, pri obstoječih zapisih pa je bilo ažuriranih 19-700 elementov (po redakciji, ki je upoštevala spremembe in popravke).
1.3. Zbirka podatkov o raziskovalnih nalogah
Zbirko je CKK dograjeval z novimi podatki. Obstoječi retrospektivni podatki pa so bili poenoteni, združeni (iz sektorjev zbirke, ki so se delno oblikovali na RCU v Ljubljani, delno na mikroračunalniku ATARI v NUK), korektno preformatizirani v UNIMARC in vključeni v vzajemni katalog. V celoti je bilo indeksiranih 1200 raziskav, od tega 950 še na ATARI-ju, 350 pa še v okviru vzajemnega kataloga. V celoti so v zbirki podatki za 18.530 raziskav.
1.4. Druge podatkovne zbirke
Pod pogojem, da bi Univerza v Ljubljani zagotovila financiranje vnašanja podatkov za bibliografije in biografije delavcev univerze (obdobje 1977.1986, za katero že zbrani podatki na vhodnih dokumentih), je bilo za leto 1989 predvideno, da s pritegnitvijo honorarnih delavcev opravi te vnose CKK. Ker je pri Univerzi delo na tem projektu zastalo, je s tem odpadla tudi ta točka programa CKK.
2. Informacije
а) Informacije dane v samem centralnem katalogu iz tradicionalnih kartotečnih razvidov - ustno, telefonsko, pismeno: 1.510 bibliografskih podatkov.
б) Informacije iz podatkovnih zbirk: 625 iz baze raziskovalnih nalog, 290 iz baze tujih revij, 195 iz vzajemnega kataloga
-	skupaj: 1.110 bibliografskih enot.
c)	Skupno število informacij iz kartotek in baz podatkov: 2.620 bibliografskih enot.
3. Koordinacija naročanja tuje literature
V	letu 1989 je CKK po potrebi, na posebno željo prizadetih knjižnic, usmerjal koordinacijo naročanja tujih znanstvenih in strokovnih publikacij v krogu humanističnih in družboslovnih knjižnic.
12.	Matična služba (vodja Miša Sepe, bibliotekarska svetovalka)
Vsebinska usmeritev oddelka
1. Na področju splošnoizobraževalnih knjižnic smo nadaljevali začete akcije: nadaljevala se je akcija za pridobivanje pogojev za matičnost, občinskim skupnostim smo poslali 29 dopisov, z kratko oceno stanja njihovih knjižnic in s pozivom, naj manjkajoče minimalne standarde čim prej zagotove.
Imeli smo več neposrednih intervencij pri posameznih občinah (pisno), nasvetov vodjem knjižnic in obiskov na terenu. Nadaljevali smo delo za poenotenje obrazcev za spremljanje dela knjižnic (sodelovanje z Ančko Korže-Strajnar), sodelovali pa smo tudi pri načrtovanju računalniške opremljenosti SIK (Kobe). Vključili smo se v razpravo o reorganizaciji matične službe (Komite za kulturo), nadaljevali delo za skupna izhodišča za domoznansko dejavnost, začeli pa smo tudi akcijo za ureditev statusa malih SIK (v sodelovanju s SIK Logatec).
2. Na področju univerznih knjižnic se je nadaljeval postopek za imenovanje knjižnic za posamezna strokovna področja, posebno izoblikovanje kriterijev in določanje postopka. Pripravljeno je bilo gradivo o financiranju univerznih knjižnic s predlogi za spremembe (sodelovanje z Ambrožič), pričeli smo z delom za nov plakat univerznih knjižnic, sodelovali pa smo tudi pri pripravah za izdelavo vodiča po knjižnicah (univerznih) Alpe-Jadran, pripravili smo osnutek pravilnika za delo visokošolskih knjižnic in svetovali posameznim knjižnicam pri sprotnih problemih.
3- Delo na področju specialnih knjižnic je z odhodom svetovalke za to področje (1.9.1988) precej zastalo. Pripravili smo pripombe na osnutek standardov za specialne knjižnice (za strokovni svet), zbrali smo podatke o delu cca 100 specialnih knjižnic, vendar jih nismo obdeleli. Delavcem specialnih knjižnic smo nudili nasvete in jih vključili v stalne oblike izobraževanja (seminarji, strokovni izpiti).
k
4.	Na področju šolskih knjižnic nismo razširili dejavnost, ke.~ tudi v tem letu nismo dobili strokovnega sodelavca za to področje. S šolskimi knjižnicami smo delali v dosedanjem obsegu (tečaji, seminarji, strokovni izpiti, posamezni nasveti), več sodelovanja je bilo ob pripravi standardov za šolske knjižnice (Šircelj), preskrbeli smo tudi predavatelja za seminarje Zavodov za šolstvo o obdelavi neknjižničnega gradiva (Dimeč).
Poleg strokovnih in teoretičnih izhodišč za delo, strokovnih
mnenj sodelovanja z raznimi organi in organizacijami
(90 sestankov) in stalnega spremljanja razvoja stroke (udeležba
pri predavanjih, zborovanjih, individualni študij) smo opravili
1.	Individualno svetovanje
- 20 obiskov v knjižnicah,
- 167 knjižničnih delavcev je dobilo strokovne nasve obisku v matični službi,
- 53 drugih obiskovalcev nas je obiskalo v zvezi s s (FF, odd. za knjižničarstvo, KSS, Strokovni svet, šolstvo, Biliotekarji iz drugih republik idr).
V	okviru svetovanja so bile opravljene še naslednje naloge:
- Sodelovanje pri vseh pripravah za gradnjo NUK II, pri izdelavi prostorskega in kadrovskega organigrama, pri oceni za knjižnižno in pisarniško opremo ter strokovno svetovanje ob razpisu natečaja NUK II. Sodelovanje na vseh sejah natečaja komisije pri DAL in strokovna ocena ustreznosti 26 prispelih projektov za dosje NUK II (A.Korže-Strajnar, M. Šircelj).
- Spremljanje vse v tem času začete gradnje in adaptacija v SIK Slovenije, ki jih je ta čas bilo 5 (Idrija, Velenje, Šentjur, Celje in Lenart) ter nekatere teh knjižnic tudi obiskala
(A.Korže-Strajnar).
- Sodelovanje pri razreševanju nekaterih aktualnih ki so nastajali v SIK v zvezi z organizacijo pos udeležba na več pogovorih z družbeno-političnimi samoupravnimi organi na teh območjih (Tolmin, Ce Velenje - A.Korže-Strajnar).
- Sodelovanje v skupini za spremembo in dopolnitev obrazcev v Sloveniji in dopolnjevanju gradiva za ki ga je pripravila komisija za obrazce pri SNBJ pri pripravi vprašalnika in ankete za poročilo o leto 1988 MS NUK (A.Korže . Strajnar).
- Sodelovanje pri oblikovanju in lektoriranju natisa novin obrazcev za knjižnice,ki jih je izdala DZS (A.Korže-Strajnar)
- Mentorstvo za pridobitev specialističnega naslova S.Novljan pri njeni nalogi Artoteka v Knjižnici 0.Zupančič PK - ocena specialistične naloge (A.Korže-Strajnar).
problemov, lovanja in in
lje, Šentjur,
statističnih statistiko,
, prav tako delu SIK za
te ob
troko Zavod za
- Sodelovanje pri nekaterih drugih nalogah in akcijah MS, npr. pri izdelavi statističnega vprašalnika za leto 1988 in pripravi ankete o nakupu gradiva v SIK za potrebe KSS, pri pripravi poročil o obiskih na terenu, zapisnikov s sej, korekturi za 2. št. Obvestil, pri preučevanju posameznih strokovnih vprašanj, financiranje SIK na narodnostno mešanih območjih itd. (A.Korže-Strajnar).
V	tem okviru je bilo:
- 61 obiskov v NUK (svetovanje),
- 40 večjih telefonskih informacij in pogovorov,
- 41 sej, posvetov in razprav,
- 7 obiskov na terenu.
Pripravljeni in izdelani so bili:
- 2 oceni in pripombe k projektoma v Idriji in Velenju,
- 2 organigrama (poti uporabnikov in knjige) NUK II,
- 1 organigram prostorskih in kadrovskih potreb za NUK II objevljen v Raziskovalcu, letnik 19,1988, št.3-4,
- 1 oceno natečajnih prispevkov za dosje NUK II,
- 1 nov statistični obrazec za SIK "Evidenčni list izposojenega gradiva, obr. DZS 1,8,
- 1 članek o NUK II "Spoznajmo tudi NUK II", objevljen v Raziskovalcu 3-4/1989,
- 1 anketni vprašalnik in analiza za poDis knjig v SIS za leto 1988,
- 1 ocena specialistične naloge S.Novljan, za potrebe komisije za podelitev strokovnih naslovov pri NUK (A.Korže-Strajnar).
2. Organizirani posveti in sestanki
- 3 seje komisije za univerzne knjižnice,
- 2 seji Strokovnega sveta za knjižničarstvo SRS,
- 10 manjših sej in sestankov (komisija za obrazce, o Slovanski knjižnici, sestanek za pripravo na računalniški seminar) .
3. Spremljanje dela knjižnic
- Pripravili, razposlali smo 236 vprašalnikov, obdelali pa 60 vprašalnikov iz SIK in 66 vprašalnikov iz univerznih knjižnic. Obdelani podatki in analiza so pripravljeni za natis .
- Dokumentacija člankov o knjižnicah in knjižničarstvu: pregledanih je bilo 1.493 časnikcrv in iz njih izbranih in vloženih v arhiv 898 člankov.
4. Strokovno izpopolnjevanje knjižničnih delavcev
- Komisija za priznavanje kvalifikacij je imela 2 seji na katerih je obravnavala problematiko izobraževanja in usposabljanja knjižničnih delavcev in potrebe in izhodišča za spremembe pravilnika o priznavanju kvalifikacij in programa strokovnih izpitov. Specialistični izpit je opravila ena bibliotekarka, komisija pa je priznala sledeče strokovne kvalifikacije: 2 bibliotekarska svetovalca, 1 višjega bibliotekarja specialista, 2 višja bibliotekarja, 4 višje knjižničarske referente in 1 knjižničarskega referenta.
- Izpitna komisija je imela 2 seji.
- Tečaj za pripravo na strokovne izpite je potekal od 3.4 do 14.4.1989. Na njem je bilo realiziranih 70 ur predavanj in
3 ure ogledov. Tečaja se je udeležilo 48 tečajnikov, od tega: 27 iz SIK, 11 iz univerznih knjižnic, 6 iz specialnih knjižnic, 2 iz šolskih knjižnic, 1 iz NUK in 1 privatno. 26 tečajnikov je bilo iz ljubljanskih knjižnic, 22 pa iz drugih slovenskih krajev.
- Strokovni izpiti so potekali v dveh rokih, od 8. do 19.5. in od 20. do 24.11.1989. V letošnjem letu je opravljalo strokovni izpit 61 kandidatov (večina 60 uspešno, 1 ima popravni izpit). Dosežene so bile tele strokovne kvalifiklacije: 24 bibliotekarjev, 26 višjih knjižničarjev in 11 knjižničarjev. 42 kandidatov je bilo iz SIK, 10 iz univerznih knjižnic, po 4 iz specialnih in polskih knjižnic in 1 iz NUK. 33 kandidatov je bilo iz Ljubljane, 6 iz Maribora, 22 pa iz drugih krajev.
Sodelovali smo še pri dveh seminarjih:
a) seminar ljubljanskega zavoda za šolstvo (predavtelj),
b) seminar o računalniških sistemih za knjižnice pri nas, v sodelovanju z DBL (organizacija udeležbe, sodelovanje pri sestavi programa). Seminar je trajal 2 dni (l.dan za SIK,
2.dan za univerzne in specialne knjižnice).
Ob strokovnem delu smo opravili tudi ustrezno tehnično in administrativno delo v temle obsegu: v delovodnik matične službe je bilo vpisanih 275 dopisov, v delovodnik komisije za priznavanje kvalifikacij pa 253 dopisov: skupno je bilo v oddelku obdelanih 528 dopisov. Pretipkanih je bilo cca 70 daljših tekstov, več spričeval, poslanih vabil, okrožnic, obvestil itd.
13- Bibliotekarski raziskovalni center (pripravil mag. Mirko Popovič)
V	letu 1989 sta dejavnost BRC sestavljali dve glavni področji:
I. Strokovna knjižnica in INDOK za bibliotekarstvo,
II. Organiziranje, koordiniranje in izvajanje raziskovalnega dela.
V	preteklem letu je bila dejavnost BRC bistveno okrnjena zaradi kadrovskih sprememb (odhod tov. Knop in tov. Knez v prvi popovici leta, nezasedenost BRC v poletnih mesecih, študijska odsotnost tov. Popoviča). Delovanje BRC je polno zaživelo s stalno zaposlitvijo obeh delavcev (stalna nastanitev tov. Balažiča z 18.9.1989 in vrnitev tov. Popoviča s študijskega bivanja v Veliki Britaniji z 9.10.1989). Kljub žibki kadrovski zasedenosti preko skoraj celega leta je bilo ves čas poskrbljeno za normalno delovanje knižnice (informacije, izposoja), tako da uporabniki niso bili prikrajšani. Poglejmo nadrobneje, katere naloge so bile realizirane v danih pogojih:
1.	Zbirka strokovne bibliotekarske literature
Vodenje evidence dotoka in izposoje strokovne literature:
Dotok:
Število kosov - knjige:	224
periodika:	432
sivo gradivo:
Izposoja literature in posredovanje zahtevnejših informacij: knjige:	198
periodika:	305
sivo gradivo: 24
Število uporabnikov: 151
Število zahtevnejših informacij: 27
Izposoja vseh vrst gradiva je v primerjavi z letom 1988 skokovito narasla (knjige za skoraj 80 %, periodika 50 %) , ravno tako število uporabnikov zbirke BRC (151, leto poprej 73).
Dotok gradiva pa je še vedno dokaj skromen in bi zahteval bolj sistematično nabavno politiko, zlasti aktualnih monografij, saj se v številki 224 knjig skrivajo v glavnem standing order-ji in pa obvezni izvodi. V ta namen smo oživili delovanje posebne nabavne komisije za literaturo s področja bibliotekarstva, informatike in dokumentalistike (Gazvoda, Jakac, Kobe, Popovič, Kokole, Knop), ki pregleduje najnovejšo periodiko in pripravlja predloge za nabavo. Nabavni oddelek posreduje tudi kataloge in prospekte z omenjenih področij.
V letu 1989 smo tako izdelali dva seznama predlogov za nakup (120 monografij) in hkrati sprintali 200 naročilnih listkov, ki jih bo nabavni oddelek posredoval NUK-ovim dobaviteljem.
Da bi strokovno bibliotekarsko literaturo, ki se nahaja v BRC, čimbolj približali uporabnikom, smo zbirko uredili po principu prostega pristopa. Monografije tako niso več postavljene po tekočih signaturah, pač pa so razdeljene v 40 skupin grobega UDK.
Predvsem zaradi prostorske stiske je bilo iz zbirke po vsebinskih kriterijih izločenih 343 knjig, od tega 276 v skladišče, 50 v rokopisni oddelek, 8 v kartografsko zbirko, 3 v glasbeni oddelek in 6 v informacije: 43 knjig iz starega fonda pa je bilo poslanih v tekoči trak (necTbdelane).
Za vso literaturo so bili narejeni ustrezni seznami, na podlagi katerih so bile spremenjene lokacijske oznake na vseh kataložnih listkih.
2.	Izdelava podatkovnih zbirk
V oktobru 1989 smo dobili priključek na MIKR0VAX, kmalu nato pa še linijo. V soglasju s strokovnim kolegijem NUK smo v novembru pričeli z obdelavo publikacij z oznako "b". Knjige potujejo v BRC direktno iz akcesije, kjer dobijo signaturo: delavec iz BRC pregleda vrsto in določi, katere knjige bodo uvrščene v zbirko BRC.
V novembru in decembru smo obdelali 86 enot (AIK), ki pa še čakajo na stvarno obdelavo.
Računalniško je bilo obdelanih 120 člankov iz revije " Knjižnica" po letu 1980 in iz zbornikov strokovnih posvetovanj z namenom urediti enotno zbirko strokovne bibliotekarske literature .
BRC je pripravil vso potrebno dokumentacijo za konkurz RCUM: Idejni projekt specializiranega sistema za bibliotekarstvo, informatiko in dokumentalistiko v okviru Sistema znanstvenih in tehničnih informacij Jugoslavije. BRC Narodne in univerzitetne knjižnice se je s tem prijavil na izbor YU-koordinatorja, t.j. nosilca izgradnje tega segmenta SZTI. Na rezultate še čakamo.
V tem okviru je treba poudariti, da je BRC konec leta 1989 na Rziskovalno skupnost Slovenije naslovil prošnjo za namensko financiranje INDOK centra za bibliotekarstvo. Najpomembnejša elementa prošnje sta finančna konstrukcija in program dela, v katerem je še posebej poudarjena potreba po tesnejšem sodelovanju z INDOK centrom za družboslovje.
3- Signalne informacije iz bibliotekarske periodike
BRC NUK je tudi v letu 1989 uspešno nadaljeval publiciranje SIGNALNIH INFORMACIJ iz bibliotekarske periodike in jih nato posredoval zainteresiranim strokovnjakom in ustanovam.
SIGNALNE INFORMACIJE zdaj vključujejo 125 naslovov strokovnih revij, večinoma iz fonda NUK, a tudi iz CTK in UKM. Na seznamu imamo 100 stalnih naročnikov iz Slovenije in Jugoslavije. V letu 1989 smo izdali 12 številk, kar pomeni najbolj ploden letnik do sedaj.
Koordiniranje, organiziranje in izvajanje raziskovalnega dela
na področju bibliotekarstva
1. V okviru BRC so v letu 1989 potekale naslednje raziskovalne na loge:
- Razvoj sistemsko-povezovalne in bibiiografsko-informacijske osnove slovenskega KIS (mag. Jože Kokole),
- Večjezični terminološki slovar s področja bibliotekarstva, informatike in dokumentalistike (BRC z delovno skupino, ki jo vodi dr. Branko Berčič),	■*
- Implementacija sistema za iskanje informacij po prostem tekstu v slovenskem jeziku (raziskovalni projekt doktorskega študija, mag. Mirko Popovič).
2. Konec leta 1989 je BRC prevzel tudi funkcijo koordiniranja raziskovalne naloge Vloga SIK pri posredovanju informacij, katere nosilec je KOŽ v Ljubljani.
3. Sodelavec BRC mag. Mirko Popovič je sodeloval v naslednjih projektih:
- okrogla miza Teorije in prakse na temo Informacijska tehnologija in prehod v informacijsko družbo (razprava z okrogle mize bo v celoti objavljena v januarski številki revije Teorija in praksa),
- predavanje na podiplomskem študiju FSPN, tema: Svetovni viri informacij in dostop do baz podatkov-potenciali in ovire,
- priprava članka z naslovom Processing of Documents and Queries in a Slovene Language Free Text Retrieval System, ki bo objavljen v reviji Literary and Linguistic Computing,
- redno delo v okviru doktorskega študija. Doslej je bilo opravljeno naslednje:
a) napisana so bila 4 poglavja doktorskege disertacije (medtem ko prva tri poglavja predvsem s teoretičnega vidika obravnavajo sodobne metode iskanja informacij, algoritme za odbijanje končnic in morfološke značilnosti slovenskega jezika, pa četrto poglavje opisuje rezultate eksperimentalnega dela na področju razvijanja slovenskega algoritma za krnjenje besed),
b) prenos INSTRUCT-a na mikroračunalnik in izdelava slovenske verzije programskega paketa.
V letu 1989 sta bila v NUK - BRC sedeža tajništva Zveze društev bibliotekarskih delavcev Jugoslavije in Zveze društev bibliotekarjev Slovenije (stalni sedež).
14. Razvojni in izvedbeni projekt avtomatizacije NUK in KIS (vodita in koordinirata: Tomaž Kobe in Stanislav Bahor).
Delo na projektu je potekalo v naslednjih sklopih:
1.	Priprava raznih gradiv
2 Razvoj programske opreme in organizacija delovnih postopkov 3- izobraževanje
4. Strojna oprema
V okviru prvega sklopa so bila so bila pripravljena naslednja gradiva:
- delovni načrt za izvajanje AOP v NUK za leto 1989,
- diagrami poteka distribuirane obdelave gradiv v NUK,
- prispevek (Progress Report) za seminar ELAG,
- referat ("ntuicklung der EDV in NUK) za ABDOSD,
- prijava za sodelovanje v vzaj. katalogizaciji (natečj SZTIJ),
- načrt za izvajanje AOP v NUK za leto 1990,
- "Poenotenje rač. podprtega poslovanja SIK-ov v Sloveniji",
- načrt rač. obdelave gradiv v NUK za leto 1989.
Drugi sklop projekta je obsegal naslednja dela:
- povezovanje posameznih enot v distribuirano in integrirano obdelavo gradiv (akcesija-AIK-STK-B-inf.),
- priprava na računalniško podprto izposojo,
- priprava konverzije raziskovalnih nalog v VK,
- konverzija tujih revij (zbirka C.kataloga - lokalna baza),
- sodelovanje z RCUM pri oblikovanju programa za uporabnike (knjige),
- kontinuirana dodelava programske opreme za vzajemno katalogizacijo, koordinacija zahtev uporabnikov in izvajalcev programskih rešitev,
- kontinuiran nadzor sistema in vzdrževanja,
- varovanje podatkov (backup),
- manjši hardverski posegi na sistemu,
- instaliranje nove opreme,
- tiskanje listkov, oblikovanje seznamov.
Izobraževanje je obsegalo naslednje permanentne oblike oziroma sodelovanja:
a) - svetovanje knjižnicam,
- posredovanje manjših programskih rešitev oddelkom NUK,
- inštruktaža sodelavcev in pomoč pri delu,
- organizacija (skupaj z MS) in izvedba tečaja UNIMARC (Bahor, Wagner),
- predavanje o konferenci IFLA za DBL,
b) - udeležba na tečaju CDS/ISIS v Ljubljani (Bahor),
- udeležba na seminarju ELAG v Zagrebu (Fortuna, Kobe),
- aktivna udeležba na posvetovanju ABDOSD, Munchen (Kobe),
- udeležba na seminarju "Industrije znanja" v Dubrovniku (Bahor) ,
- udeležba na konferenci IFLA v Parizu (Kobe),
- seminar in študijsko potovanje v Nemčiji (Bahor, Kobe),
- aktivna udeležba na seminarju in okrogli mizi o AOP v knjižnicah (Bahor, Wagner, Kobe).
V	okviru instaliranja strojne opreme je bilo v letu 1989 na novo instaliranh 10 terminalov, pridobili smo tudi računalnik IBM PC in en ATARI ter dva tiskalnika. V hiši je danes 12 ATARI-jev, 17 terminalov, en PC in 10 tiskalnikov. Kapaciteta MICROVAX-a je bila razšijena od 16 na 32 terminalskih priključkov.
3.	Razstave, publikacije, raziskovalne naloge
NUK je pripravila naslednje samostojne razstave:
- Slovenske slovnice od Bohoriča do Breznika
- Znanilci in skrunilci svobode
- Zakladi NUK v Milanu
- Razstave Novosti NUK - 4 letno
- Z gradivi pa smo sodelovali pri naslednjih razstavh:
- Karel Čapek: Slovanksa knjižnica
- Barok na Slovenskem
- Samostan Studenica - 1 kodeksa razstavah: Jožef Košič,
- Francoska revolucija: KIC
- Gradnja NUK II - razstava prijavljenih del: DAL
- Navje: Mestni muzej
Pri vseh razstavah sodelujejo strokovni delavci posebnih zbirk in iz oddelkov za informacijo in izposojo.
NUK je v letu 1989 izdal naslednje publikacije:
- Kokole J., Žagar v., Kramberger M: Seznam tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije 1988. Raziskovalec 19(1989) 3-M, str. 33-171.v
- Obvestila republiške matične službe. - Ljubljana : NUK 1989 št.1 / ureja Miša Sepe.
- Pleničar, Boža - Slovenska bibliotekarska bibliografija : raziskovalna naloga. - Ljubljana : NUK, 1989.
- Signalne informacije iz bibliotekarske periodike. -Ljubljana : NUK, 1989, št. 1-12 / št.1 uredila Jelka Gazvoda, št.2/3-5/6 uredila Smiljana Knez, od št.7/8 ureja Dare Balažič.
-	Slovenska	bibliografija	: knjige. - Ljubljana :	NUK,
19&7 : register, 1988 :	register, 1989, št. 1-4	/ uredila
Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Glavnik, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Sete Knop, Alenke Mayer Laznik, Boruta Osojnika in Tjaše Pavletič Lacko.
- Tesori della Biblioteca nazionale e universitaria NUK di Lubiana : Mostra di preziosi materiali sloveni manoscritti, cartografici, musicali e letterari / catalogo a cura di Mihael Glavan (capo redattore) ... et al. - Milano :
Biblioteca Trivulziana, 1989. - 105 str : ilustr : 21 x 21 cm.
-	Slovenska	bibliografija	- Ljubljana: Narodna in	univerzitetna
knjižnica	19^8 (tiskano	19^9) - 28 cm. 32-33 (1978-1979)/
(sestavila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Glavnik,
Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Vide Jesenšek, Alenke Mayer, Laznik, Tjaše Pavletič Lacko). C. Članki in leposlovni prispevki v serijskih publikacijah in zbornikih - 1989 - 1413.
- Priročnik za UNIMARC / (srbohrvaško izdajo priredila Mirna Willer) iz srbohrvaščine prevedel Stanislav Bahor, Martin Grum, Matjaž Hočevar, Alenka Kanič in Lidija Wagner) - Lj.: Narodna in univerzitetna knjižnica , 1 9 8 9 — 5 ^4 6 str.) 30 cm.
- Publikacija o NUK (v tisku).
Raziskovalne naloge so opravili nosilci v naslednjem obsegu:
- Razvoj sistemsko povezovalne in bibliografsko informacijske osnove slovenskega KIS - (mag. Jože Kokole, S.Bahor, L.Wagner, T.Kobe) s faznim poročilom poročilom o poteku naloge, ki obsega 7. št.
- Anketa in... anali za. ankete—o nakupu kn jižničnega'~gradiva v SIK (Ančka Korže-Strajnar).
- Večjezični terminološki seminar 3 področja bibliotekarstva, -infonnat-ilce—rrr-dcrtcunrentralistike (dr Branko Berčič s sodelavci
BRC).
- Implementacija sistema za iskanje informacij po prostem tekstu v slovenskem jeziku (mag. Mirko Popovič). _	____
- Vloga SIK pri posredovanju informacij (BRC in KOZ v Ljubljani).
- Postavitev knjižničnega gradiva v prostem pristopu - SIK (nosilec Ančka Korže-Stajnar).
4.	Mednarodni stiki
Knjižnica vzdržuje stike s tujimi knjižnicami prek zamenjave publikacij in medknjižnično izposojo, katerih pregled dajeta prilogi I in VI.
Knjižnico so med letom obiskali številni tuji gostje, med katerimi veja omeniti: C.Schadar - avstrijski generalni konzul v Zagrebu, A.bossers - PICA, Nizozemska, S.F.Mihaj lov, ataše za kultuto Ambasade SSSR v Jugoslaviji, J.M.Ivanov, Državni komite za znanost in tehnologijo, Moskva, J.Hobbs - direktorica Britanskega sveta v Zagrebu: V okviru zamenjave strokovnjakov bosta obiskali NUK J.Thiel in E.M.Huber avstrijske narodne knjižnice na Dunaju.
V	okviru stikov ima po svoji odmevnosti posebno mesto razstava Zakladi NUK v biblioteki Trivulziana v Milanu.
Knjižnica je članica IFLAe, pomočnica ravnatelja Martina Šircelj je član sekcije za vodenje in organizacijo bibliotekarskih društev’ udeležila se je posveta sekcije v Amsterdamu in z referatom o statusu bibliotekarjev v deželah Južne Evrope kongresa IFLA-e v Parizu. T.Kobe in S.Bahor 14-dnevnega mednarodnega seminarja Knowledge Industries v Dubrovniku: T. Martelanc, V. Jakaca in B. Košorok pa knjižnega sejma v Frankfurtu: B.Loparnik je sodeloval z referati na mednarodnih glasbenih simpozijih v Ljubljani in Beogradu: J. Gazvoda na mednarodni konferenci IATUL v Ljkubljani, T.Martelanc in M. Šircelj - aktivno na posvetu o statusu bibliotekarjev,
Ljubljana.
5.	Strokovno in družbeno udejstvovanje delavcev NUK
Vrsta delavcev NUK je bila vključena v stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov na rednih ali izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske nazive pri NUK in Komiteju za izobraževanje. Posamezni delavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot sodelavci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles. Posamezni delavci so sodelovali v družbenih organih revije
Knjižnica, v Poslovni skupnosti SZTI, Svetu za družbeni sistem informiranja ipd.
Sodelavci knjižnice so vodje in člani predsedstva in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani. Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije.
Nadalje sodelujejo v raznih telesih interesnih skupnosti in družbeno-političnih organizacijah, kot so Univerza v Ljubljani oziroma njena Komisija za knjižničarstvo in dokumentacijo,
Zavod za šolstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu, Poslovna skupnost SZTI.
Številni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih in leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij.
Strokovnih posvetovanj so se aktivno ali pasivno udeleževali strokovni delavci iz naslednjih oddelkov oz. delovnih enot:
- posvetovanje ZDEDJ v Radencih ( izposoja in informacije, centralni katalog, delovna enota periodični tisk, AIK, delovna enota dopolnjevanje knjižničnega gradiva,
- knjižnični sejem v Beogradu (izposoja in informacije),
- republ iški seminar za zborovanje mladinskih zborov (glasbena
- okrogla miza o jugoslovanksem glasbenem ustvarjanju v Opatiji (glasbena zbirka),
- posvet "Razvoj znanstvenih časopisov do 1. 2000" v Pulju (periodični tisk".
- mednarodni simpozij Subjekt v postmodernizmu, Ljubljana (glasbena zbirka),
- mednarodni simpozij Folklor in njegova umetnička transpozicija, Beograd (glasbena zbirka),— -
- repzubliški seminar za zborovodje mladinskih zborov (glasbena zbirka).     ___________ _______ ________________——:-----------
Izobraževanje ob delu so nadaljevali naslednji delavci NUK:
- Mihael Glavan, lektorat nemškeg jezika FF, Ljubljana,
- Z. Krstulovič, podiplomski študij za muzikologijo FF, Ljubljana,
- R. Švent, podiplomski študij na oddelku za zgodovino FF, Ljubljana,
- G. Kocijančič, hebrejski jezik, Center za tuje jezike, Ljubljana,
- J. Horvat, samoizobraževanje za grški jezik,
- Vilenka Jakac Bizjak - magistrski študij bibliotekarstva in informatike, Zagreb
- Jože Kokole - doktorski študij bibliotekarstvo in informatika, Zagreb
- Mirko Popovič - doktorski študij bibliotekarstva in informatike, Sheffield
- Virna Vidic - Katedra za bibliotekarstvo, FF, Ljubljana.
Strokovni delavci NUK so se tudi v tem letu vključevali v seminarje in uvajanje v program UNIMARC-a: pri prevajanju -priredbi priročnika UNIMARC so sodelovali L.Wagner,M.Armeni,
M.Grum, S.Bahor.
V izobraževalnih programih NUK so kot strokovnjaki sodelovali:
M.Armeni, L.Wagner, M.Glavan, T.Banič, Z.Dimeč, H.Fortuna,
M.Sepe, T.Kobe, S.Bahor, J.Kokole, M.Šircelj.
V republiških in zveznih strokovnih komisijah so sodelovali: L.Wagner, M.Grum, M.Hočevar, M.Glavan, T.Martelanc, M.Sepe, T.Kobe, S.Bahor, V.Jakac Bizjak, F^Zore, M.Šircelj, A.Martelanc, E.Kodrič Dačič, D.Balažič, A.Kanič, Z.Dimeč, J.Kokole.
Kadrovska vprašanja so ostajala tudi v tem letu pereča -centralni katalog, matična služba, izposoja in informacije, dopolnjevanje knjižničnih gradiv, glasbena kartografska zbirka in zbirka posebnega gradiva - obenem pa se s spreminjanjem načina in tehnike dela kažejo pomembne potrebe po dopolnilnem in dodatnem izobraževanju strokovnih delavcev.
GRADNJA NUK II
V	letu 1989 so bile programske osnove za gradnjo NUK II dopolnjene z dodatnimi gradivi potrebnimi za javni natečaj in za izdelavo projekta "Investicijske zasnove za objekt NUK II, v Ljubljani": v ta okvir sodijo zlasti naslednja gradiva: "pot knjižničnega gradiva, poti uporabnikov, prostorski in kadrovski organigram z pripadajočo knjižnično, delovno in računalniško ter drugo opremo.
Pri natečaju za gradnjo NUK II so kot dani žirije ali kot poročevalci sodelovali:: T.Martelanc, A.Sketelj, M.Šircelj,
A.Korže-Strajnar, le-ta je tudi v pisni obliki oceno 26-tih prispelih projektov, od katerih je žirija izbrala projekt ing. arh M.Mušiča.
6.	GOSPODARSKO TEHNIČNE SLUŽBE (vodja Aleš Sketelj) Knjigoveznica je v letu 1989 opravila naslednja dela:
- 5.372 vezav in prevezava knjig in brošur,
- restavriranje 41 kom knjig in časopisov,
-	izdelava	590 ščitnikov	za arhivske	izvode,
-	izdelava	2.150 kom map	s trakovi,
-	izdelava	2.100 kom map	iz papirja,	%
- lepljenje ovitkov v 1.375 knjig,
- rezanje kartotečnih listkov 1.050.000 kora.
Preslikovalnica je izdelala 240.000 kopij.
Ekonom
Le-ta je nabavljal material, drobni inventar in osnovna sredstva. Sodeloval je z izvajalci vzdrževalnih del in pri postavitvah razstav. Kurir-šofer je opravljal prevoze pošte knjižničnega gradiva, tudi v depo Mekinje, občasno pa še druge službene prevoze.
j
Čistilke so z rednim čiščenjem prostorov zagotovile njihovo urejenost,, kljub kadrovskim težavam zaradi bolezni in odhoda dveh delavk.
Vzdrževalna dela so bila opravljena glede na potrebe, nakupi delovnih sredstev na osnovi sklepa KS, oboje v okviru omejenih finančnih sredstev.
►H
F osebna rri.i o "c it e v»
El 101"-'ECA LfF. 1,2 I r.c n x
Palatina. - Eur.chen, 1^82, - j
Katalosr d-r Univer^ita:
JiQJ
•er?, lv-2. - Vol
krofi2i
■ rs. -
I.akur publikacije
je or: orročila Kulturna 3 k ur no st Slov t
STANJE FONDA NARODNE IN UNIVEZITETNE KNJIŽNICE (PRILOGA)
Knjižnično gradivo Stanje fonda Dotok 1989 Stanje 1989
knjige periodika	889.720 231-369	17.566 6.510	907.286 237.879
Skupaj rokopisi zemljevidi.atlasi grafike lepaki port. in razglednice	1 . 121.089 3.206	24.076 21 320 586 1.311 2.818	1.181.165 3.227
Skupaj muzikalije plošče, kasete	187.990	5.056 1 .845 1 .055	193.046
Skupaj	70.901	2.900	73.801
drobni tisk raziskovalne naloge		27.897 1 .200	
	419.316	29.097	448.413
Skupaj	1 .802.402	61 .929	1.864.331
			
Katalogi in inform. kartoteke			
Biblio. enote v podatkovnih zbirkah	53.030	25.520	78.550
Obisk	
Oddelek za izposojo in informacije Delovna enota periodični tisk Rokopisna zbirka Glasbena zbirka Kartografska zbirka Bibliotekarski razvojni center	157.631 4.592 2.343 1.058 476 151
Skupaj	166.251
Izposoja	
Oddelek za izposojo in informacije Delovna enota periodični tisk Kartografska zbirka Rokopisna zbirka Glasbena zbirka Bibliotekarski razvojni center	146 .923 21 .249 4 .407 5.295 5.309 527
Skupaj	183.710
Inf orraacije	
Oddelek za izposojo in informacije Delovna enota periodični tisk Rokopisna zbirka Glasbena zbirka Kartografska zbirka Bibliografski razvojni center Slovenska bibliografija Centralni katalog	169.404 6.174 1.437 205 597 27 1 .085 2.620
Skupaj
181 .549
B.	Pregled obdelanega knjižnega gradiva
A1 Po izvoru	Število	zvezkov	%
0	11.‘m	75,4
N	1.153	7,3
Z	1.402	8,8
D	1.163	7,4
Ost	 168______ 1,1
Skupaj	IS.302	100,0
Po jezikih	enot	%
angleški	1.223	7,7
nemšk i	872	5,5
francoski	523	3,3
ita1ijanrki	231	1,4
romunski	40	
spin;; k i	SO	
latinsk i	9	
rusk i	391	2,5
ukrajinski	27	
poljski	75	
češki	85	
slovaški	46	
srbohrvaški	7.900	50
slovenski	3-138	19,9
makedonski	572	3,6
bolgarski	32	
albanski	315	2
turški	16	
madžarski	102	
ostali	155	
Skupaj	15.802	
C1 Po strokah (vključno komp.'1
0	709
1/?	1.364
3	3.396
5	938
6 £ 1 ^	1.421
♦-	609
7	1.103
SO+^2.0	1.256
8?	2.987
9	1.703
	15.486
EK	316
Skupaj	15.802
iJ)	Seštevek glavnih skupin	Število	zvezkov	%
1.	Humanistične	vede	v	celoti	9.531	61,5
od tega družbene	vede	in pravo	3-396	35,6
2.	Prirodne vede	in	uporabne	vede	2.968	%	19,2
od tega prirodne	vede	938	31,6
in uporabne vede	2.030	68,4
3.	Leposlovje____________________________________  2.987____________________  19,3_______
Skupaj	15.486	100,0
: Pregled obdelanega prirastka periodičnega tiska
/
a) PO IZVOKU	it. enot	Procent
Obvezni izvod		2.186		68,69
lin kup		370		11,62
Za ena		40S		12,72
Dar		1S6		S9
Stari fond		66		2,07
SKUPAJ		3.183		100,00
b) PO STROKAH		č'.t. enot		Procent
0		533		16,75
1/2		1*4		5,7*?
3		77°		
5		174		5,*7
6		660		n ^ L-KJ y , H
7		304		Q
8		4^6		12,75
9		144		4,52 l \ . - 1
				J.
SKUPAJ		3.183		100,00
Priloga 3:				
Pregled izposojenih		revij po strokah	(brez časn	ikov)
otroka I	II	III JV	Skupa	,i Procent
0 15	12	3 10	40	f,13
1/2 13	1	5 8	2?	4,13
3 82	^5	60 105	29 2	44,7?
5 H	16	7 23	57	«,73
6 38	14	7 67	126	19,29
7 ’ 5	12	2 21	40	6,13
8 10	_ 4	7 21	42	6,43
9 2	1	1 25	29	4,44
Skupaj 176	105	92 230	653	100,00
Priloga	Pregled	periodičnega tiska glede na države in
Število naslovov
Jugoslavija časniki revije bilteni izločeni skupaj
olovenija	294	1564			185* (
orbija	145	554	228	498	1425
Vojvodina	81	106	41	326	554
Kosovo	8	58	7	44	97
Hrvatska	149	420	153	197	919
BiH	70	74	45	187	3^6
Makedonija	JO	80	22	113	245
Črna Gora	11	17	13	51	92
Skupaj	788	2853	509	1416	5566
Zamejska slov. 15	56		71
Tuje države časniki	revije		skupaj
Albanija		8	8
Avstralija		4	4
Avstrija	5	36	41
3angladeč	1		1
3elgija		7	7
Bolgarija	2	23	25
Češkoslovaška	1	46	4'7
Danska		4	4
Finska		1	1
Francija		65	65
Grčija		1	1
Indija		2	2
Italija	2	49	51
Japonska		4	4
Južna Afrika		7	7
Kanada		6	6
Kitajska		11	11
Koluabija		1	1
Koreja		11	11
Tuje države časniki	revij e	■j?'IJPAJ
Kuba	3	3
Madžarska 1	22	23
Nemčija (ZRN,NDR) 1	123	12^
Nizozer.ska	16	16
Norveška	2	2
Poljska	22	22
Romunija 2	13	15
oovjetska zveza 8	80	88
cpanija	1	1
L vedska	3	5
bvica	21	21
Tur č i j a	5	s
Velika Britanija 2	Q6	qc
ZDA	115	115
OZN in ssednorg.	38	JR
SKUPAJ 25	848	p,7 3
SEZNAM KNJIŽNIC IN USTANOV, S KATERIMI JE SODELOVALA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LETU 1383 EA PODROČJU ZAMENE 'IN PRISOTNOSTI SLOVENSKE KNJIGE V NJEM
ALBANIJA
i. 6 i b I x ot hea ue nat ionale, Tirana i. Biblioteka Sheteror, Tirana
ARGENTINA
1. Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires či. Kreditna zadruga SLOGA, Ramos Mejila
AVSTRALIJA
1. National Library of Australis, Canberra Ci. Slovensko Cruštvo Sycney. 5yaney 3. Brandywine Press & Archive. Beecroft A. Jo2e 2ohar, Uernngton
AVSTRIJA
1.	Inst it ut	f uer	Gesch icht e	, Graz
čl •	Instit ut Uien	f uer	Slaviscne	Philologle
3.	Instit ut	f uer	51awist lk,	Graz
4.	Instit ut	f uer	S1awistik,	Salzourg
5. Oesterreichische Natlonalbi bilotnek, Uien G. Slovenska študijska knjižnica, Celovec
7. Slovenski visokošolski dorn, Wien
6. Heinz Dieter Pohl, Celovec
3. Steierrnaerkische Landesbi bi lothek am Joanneucn. Graz 11?. Ura versit aet sbi bi iothek Grai, Graz 1 1. Um versi t aet sb i b 11 ot hek Wien, Wien
12.Chrasna R., Salzburg
BELGIJA
1. Bibliotheoue des Bollandistes, Bruxelles Č. Bibliotneoue Generale, Liege 3. Bibliotheoue Royale Albert ler, Bruxelles
BOlGARIJA
1.	B’lgarska akademija na naukite, Sofija
S.	Bibliotheoue de 1* Umversite, Sofija 3. Narodna biblioteka Kiril i Metodij, Sofija A. Borov Todor, Sofija
CES,<0SLC3VASKA
I. Ceškosiovenska akade’n;e vc-ti. Prana
,2. Če£k.os I ovensko-sovet sky institut CSAV. Brno
3.	Edični komise filozoficke fa'*ulty, Praha *+. Matica slovenska, Martin
5. Parnatmk narodniho oi i sernnict vi, Praha
6. Slovanska knihovna, Praha
7. Statru knihovna, Praha
fl. Statru vedecka knihovna , Praha
9. Studijne a informačne stredisko 5poločenskovedriych pracovisk, Bratislava
10. Univeržitna krat n; ca, Bratislava
II.Ustredna knižnica Slovenskeji akademie viea. Bratislava 15.Ustredni knihovna, Oloroouc
13.	Zakladni knihovna, Praha
1	4. ‘Jstredni knihovna VVSSI Skoiy uedagogicke, Br no 15. Umversitni knihovna, Brno
DAnSKA
I- Institut danois des ecnanges internat iona u >: des
publications scientificues et litterairts, Koe-bennavn E. St atsbib11oteket, Aarnus
FINSKA
1. Helsinki University Lit)rary, Helsinki FRANCIJA
1. Bibl iotheoue de doc umerit at ion interna 11 ona le contem-ooraine, Nanterre
d.	Bibl iotheoue	de 1’Unesco, Pans
3.	Bibl iotheoue	nationale, Pans
4.	Bibl iotheoue	urnversitaire de Lyon, i_yon
5.	Centre de docurnentat ion sur 1 ’ UhSG et	' es oavs slaves.
Par is
6. Conseil de 1’Europe, Strasbourg
7. Kinistere de la culture, Pariz
GRČIJA
1. Institute for Balkan studies, Thessalor.iki
INDIJA
1..National Library, Calcutta
1. Biolioteca nai loriale, Sim
i. Boiouna Cen ter. John HooWin’s Umversitv. Bo locni. 3. Biolioteca civica Trieste. Trieste A. Biolioteca dei Senato dello«. Repubblica. Hotna
5.	Biblioteca nazionale centrale, Firen:e £. bitsi ifitera	Gcrine
7. Biblioteca uri i vers i t ar i a a 1 essaridr irta, Roma
8. Slovenska ljudska knjižnica Datnin Pieoel, Gorica
9. Narodna m Studijska knjižnica, Trst 1<2. Knj ižnica Dušana Černeta, Trst
11•Universita deali studi di Trieste, Trieste 15.Karija Kacin, Oočine-Trst
JAPONSKO
1.Institute tor orotein researcn, Osa«; 3.. Igor i_eiler. Kvoto
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
Tne State Library, Pretoria
KANADA
1. Pontificial Institute of Medieval Studies, Toronto Valentin Z. Jelinčič, Toronto 3. Torn M. S. Priestly, Edmonton
h.	David St ermo le, Scarborough
o.	University of Toronto Library, Toronto
6. Slovenska šola Manje Pomagaj, Toronto
7. Rudolf Cuješ, Antigonish
6.	B i b 1 i ot hecue nat iona le de Ouebec. front ■'ea le
•sl TAJSKA
1. National Liorary of Beijina, Beijina
KUBA
1. Biblioteca nacional Jose Marti, La Habana
Provinci a 1 Libr*ry "Gener y Del Mor.te". Matanras
3.	D.Generale,La Habana
LUKSEMBURG
1.	Blblioth«qu» National«, Luxembourg
i> AD2ARSKA
3. co/etemi koerryvtar, Budaoest
,j. Eavetemi koerr/vtar Kossuth Laios, Detiftcer,
5- tr<agya'r- Tudomarivos akadernia koenyvtara, Dudaoest A. Grszaaos 3zecnenyi library, Budapest
5.	Orsraoos muszaki koeriyvtar, Budaoest
NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBHKA
1.	Akademie cer Wi ssenschaf teri	der DDR,	Berlin
2.	Deutsche buecherei, Leipzia
3. Deutscne Staatsbibl iotheK, Ber lir«
A.	Liravei'sitaets- urid i_aridesbi bi iothek,	Haale/Sosle
fž».	Urii versi taetsbi bi iothek cer-	Kar 1 — Marn-Ur« i versit aet,
l  C? Jm Z 1 C
Urriverc.i.toetsbibliothek Rostock, Rostock
7.	Ura versi t aetsbi bi lot ,"iew Humboldt -Um ver sit aer. zu Eerlir-. Ber i i r<
N 1 70ZEf*iSKA
1. Komriklijke
2. Bi bilotneek
3. OOst-Eurooa
Bi ol iothek, Graverihaae
aer Rijksuriiversiteit, Leiceri
Iristitut, Amsterdam
NORVEŠKA
1.	Urii vers11 et sbib 1 iot eket, Troridheim c'. Urnversitetsbib1loteket, Oslo
NOVA ZELANDIJA
Victoria Ura ver si ty, Uelliriotori
POLJSKA
1. Biblioteka alowria, Poznan
2. Biblioteka Jaa le 1 loriska, Krakow
3. Biblioteka r«arodowa. War-szawa A. Biblioteka uriiwersytecka, Lodz
5. Biblioteka uriiwersytecka katolickiego uriiwirf-3ytetu lubelskiego, Lubliri
6. Biblioteka uriiwersytecka w Warsjawie, Wars^awa
7. Biblioteka uniwersytecka m Wroclawiu, Wroclaw
6.	Biblioteka umwerssyteteu Marii-Cune Sklodowakiej,
L u b 11 rt
3. In&titut filologii rosyj*kiej i *lowiariskiej, Poznan
10. O&rodck rozpowBZ»chniania wydawnictn, Warszawa
11.Glovma biblioteka lekarmka, War»zawa
12. Katarina Salamun-Bi«drzyckat Krakov*
Si til loteča centrala cie stat, Bucuresti Bi Dl loteča centrala uraversitar a, Bucurc-sti Biohoteca facultatii cie Medicina cin Bucuresti, Bučurest 1
Bi bi loteča academiei reoub1 ici i ooouiare Rornanie. Bucuresti
SHRI LPNKP
1. Museurn Library, Colombo SOVJE7SKP ZVE Z P
I. Naučnaja biblioteka vi1’njusskogo gos. urn vers11eta im.V.Kaosunasa. Vilnjus
C. Central’naja nauCnaja biblioteka. Pl ma Pta .3. Vsesojumaj cosucar st vennaja biblioteka most r annoj literatury, Koskva
Naučnaj a biblioteka im. Gorkogo. Moskva
5.	Bioliotena akaoemii nauk SSSR, Leninarac
o.	Bioliotela 1’vivskopo oeologicnogo tovarištva. l'viv
7.	Centr a 1 ’ na j a naučnaja biblioteka akademi i nauk US53,
K i ev
3. Gosudarstvenna j a biblioteka SSSR irn. V. I. Len i na 3. Gosudarstvennaja Dubličnaja biblioteka im. M.E.
Saltykova-Sčedrina, Leningrad	'
i®.Gosudarstvermaja publlčnaja naučno-tehnidesnaja bibliotena SSSR, Moskva
II. Institut slavjanovedemja i bal kamst i ki an SSSR. MosKva
12.Naučnaja biblioteka im. Gorkoao, Leningrad
15.	Institut naudfioj informacii oo običe&t vennvm naukam. Moskva
oVEDGKP
i. Kuna liga biblioteket, St oc~.no lm UniversitetsbiblloteKet, Luno
3.	Universitetsbiblloteket, Uoosala m. Goeteborg ur« i ver s 11 et sb i b 11 ot ewet. Goetecioro'
S.	Riksarnive, Stockholm
SV ICP
1. Bibiiotheaue des Nations unies, Geneve
<2. Bibliotheque oublicue et universitaire, Geneve
3. Ualter Habicht, Schaffnausen
4. SchMeizentche Lar*desbi bi lothek, Bern
5. Univ«rBitetsbibliothek, Basel G. ETH-Bibiiothek, Zuerich
(Mivcmit* d* L«ufanrw, Lauearir«
OJ Oj OJ OJ
1. Tu Ii kutuohane, Ankara
VATiKAN
i.	Biolioteca apostoiica vaticana, Vaticano
e.	Pont if ic la uruversita ur pan i ana. Vaticano
VEuIKA BRITANIJA
1.	Bodleian Library. Oxford
2..	Scnool of Slavonic and tast Gurooean Scocies, i_oncon ji. Sc : eri c e Museurn Librarv. London . The At h ione Press, London
5. Tne British Library, Lori d or.
6. Library of tne Uni versity of Niott incham, Noe t i rn_nau.
7. Ufiiversitv of Bracfora, Braoforo
ZDA
I. Arizona State liniversity Library, Temne
ii.	The New York Public Library, t«ew York
3.	The Orno State Umversity Libranes, ColumDus *+. Slovemari Studies Circle, Washinuton
5. The Uriiversity of Michigan, Ann flrbor
6. Umversity of Kansas Libraries, Lawrence
7. Urnversity of Keritucky Library, Lenington
6.	Uraversity of Washington Libranes, Seattle rd. Uraveraity Research Library, Los Angeles itf.Uoods Hole OceanograDh ic Institut ion, Uoods Ho 1 e
II. Vale Uruversity Librarv, New Haven
13.	Memorial Library, Madison :3.Alderman Library, Char lottesvi 1 le
1 A.National Library of Medicine, Bethesda
15.P 1 ut-Orege 1 j Leopoldina, Mashinaton
16. Columbia University Libranes, New Yorc.
17.Slavica Publishers, Columbus
18. Rado Lenček, New York
19.General Library, Berkeley
20. Harvard College Library, Cambridge 51. Hi 1lman Library, Pittsburgh
22. Library of Congress, Uashington
23. Stanford Uruversity Libranes, Stanforc ^.Studia Slovenica, New York 5.Inoiana University, Bloomington
6.Jože BroSek, Betlehem
7. American Associatiori for the Advancement of Science, Wash ington
2fi.Earl K.Long Libraryt New Orlean*
ZVEZNO REPUBLIKA N0*CIJA
I. Sl jvisc“its Seminar, Muenchen £. S lavi senes Seminar. Ki el
3. Bayeri*icne Staatsoi bi iothe«, Muenchen
4. Deutsche Bibliothek, Frankfurt a.M.
5. Deutsche Forschcngsgeineinschaft, Bonn
6. Institut fuer Ruslandsbezienungen, Stuttgart
7. Institut fuer Wi ssenschaf t 1 i ehe Zusummeriaraeit,
T ue D ing eri
8. Karl-Marx-Haui, Trier
3. Kubon & Saaner, Muenchen
t0. Niedersaechische Staats- und Universitoetsbibl ic*hek. Goett i ngen
II.Seminar fuer S lavi scne Philologie, Goett incer«
1 č:. St aat sb i b 1 i ot hen sreussischer Ku 11 ur besi t r. Beri in
13.	St adt bi b 1i ot he» fvuer enoerc, Nuerenoeru 1L. Suecost -1 nst 11 ut, Muenc hsri
15. Dni ver si taetsbiol lothek Z r 1 aricen—Nuere 'lierc, iZrlancen
16. Uri i ve rs 11 aet sb i b 11 ot he* cer Freien Umver sitaet. Eberli'*.
17. Llriiversitč.etobibl lothek cer Jriiversitaet ces Saarlarices. Saar bruec ken
3.	'Jm versitaetsbi bi ictNek, Giesseri
•	r. um v trs, it aetsbi bi lotr.ek Heicel bere, He.ceicerc *■ v7 . Uri i ver s i taetsbibl i ot nek, Regensburg
Sl. Nat urrnuseum u. Fcrschungsinstit ut SerickeriDera, Frankfurt am Mam
^2.Wissenscnaf11iche Versandbuchnand 1una. LangeIsneim 23. Stadt bi b 1 lot hew. Nuereriberg, Nuerenberc
! •! 7 E D E R S A C H SIS C H E LANDESBIBLIOTHEK VMterioostr. J c- 'J''C Hr.nnover HVUIPHSKEPUBLIK DEIJTSCHLAND
Bi Bl.lOTHčVUE 7 NTERUU1 VEH SITAIK E L,'. F1 a c >j de j a K i p o n:. <	»>
‘J po s r ,i .	59 5
(.'H 1000 Lausonm "1 ">
•	'jtssp;
Ufi L V [•' K S IT AT S B J. B L I OTHEK BASEL Schonbeinstrasse 18-20 C H - 4 0 b h Base]
SUISSE
QUEENSr TJNIVERSITY OF BELFAST Leninnojc Vale
Belfast
NORTHERN IRELAND
STATHI VEDECKA KNIHOVNA BRNO Meziknihovni vypujčni služba Leninova 5/7 601 87 Brno CSSR
UNIVERSITETSBIBLIOTEKET COPENHAGEN
49 Norre A116
Copenhagen
DENMARK
AMSTERDAM UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK van Amsterdam Singel 421-425 1012 WP Amsterdam NEDERLAND
KONINKLIJKE BIBLIOTHEEK 5?rins Willem-Alexanderhof 5 Hague NEDERLAND
TECHNISCHE UNIVERSITAT MONCHEN Arcisstr. 21 8000 Munchen 2 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SAARBRUCKEN St. Johanner Stadtwald 6600 Saarbrucken 11 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
STADTBIBLIOTHEK LUDWIGSBURG Wilhelmstr. 3 714 0 Ludwigsburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
STADTBIBLIOTHEK ULM Ueinhof 12 7900 ULM
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
TECHNISCHE HOCHSCHULE AACHEN Templeraraben 61 51 Aachen
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIELEFELD Universitatsstr. 25
PF 8620
4800 Bielefeld 1 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATS-BIBLIOTHEK FREIBURG Schliessfach 1629
7	8 Freiburg i.Br.
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
NIEDERSACHSISCHE STAATS- UND
universitatsbibliothek
Nieders.Zentralkatalog Prinzenstrasse 1 Postschliessfach 318 34 Gottingen
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
FREIE UNIVERSITAT BERLIN Garystrasse 39 1000 Berlin 33 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
ŠTAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ Postfach 1407 D-1000 Berlin 30 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
IBERO-AMERIKANISCHES INSTITUT Potsdamer Strasse 37 Postfach 1247 1000 Berlin 30 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK KOLN Universitatsstr. 33 KoIn 41
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK, HAUETBIBLIOTHEK
Ferril eihe'->-
Schuhstrasse la
Postfach 3509
D-8520 ERLANGEN
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK MONCHEN Geschwister-Scholl-Platz 1 8 Miinchen 22
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
BIBL. der TECHNISCHEN HOCHSCHULE
Arcisstr. 1 8('00 Miinchen
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HEIDELBERG Plock 107-109 D-6900 Heidelberg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
STADTBIBLIOTHEK KOBLENZ PF 2064 5*100 Koblenz
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
HESSISCHE LANDES- und HOCHSCHULBIBLIOTHEK Fernleihe B-6100 Darmstadt BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK TOBINGEN Wilhelmstrasse 32 Postfach 2620 D-7400 Tubinqen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
BADISCHE LANDESBIBLIOTHEK Laramstrasse 16 Postfach 14 51 7500 Karlsruhe BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK KIEL
0] shausenstras.se 29
Kiel
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK EICHSTATT Am Hofgarten 1 D-8078 Eichstatt BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DORTMUND Hansa Platz 4600 Dortmund
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BOCHUM Universj.ta tsstr. 150 Postfach 2148 4630 Bochum-Querenburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK TRIER Postfach 3825 5500 TRIER
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GIESSEN Internationaler Leihverkehr Bismarckstr. 37 D 6300 Giessen BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
BOSTON SPA BLDSC Requests P.O. BOX 100
Wetherby, West Yorkshire LS23 7KE UNITED KINGDOM
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK INNSBRUCK Innrain 50 A-6010 Innsbruck OSTERREICH
SLOVENSKA STUDIJSKA KNJI2NICA Bahnhofstr. 38/2 PF 9014
A 9020 Klagenfurt OSTERREICH
RIJKSUNIBERSITEIT Centrale bibliotheek
Interbibliothecaire Bruikleendienst
Rozier 9 B-9000 Gent BELGIQUE
BIBLIOTHEQUE NATIONALE-CENTRE DE PRET Reference postale 1101 78011 Versailles Cedex
FRANCE
BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE Donsaine de la Source Orleans Cedex FRANCE
BIBLIOTHEQUE INTERUNIVERSITAIRE DE LYON 18 Quai Claude Bernard 69239 Lyon Cedex 02 FRANCE
BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE FONTENAY AUX ROSES
31 av Lombart
92260 Fontenay aux Roses
FRANCE
BIBLIOTHčQUE NATIONALE ET UNIVERSITAIRE Section Sciences humaines-Pr§t
Int;erbibliothdques
6,	plače de la R6publique P.P. 1029 F
67070 Strasbourg Cedex
FRANCE
BIBLIOTECA CIVICA TRIESTE Piazza Hortis 4 34123 Trieste ITALIA
BIBLIOTECA UN IVER SI TARI A A LES S AND?.! NA
Ui £icio Prestito
Piazzale Aldo Moro
0018 5 Roma
ITALIA
BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE Piazza aei Cavalleggeri IA 50100 Firenze ITALIA
BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVER SITARIk piazza Carlo Alberto, 3 10123 Torino ITALIA
BIBLIOTECA COMUNALE Dl MILANO
Corso di porta Vittoria, 6 (Palazzo Sormani)
I	20122-Milano
ITALIA
BIBLIOTECA NAZIONALE BRAIDENSE Via Brera, 28 20121 Milano ITALIA
BIBLIOTECA CIVICA VERONA
Via Cappello 43
Verona
ITALIA
BIBLIOTECA UNIVERSITARIA Dl NAPOL!
Via Giovanni Paladino 39
Napoli
ITALIA
BIBLIOTECA CIVICA CESARE BATTISTI Via Museo 42/11 39100 Bolzano ITALIA
GOTEDORGS UNTVERSITETSBIBLIOTEK CENTRALBIBLIOTEKET F j arrlan Box 5096
S-402 22 Goteborg SWEDEN
UNIVERSITETSBIBLIOTEKT
Laneexpeditionen
Box 1010
221 03 Lund 1
G v; E D EN
UPPSALA UNIVERSITETSBIBLIC7EK
Box 510 Uppsala SWEDEN
LIBRARY OF CONGRESS Loan Division Washington D.C. 20540 UNITED STATES OF AMERICA
Bč;rkeley UNIVERSITY LIBRARV University of
California libraries
94720 California
UNITED STATES OF AMERICA
BIBLIOTH6QUE NATIONALE DU CANADA
Section du pret
395 Wellington
Ottawa, Canada K1A ON4
CANADA
NATIONAL LIBRARY OF AUSTRALIA ACT 2600, Canberra AUSTRALIA
UUIVERSITATSBIBLIOTHEK BONN
Adenauerallče
PF 2460
5300 BONN
DDR
AKADEMIA E SHKENCAVE
Tirana
ALBANIJA
UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK KLAGENFURT
Fernleihe
Universitatsstrasse 67 A-9010 Klagenfurt OSTERREICH
STEIERKAERKISCHE LANDESBIBLIOTHEK
Kalchberggasse 2 Postfnch 86 S 011 Gr a z OSTERREICH
UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK GRAZ Universitaetsplatz 3 A-8010 Graz OSTERREICH
M1 H. V L! J' SITAET‘JBIBLIOTHEK SALZBURG Int (.rn at ionai< Le i h ver k eh r
H < l p 1 .:i 1 I a a:> r/ 2-4 A [’0.K	:■»>».:	O
OfTEPREICH
Oe: TEPREJfHISCHE HATTONALBTBLIOTHEK
Fci :ij t' i ii1 Josef pl m z :: j A -1015 Wi(jn OSTEPREICH
UI’I V EP. SITA ETS BI BLIOTHEK WIEN D? . K nr 1 - Luf-.cu-r Ring 1 A - 1010 W i o n C S TEK R EIC H]
EI3LIOTHEQUE DES SCIENCES EXACTES Plače des Sciences 3 1348 Louvain-La Neuve BELGIQE
CENTRALNA NAUCNOTEHNICESNA BIBLIOTE1
Bul .Uassar 5 a POB 559 104 0 Sofia BOLGARIJA
BIBLIOTHEQUE de *UNIVERSITE
Bul.Russki 15 1040 Sofia BOLGARIJA
CE S KO S LOVEN S P'A akademija VED (CSAV) Service de prot!?-International
Mn rodni Tridn 3 1152.? Praha 1 <*" S S P.
STATNT KIJI KOVNA C SR KI enu ' i nun 190 Prahn CS SR
DANMARKS TEKNISKE BIDLIOTEK-DTB
Int.Loans Department
Anker Engelunds Vej 1
DK-2800 Lyngby
DENMAPK
HELSINKI UNIVERSITY LIBRARY
Interlending P.O.BOX 312 00171 Helsinki FINLAND
UNIVERSITE de METZ - CENTRE DES SCIENCES če
ENVIRONMENT
Ruv- des Recollets 1
57000 Metz
FRANCE
UNIVEKSITE de SAINT ETIENNE
2	me Trefilerie 42000 St.Etienne FRANCE
HASKOLABOKASAFN UNIVERSITY LIBRARV
101 Rejkjavik ISLANDIJA
H<-g. M IVU KI YASUMATSU Den-En- Caofu 2-52-8 14 5 OhC a-Ku-Tokyo JAPAN
UNIVERSITA DEGLI STUDI Dl MILANO Via Festa del Perdono 7
C.A.P. 20122 ITALIA
BIBILIOTECA UNIVERSITARIA Via S. Biagio 7 35]21 Padova ITALIA
BIBLIOTECA CIVICA Piazza A.Hortis 4 34123 Trieste ITALIA
KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA Ul. Donizetti 3
Trst
ITALIA
NARODNA IN STUDIJSKA I3JJI2NICA - BIBLIOTECA NAZIONALE SLOVENA E DEGLI STUDI Sv.Frančiška 20/1-Via S.Frances:'
34133 Trst - Trieste ITALIA
UNIVEF.SITA DEGLI STUDI Dl TRIE-'71 - BIBLIOTECA
GENERALE
Fiazzale Europa 1 34100 Trieste ITALIA
BIBLIOTECA COMUNALE JCPPI Plazza Marconi 8 33100 Udine ITALIA
BIBLIOTECA NAZIONALE MARZIANA San Marco 7 30124 Venezia ITALIA
NATIONAL SZECAENYI LirRARY International Loans H-1827 Budapest HUNGARY
-mi
AKADEMIE d . VJISSENSCHAFTEN der DDR,
HAUPTBIBLIOTHEK
Unter den Linden 8
1080 Berlin
DDR
DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK Unter den Linden 8 Postfach 1312 1086 Berlin DDR
UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK
Fernleihe
Universitaetsstabe 22 8900 Auasbura
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERISTAET BAMBERG, LEHRSTUHL ENGLISCHE
LITERATURWISSENSCHAFT
Postfach 1549
8600 Bamberg
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
STAATS-UND UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK HAMBURG Von-Melle-Park 3 2000 Hambura 13 BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
KEKULE - BIBLIOTHEK BAYER AG 5090 Leverkusen 1, Bayerwerk BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
- It
UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK Wilhelm-Ropke-Strasse 4 3550 Marburg/Lahn BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK Ludvigstrasse 16 Postfach 340150 8000 Munchen
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
KUBOM & SAGNER - BUCHEXPORT Postfach 340108 8000 Munchen
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK PASSAU Postfach 2540 8390 Passau
BZNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK Universitaetstr. 31 Postfach. 409
8	4 00 Reqensburq BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
STAATLTCHE BIBLIOTHEK Gesandtenstrasse 13 8400 Regensburg BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK STUTTGART Holz Gartenstrasse 16 Postfach 506 7000 Stuttgart BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITAET-OSNABROCK Postfach 4469 4500 Osnabruck BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK ara HUMBLAND 8700 VJiirzburg
BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND
THE TECHNICAL UNIVERSITY LIBRARY OF NOR Interlibr.Loan Department 7034 Trondheim NORVEGE
BIBLIOTEKA UNIVERSYTEEKA ul. Ratajezaka 38/40 61-816 Poznan POLAND
W A Y
NATIONAL UNIVERSITY OF SINGAPORE LIBRARY Kent Ridge 0511 SINGAPUR
THE LENIN STATE LIBRARY OF THE USSR Loan Department 101000 Moscow
ZSSR
THE STATE LIBRAPV OF LATVIAN SSR
Loan Department
Kr. Barona Street- 14
2264 37 Riaa
ZSSR
HOEGSKOLAN I LULEA Lulea University 95187 Lulea SVJEDEN
UMEA UNIVERSITET VAERDBIBLIOTEKET REGIONSJUKHUSET 90185 Umea SVEDEN
UNIVERSSITAET BERN - SLAVISCHES SEMINAR Waldheimstrasse 4 3012 Bern SUISSE
INFORMATION ON DEMAND 8000 Wc*stpark Drive McLean 2210 2 Virginia UNITED STATES OF AMEPICA
THE INFORMATION STOF.F. . Inc.
140 Second Street, Firth Floor San Francisco, CA 94:05-373 5 UNITED STATES OF AMEF TOA
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
II 470 4841989
920081473