Mladinsko sodstvo*
Dr. ban Jaičič.
, Naša zakonodaja si je tudi v mladinskem sodstvu usvo« jila bogate izkušnje drugih držav, zlasti Amerike in Anglije, pa tudi Francije in Nemčije ter jih uzakonila v kazenskem zakoniku za kraljevino Jugoslavijo z dne 27. januarja 1929. Za sedaj ne bom razpravljal, ali bi ne bilo umestneje vza^ koniti v posebnem zakonu vso materijo, ki se tiče mladin; skega sodstva v materialnem in formalnem oiziru.
Temeljne misli vseh drugih in naših mladinskih zakonov so: mladine ne kaznovati, marveč jO' vzgojiti in, če je že pokvarjena, jo poboljšati v zadevnih državnih in zasebnih zavodih in s pomočjo poštenih družin. Zato streme moderni zakoni o mladinskem sodstvu za tem, da po možnosti odpravijo kazni. V tem pogledu gre naša zakonodaja dlje kot zakonodaja drugih držav.
Cilji moderne mladinske zakonodaje so torej povsem reaHstični, namreč da je mladino vzgojiti za dobre člane človeške družbe in tako preprečiti ali vsaj, kolikor se da, omejiti zločinstvenost. Ne smemo misliti, da so le idealni nagibi vodili države, da so ustanovile razne zavode, v katerih vzgajajo mladino, io' poučujejo v raznih obrtih in že pokvari jeno poboljšujejo. Praktični Američani, ki so nam prednjačili v mladinskem sodstvu, so izračunaH. da jih stane vzdrže= vanje zavodov sa vzgajanje in poboljševanje mladine mnogo manj kot vzdrževanje kaznilnic. V kratkem so zaslovele ameriške mladinske institucije, njihovi uspehi in odlične spo= sobnosti niihovih mladinskih sodnikov po vsem svetu. Počasi so jih pričele posnemati druge države in drugi kontinenti.
Ta načela se razodevaio na zunaj v tem, da se v mlas dinskem sodstvu beseda »kazen« in vsaka sestavljenka te besede iperhorescira. Zakonodaia ne imenuje v postopanju zoner mlajše maloletnike besede »kazen«; odredbe in na= redbe oblastev pa izrecno prepovedujejo rabiti to besedo,
* Predavanje v društvu »Pra^iiiku« v Ljubljani dne 12. marca 1930.
1
Mladinsko sodstvo.
Dosledno tem načelom nimajo morda uvedeno postopanje in storjeni ukrepi zoper mlajše maloletnike za te nobenih posledic, kajti zakon določa v § 29, da z »odredbami«, ukre* njenimi zoper mlajše maloletnike, niso združene nikakršne druge pravne posledice. Mlajši maloletnik, zoper katerega so bile ukrenjene te odredbe, se smatra za neoporečenega. Namen te določbe je, omogočiti in olajšati mlajšemu malo* letniku življenje, da mu ukrenjene odredbe ne škodujejo in da ga ne ovirajo, ko izvršuje svoj poklic.
Po teh uvodnih pripombah k določbam našega kazen« skega zakona o mladinskem sodstvu, hočem v nadaljnjem podati nekaj misli, kako je uporabljati določbe kazenskega zakona in kazenskega postopka o mladinskem sodstvu. Be* sedila zakonitih določb o mladinskem sodstvu ne bom na« vajal na tem mestu, ker smatram, da pozna vsak pravnik zakon.
Graidivo sem zbral v strokovni inozemski literaturi, zlasti švicarski, ameriški in nemški ter deloma na podlagi prakse zagrebškega sodišča za mlajše maloletnike.
Znano je, da so določbe kazenskega zakona in kazen* skega postopka, ki se nanašajo na postopanje z mlajšimi maloletniki, dobesedno prevzete po zakonu »o kažnjavanju i zaščitivanju mladeži«, ki velja v Hrvatski in Slavoniji od 23. junija 1922. Ta zakon pa je sestavljen po istoimenski naredbi bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije od 14. de* cembra 1918.
Čeprav imajo Hrvatje mladinsko sodstvo v modemi obliki že nad 11 let, ni druge literature o tem predmetu, ko štirje članki dr. Vladimira Jovana v zagrebškem »Jutarnjem listu« iz leta 1929.
Ugotoviti pa sem mogel, da vsebuje naš kazenski zakon in kazenski postopnik o mladinskem sodstvu v bistvu take določbe, kakor jih imajo zakoni naših sosed(5V in zakoni zapadnih držav o mladinskem sodstvu, tako da se moremo upravičeno opirati na tolmačenje inozemskih zakonov in na izkustva inozemske prakse.
Otroci (deca).
Glede otrok (dece), ki izvrše kaznivo dejanje, ni veliko reči. Povsem se ne bo dala izvesti prepoved 1. odstavka § 26 k. z., da otroka, ki stori dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, ni »preganjati«, ako razumemo pod besedo »ipreganjati« vsak ukrep, ki ga podvzame obtožitelj ali sodišče. Zlasti se bo to zgodilo, če v prijavah ne bo natančno navedena starost prijavljenega, ali je navedena napačno, n. pr. da je navedena: preko 14 let, dasi storilec
Miaidmsko sodstvo.
Še ni star preko 14 let. V obeh teh primerih bo moral obto« žitelj odnosno sodišče predlagati poizvedbe.
Važno je, da postopa zoper otroke varstveno sodišče, ne sodnik za mlajše maloletnike ali redno sodišče. Varstveni sodnik ukrene, da se izroči otrok, ki stori dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, roditeljem ali šolskemu oblastvu, da ga kaznujejo, da skrbe zanj in da ga nadzirajo, ali pa odredi, da se izroči tak otrok v zavod za vzgajanje .ali primerni rodbini, vse to v primeru, če ugotovi, da je otrok zanemarjen ali moralno pokvarjen.
Mlajši maioletniki.
V § 27 k. z. imamo določbe za mlajše maloletnike, ki niso mogli pojmovati narave in pomena svojega dejanja ali raNTiati po tem (pojmovanju. S takimi mlajšimi maloletniki je postopati kakor z otroki, z edino izjemo, da je možno pridržati take mlajše maloletnike v zavodu za vzgajanje do dovršenega 21. leta. V obeh primerih določa zakonodajec kaznovanje (otroka ali še ne zrelega maloletnika) po rodi« teljih ali varuhih ali šolskem oblastvu.
»Kaznovanje" otroka ali mlajšega maloletnika.
V zakonu ni rečeno, kako naj se izvrši tako »kaznova« nje«. Tudi ne predpisuje zakon nobene kontrole o tem, dali bodo roditelji, varuhi itd. v resnici kaznovali otroke. Po mo« jem mnenju bo naloga zaupnika skrbeti, da bodo po var« stvenem sodišču ali po sodišču za mlajše maloletnike odre« jene kazni tudi izvršene.
Baviti se moramo z vprašanjem, ali je dopustno izvršiti »kaznovanje« tudi s šibo. Naš zakon nima o tem, kakor že rečeno, nobenih določb. iHotivov k zakonu ni dobiti. Na Angleškem je bilo do leta 1929. dovoljeno, kaznovati otroke s šibo in sicer tako, da je dobil otrdk do 12. leta 6 udarcev, otrok nad 12 let pa 12 udarcev z brezovko. Leta 1929. so Angleži odpravili šibanje.
Dr. Kadečka tolmači v svojem komentarju § 12 a zakona o mladinskem 'sodstvu tako, da je poleg kaznovanja, ki utegne biti opomin, pouk, dajanje dobrega vzgleda ali za« prt je, dopuščeno kaznovanje tudi s šibo.
Bivši zagrebški državni pravdnik za mlajše maloletnike je naziranja, da šibanje ni dopustno.
Ako bi se n. pr. pridružili mnenju, da je dopustno kaz« novanje s šibo, moramo vendar razmotrivati, ali bi ne prišla ta kazen prepozno in ali niso te kazni že izvršili roditelji ali varuhi ali osebe, ki skrbe za mlajšega maloletnika. V tem primeru ne bo nihče odredil kaznovanja s šibo, ker bi bilo dvakratno kaznovanje krivično, pa tudi sicer bi bilo pomi« sleka vredno, ali ni strahovanje s šibo, ki ga odredi sodišče,
Mladmsko sodstvo.
Že prepozno. Otrok ali mlajši maloletnik povprečno hitra pozabi na storjeno dejanje, končno pa pozabijo dejanje tudi prizadeti, tako da si ne žele novega razburjenja in neprilik. Po vsem tem pridemo do zaključka, da naj oblastva ne odre« jajo kaznovanja s šibo.
Ukor.
Mlajšim maloletnikom, ki so toliko zreli, da so mogli pojmovati naravo in pomen svojega dejanja ter po tem poj« movanju ravnati, je po § 28 k. z. izreči ukor, če je kaznivo dejanje bolj neznatne narave in če je nastalo iz očividne nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
V vsakem primeru, naj gre za prestopek ali zločinstvo, je po §§ 439, 441 in 442 k. p. ukreniti potrebne poizvedbe. Vsak uvideven sodnik bo že tekom poizvedb poučil mlaj« šega maloletnika, da njegovo dejanje ni dopustno po zakonih, verskih naukih in družabnem redu in ga bo posvaril, z dru« gimi besedami, izrekel mu bo ukor že tekom poizvedb. Ta ukor bo nedvomno učinkovitejši kot ukor, ki ga bo dal sodnik na naroku po § 443 ali na ustni razpravi po § 446 k. p. v svečani obliki, ker uči izkušnja, da celo odrasli ljudje cesto ne razumejo vsebine sodbe, tem manj bo razumel po« men in bistvo ukora mlajši maloletnik, ki je recimo — komaj prekoračil 14. leto.
Vzgojna odredba ukora se mi zato ne zdi posrečena. Zdi pa se mi umestno, ko že imamo to odredbo, da bi se sodnik za mlajše maloletnike in državni tožilec v takih pri« merih sporazumela tako, da bi dal sodnik mlajšemu malo« letniku razmeram prikladen ukor že med poizvedbami in bi to dejstvo ugotovil v spisih, nakar bi državni tožilec za mlajše maloletnike izjavil, da ne vidi osnove za nadaljevanje postopanja iz razloga, ker je dejanje neznatne narave. Dr« ža\'Tii tožilec za mlajše maloletnike bi torej uporabil per analogiam 3. odstavek § 442 k. p., po katerem se sme tako izjaviti, če je kaznivo dejanje tako neznatno, da ni pregon zaradi tega dejanja ne v korist javnosti, ne v korist prihod« njemu vodenju in moralnemu razvoju mlajšega maloletnika. Postopanje državnega tožilca formalno sicer ne bi bilo po« vsem v skladu z navedeno zakonito določbo, toda ker ni nikjer določeno, kako je tO'lmačiti besedo »neznatnost de« Janja« in ker bi se na predlagani način tolmačila zakonita določba v prid storilcev in ker gre končno za dobrobit mlaj? šega maloletnika. ni tehtnih razlogov proti predlaganemu načinu postopanja. K vsem tem razlogom je še poudariti vzgojni moment, da je namreč tem bolje za m.lajšega malo« letnik, čim manjkrat pride na sodišče.
MlaidiJtisko sodstvo.
Odpust na preskušajo.
V 3. odstavku § 28 k. z. normirani odpust na preskušnjo za dobo enega leta, če je nastalo kaznivo dejanje iz očividne nepremišljenosti ali lahkomiselnosti, a je težje narave, je nedvomno najboljše vzgojno sredstvo. Ta odredba je ame« riškega izvora in se imenuje »ameriški ali probacijski sistem pogojne obsodbe« (dr. J>ilovič: Pravni pregled).
Pomen te odredbe se razvidi iz § 449 k. p. Mlajši malo« letnik se mora namreč vesti za časa preskušnje tako, kakor se vede dobro vzgojen in dober maloletnik. Tak maloletnik, ki je na preskušnji, ne sme storiti nele nobenega kaznivega dejanja težje narave, se marveč tudi ne sme vdati pijance« vanju, nemoralnemu ali vlačugarskemu življenju. Zaupnik mora obvestiti sodnika za mlajše maloletnike tudi, če ugo« tovi, da kaže mlajši maloletnik znake malo vrednosti, ali če prekrši odrejeni nadzor ali odrejeno skrb, aH če stori po< vsem neznatno kaznivo dejanje. Na osnovi teh činjenic utegne ukreniti sodnik kakšno od odredb, naštetih v točki 1 do 5 § 449 k. p.
Oddaja inozemca v zavode.
O odredbah za oddajo mlajših maloletnikov v zavod za vzgajanje ah poboljševanje ni navesti kaj posebnega, pač pa je v tej zvezi še razpravljati primer, kako je postopati z mlajšimi maloletniki, inozemci. Spričo jasne določbe § 3 k. z., da je za vsakogar, ki stori v kraljevini Jugoslaviji kaznivo dejanje, uporabiti ta zakon, ne moremo^ dvomiti, da moramo enako, kakor zoper našega državljana, pošto« pati tudi zoper inozemca, čeprav se nekam malo čudno zdi, da naj bi mi vzgajali ali poboljševali inozemca in imeli z njim stroške, ko bomo uporabili zoper njega očuvalno od« redbo po § 37 k. z. in ga bomo izgnali iz naše države.
Vsak dvom o tem vprašanju razprši drugi odstavek § 67 uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb z dne 13. januarja 1930 (Službene-novine od 23. januarja 1930, št. 17/VI, Ur. 1. od 6. februarja 1930 št. 123), ki predpisuje, da mora sodišče v primerih, če prestaja obsojeni inozemec kazen na pro« stosti, aU je bil po odločbi oblastva oddan v kakšen zavod, oiavestiti pristojno upravno oblastvo, kje je ino* zemec, kdaj kazen začne in kdaj konča, odnosno kdaj bo obsojenec izpuščen iz zavoda.
§ 438 odst 4 k. p.
Pomisleke bi utegnil povzročiti tudi primer, kaj je sto« riti, ako zaznamo za kaznivo delo mlajšega maloletnika šele, ko je že polnoleten, a dejanje še ni zastarano, ker je po zadnjem odstavku § 438 k. p. uporabljati tudi v tem primeru
Mladinsko sodstvo.
sredstva, določena za mlajše maloletnike, izvzemši vzga« janje. V mislih imam težja kazniva dejanja, druga bodo itak po večini zastarana. V takih primerih more odrediti sodnik oddajo tudi že polnoletnega storilca v zavod za poboljše« vanje aU izreči odpust na preskušnjo ah mu dati ukor.
§ 28 zadnji odst. k. z. § 452 in odst. 3 k. p.
Končno je treba še opozoriti, da si zadnji odstavek § 28. k. z. in 3. odstavek § 452 k. p. nasprotujeta. Po § 28 k. z. je treba mlajšega maloletnika kaznovati ob tu navedenih pogojih samo za zločinstva, zaradi drugega kaznivega de« janja (prestopkov), storjenega med vzgajanjem ali pobolj« sevanjem, ga je kaznovati discipHnsko. Določba § 452/3 pa se glasi: »če stori mlajši maloletnik, ki je dovršil 15 let, v zavodu ali zunaj zavoda zločinstvo, je postopati po § 451, 5. odst. k. p. Po tem predpisu je postopati, če stori tudi lažje kaznivo dejanje«. Peti odstavek § 451 k. p. ima sicer tudi še določbo, da je postopati zoper mlajšega maloletnika, dokler je v zavodu, zaradi drugih kaznivih dejanj, disci« plinsko. Toda naglas leži na besedi »tem«, to je po pred« pisu, da je kaznovati mlajšega maloletnika kakor starejšega maloletnika. Kljub temu se bomo držali določbe § 28 k. z. glede na § 1 kaz. zak., da namreč ne sme biti nihče kazno« van zaradi dejanja, za katero ni predpisal zakon, preden ie bilo storjeno, da bo in kako bo kaznovan oni, ki ga stori. Ker torej § 28 k. z. ne določa kazni v smislu kazenskega zakona za mlajše maloletnike, ako store prestopek v zavodu za vzgajanje aU poboljševanje ali izven zavoda, ni mogoče kaznovati mlajšega maloletnika za prestopke po kazenskem zakonu.
Sodišča za mlajše maloletnike.
Temelj mladinskega sodstva so samostojna mladinska sodišča. Zahteva po samostojnih mladinskih sodiščih je prav tako važna, kakor zahteva po zakonitih določbah za malo« letnike. Samo pol dela bi opravili, ako ne bi ustvariH mla« dinskih sodišč.
Ta trditev ni zgolj teoretična. Ze praksa več ko desetih let v drugih državah, zlasti v Združenih državah Severne Amerike, uči, da so vprav samostojna mladinska sodišča dosegla velike uspehe v vzgoji maloletnikov, uspehe, s ka« terimi se lahko ponaša ta država pred vsem svetom.
Naš novi kazenski zakon in kazenski postopnik sta izvze« la mlajše maloletnike iz materialnih in formalnih določb ka« ženskih zakonov, izločila sta jih popolnoma od starejših oseb in jih postavila izven kriminalnega' postopanja, razen edine izjeme, to je kaznivih dejanj, ki spadajo po zakonu o dr«
Mladinsko sodstvo.
žavnem sodišču za zaščito države (z dne .^1. decembra 1929 SI. nov. z dne 31. decembra 1929 št. 3()7/CXXXI, Ur. 1. ban« ske uprave dravske banovine z dne 11. ianuarja 1930, št. 68) v pristojnost sodišča za zaščito države.*
Iz tega razloga zakon ne določa za mlajše maloletnike kazni, razen v primeru, če stori mlajši maloletnik po dovr« šenem 15. letu v zavodu za vzgajanje ali v zavodu za po« boljševanje ali izven zavoda, toda dokler traja vzgajanje ali poboljševanje, zločinstvo in če spozna sodišče takega maloletnika za toliko zrelega, da je mogel pojmovati naravo in pomen svojega dejanja in ravnati po tem pojmovanju. Zakon določa za mlajše maloletnike samo vzgojne in pobolj« sevalne ukrepe, ker je namen zakona vzgojiti in poboljšati maloletnike, ne jih kaznovati.
Sodnik poedinec.
Dosledno^ tem načelom določajo naši zakoni, da sodi mlajše maloletnike sodnik«poedinec, nc glede na to, kakšno je kaznivo dejanje, ki ga je storil maloletnik. Ker se vrše ustne razprave in naroki nejavno, to je brez pristopa občin« stva, izgube te razprave in naroki zoper mlajše maloletnike značaj kazenskih razprav. Sodnik in maloletnik si ne stojita nasproti kakor kazenski sodnik in obtoženec; veže jih vez zauipanja. Povprečno lahko trdimo, da bo maloletnik zaupal sodniku poedincu v nejavni razpravi mnogo bolj svojo no« tranjost in svoje nazore o življenju ko senatu 3 ali 5 sodni* kov, ker ve, da ne bo nikdo zvedel za njegovo priznanje, ker ni občinstva na razpravi.
Izključitev javnosti.
Izključitev javnosti v postopanju zoper mlajše malolet« nike pa ima tudi negativen vzgojni pomen. Mlajši malo« letnik ni junak razprave in vseobčnega zanimanja občin« stva; o njem se ne sme pisati in nikoH ne sme biti imenovano njegovo ime v časnikih v zvezi s postopanjem zoper njega pred sodiščem.^ Zanimivi so motivi, iz katerih so' utesnili v Avstriji pristojnost porote v postopanju zoper mlajše malo« letnike (§ 21 avstr. zak. o mladinskem sodstvu). Motivi na« vajajo, da je postopanje pred poroto po svoji teatraličnosti in privlačnosti na občinstvo prav posebno prikrojeno tako, da vzbuja v mlajšem maloletniku vtis, da je junak zelo za«
' \' konkretnem primeru sem opozoril držaAtiejja tožilca; pri' dr» žavnem sodišču za zaščito države na pomisleke, ki govore zoper pristoj« nost državnega sodišča za zaščito države glede mlajših maloletnikov. Dr« žiLVTii tožilec pri sodišču za zaš-črto države je odločil deBnitivno, torej ¦dal s tem vedeti, da zahteva zase pristojnost tudi glede mlajših malo« Jehiikov, ki so zagrešili v citiranem zakonu navedeno kaznivo dejanje.
Mladimsko sodstvo.
nimivih dogodkov. Prav taki vtisi in dojmi pa zamorijo do« cela kes in uvidevnost, da je storjeno dejanje nedopustno. Tako postopanje torej nasprotuje vzgojnim namenom in zato ni sposobno za mlajše maloletnike.
Sodnik poedinec je zato neprecenljiva prednost v po« stopanju zoper mlajše maloletnike napram zbornim sodi« ščem, kajti samo v primerih, ako odkrije mlajši maloletnik svojo dušo sodniku, more sodnik spoznati pojmovanje malo« letnika in samo v takem primeru more ukreniti prave od« redbe za maloletnikovo bodočnost.
Sodnik za mlajše maloletnike.
Toda vsak bistroumen sodnik še ni dober sodnik za mlajše maloletnike. Sodnik za mlajše maloletnike mora biti predvsem dober psiholog; ukvarjati se je moral praktično z vzgojo otrok; biti mora zato pedagog in mora biti zlasti potrpežljiv. Le če bo imel bogate življenske izkušnje, če bo mil in strog na pravem mestu, da ne bodo maloletniki izrabljali njegove dobrohotnosti, neizkušenosti in nepozna« nja mladine, bo mogel ugodno vplivati na mladino. Pojmo« vanje mladine in njeni interesi so ipopolnoma drugačni ko interesi in naziranja odraslih. Odrasli utegnejo zato imeti samo razumevanje za težnje mladine, nikdar pa ne morejo doseči soglašanja z nazori in s hotenjem mladine. Sodnik naj ne bo zato ne premlad, ne prestar.
Naš kazenski postopnik določa v § 436, da naj se vzame sodnik za mlajše maloletnike »izmed bolj izkušenih sodni« kov«. Avstrijski zakon o mladinskem sodstvu (§ 27) pa pred« videva, da morejo biti sodniki za mlajše maloletnike samo tisti, ki se odlikujejo po svojem pedagoškem razumevanju. Taki sodniki naj bi poprej že opravljali tudi posle varstve« nih in skrbstvenih sodnikov in kolikor moči se znanstveno baviH s psihologijo, psihiatrijo ali pedagogiko. V tem srni« slu se glasi tudi nemški zakon o mladinskem sodstvu.
O Američanih, Angležih in Francozih je znano, da iz« hirajo mladinske sodnike s posebno vestnostjo. Američan Ben B. Lindsev, mladinski sodnik Združenih držav Severne Amerike, je po svojih spisih in po svojem delovanju znan po vsem kulturnem svetu. Čeprav naš zakon nima tako podrobnih določb o izberi mladinskih sodnikov kakor drugi zakoni, ni to nobena ovira, da ne bi apelacijsko sodišče imenovalo svojih najsposobnejših sodnikov za mladinske sodnike.
Pri tem ni gledati toHko na pravno kvalifikacijo, marveč je upoštevati gori navedene lastnosti in pogoje, ki jih mora imeti in izpolniti mladinski sodnik.
Mladiinsko sodstvo.
Dva primera iz prakse hočem navesti, ki naj pokažeta, kako lahko zabrede sodnik za mlajše maloletnike na naipačna pota.
V spisu sem našel v zapisniku z mlajšim maloletnikom to4c »priznanje«, ki ga podajam doslovno: »Priznavam, da sem toliko zrela, da sem mogla pojmovati naravo in pomen svojega dejanja ter po tem pojmovanju ravnati in se zave« dala tudi posledic svojega dejanja.«
Naš postopek (§ 441) nalaga sodniku, da ugotovi in poizve, česar je treba za oceno individualnosti mlajšega ma« loletnika in stopnje duševne in moralne zrelosti. Zaslišati mora zato po potrebi roditelje ali zakonitega zastopnika, duhovnika, učitelja, gospodarja in zdravnika mlajšega ma= loletnika, nadalje skrbstvena in administrativna oblastva, družbe in zavode, ki so imeli posla s tem maloletnikom.
Zakon zahteva torej mnogo več ko kratko maloletni* kovo priznanje, da je »zrel«. Saj nima presoditi maloletnik, če je zrel ali ne, to presodi marveč sodnik. Če pa ima sodnik, ko je izvršil vse v prejšnjem odstavku naštete poizvedbe, še pomisleke, ah je mlajši maloletnik zrel, mora zaslišati o tem zdravnika=psihiatra in more pritegniti k zaslišanju že z vsega početka izkušenega pedagoga, da se »nedvomno ugotovi«, ali je mlajši maloletnik zrel pojmiti naravo in pomen svojega dejanja in ravnati po tem pojmovanju (§ 442/2 kaz. post.).
Drugi primer: Sodnik za mlajše mladoletnike je ugo? tovil, da se je že skoraj 17=letna maloletnica od »sramu raz= jokala«, ko jo je pričel izpraševati o izvršeni tatvini ogrlice in iz tega razloga sploh ni pribavil osebnih podatkov malo« letnice. Imel sem pomisleke zoper te solze. Dal sem poiz« vedbe dopolniti in dognal, da je bila ta maloletnica 23. okto« bra 1929 obsojena zaradi hudodelstva tatvine. Dva dni po s(jdbi, torej 27. oktobra 1929 je izvršila zopet tatvino in ko je prestala drugo kazen 30. novembra 1929. je 13 dni nato izvršila tatvino ogrlice in zaradi te tatvine prišla pred mla« dinskega sodnika. Šolsko vodstvo in občina sta poročali, da ima dekle dobro vzgojo, da je duševno dobro razvita, zelo nadarjena, »a ni nagnjena k dobremu«. Na podlagi teh ugo« tovitev ne bo nihče več verjel, da se je bistroumno dekle jokalo skesano od »sramu«. Bistroumna maloletnica je pre« hitro spoznala dobrohotnega mladega sodnika, izrabila ie njegovo dobrohotnost in skušala s svojimi solzami doseči, da ji popolnoma spregleda njeno tretjo tatvino.
Sodnik naj bi torej, preden zasliši maloletnike, povpra« šal skrbstvena, šolska in administrativna oblastva o zrelo* sti, prejšnjem življenju in drugih razmerah maloletnikov. da ve vsaj pribHžno, i kom ima opraviti. Jasno pa je, da si
10 iMladitnsko sodstvo.
sodnik ne sme napraviti predsodkov na osnovi pribavljenih podatkov.
Samostojna mladinska sodišča.
Vsem navedenim zahtevam pa morejo biti kos le sod« niki, ki se bavijo izključno ali vsaj po večini z mladinskim sodstvom. Naša zahteva naj bo torej, da se ustanove samo« stojna sodišča za mlajše maloletnike, kjerkoli je to količkaj mogoče. Sodnik za mlajše maloletnike na sedežu okrožnega sodišča naj bo pristojen za prestopke in zločinstva mlajših maloletnikov in ne samo za zločinstva. Tudi naj se sodni« kom za mlajše maloletnike v smislu zadnjega odstavka § 446 k. p. poverijo posli skrbstvenega oblastva za osebe, zoper katere postopajo zbog kaznivega dejanja. Pomen te zahteve bom še posebej omenil v poglavju o povračilu stroškov po« stopanja.
Na Hrvatskem postopajo sodniki za mlajše maloletnike tako, čeprav v zakonu ni striktne določbe. V drugih državah pa je tako postopanje vprav predpisano. V Nemčiji n. pr. poznajo v tem pogledu dva sistema: takozvani frankfurtski sistem, ki je v tem, da ima kazenski sodnik tudi posle skrbstvenega oblastva, in kolnski sistem, ki določa obratno, da je namreč skrbstveni sodnik obenem sodnik za mlajše maloletnike v primerih kazenskega postopanja.
Pravkar navedena zahteva, da naj bo sodnik za mlajše maloletnike vsaj na okrožnem sodišču pristojen za zločinstva in prestopke, je utemeljena iz teh«le praktičnih razlogov.
Zgodi se, da prijavljeno dejanje v resnici ni bilo zločin« stvo, marveč samo prestopek, ali da se uvedeno' postopanje zaradi zločinstva ustavi in da preostane samo prestopek ali niti ta ne, pač pa je ugotovljeno, da je mlajši maloletnik zanemarjen in moralno pokvarjen tako, da je treba ukreniti zoper njega vzgojne mere. V tem primeru ni dvoma, da je treba po zakonitih predpisih odstopiti spise sodniku za mlajše maloletnike na sreskem sodišču. Ta ne pozna mlaj« šega maloletnika, ker ga ni zasliševal, in morda ne bode nogodil prave odredbe, vrhtega pa izgubi sodnik na sreskem .sodišču mnogo časa s študijem spisov.
Sodnik za mlajše maloletnike in njegovo postopanje.
Poudariti je treba takoj, da jc delo sodnika za mlajše maloletnike upravno pedagoško in ne juridično. Sodnik naj bo svetovalec, učitelj in prijatelj mlajšega maloletnika, ki mu naj nadomesti in spopolni to, kar je zamrudila domača vzgoja in česar šola ni mogla storiti, n. pr. zato ne, ker mlajši maloletnik ni prihajal redno v šolo. Zato bo moral sodnik istočasno, ko bo postopal zoper mlajšega malolet«
Mladinsko sodstvu. 11
nika, vplivati tudi na starše, kako naj vzgajajo in nadzirajo otroka ali mlajšega maloletnika in kako naj zanj skrbe. To nalogo bo sodnik v pretežni večini primerov utegnil pre« pustiti zaupniku, ako bo zaupnik res zanesljiva oseba, ki se je povrh še bavila z vzgojo otrok in z oskrbovanjem sirot, ki je torej pedagog, ki pa mora biti tudi še nekoliko^ krimi« nalist, ki ima čas in zlasti veselje se ukvarjati z mladino in z njenimi roditelji. Dobro^ bi zato bilo, da bi ministrstvo pravde, kakor ima v mislih kazenski postopek v § 450, nagra« dilo zaupnike za njihovo delo. Ta denar bi bil zelo dobro naložen, ker bi v mnogih primerih obvaroval državo stro«^ škov, ki jih ima z izvršitvijo kazni in z vzgajanjem in pobolj« sevanjem v zavodih za vzgajanje in poboljševanje.*
Izkušnja drugih držav je pokazala, da spada tudi vpra« sanje zaupnikov k temelju mladinskega sodstva, na katerih sloni in s katerimi pade mladinsko skrbstvo.
Ločitev mlajših maloletnikov od odraslih.
Načelo sodnika za 'mlajše maloletnike mora biti, da popolnoma loči mlajše maloletnike od odraslih oseb. To načelo je izraženo n. pr. v §§ 434 in 435 k. p. V § 435 je določeno, da tudi pri sreskih sodiščih, ki imajo izkušene sodnike in pa prostore, prikladne za 1 o č c n o postopa« nje zoper mlajše maloletnike .. . lahko ustanovi minister pravde z uredbo poseben oddelek »kot sodišče za mlajše maloletnike«.
Po § 438 odst. 2 k. p. je treba paziti, da ne prihajajo mlajši maloletniki v dotiko z odraslimi obdolženci, zlasti takrat, kadar se pokaže že med poizvedbami, da je nujno treba omejiti prostost mlajših maloletnikov, a ni možnosti, da bi se spravili mlajši maloletniki med postopanjem v zasebni ali državni zavod ali k primerni rodbini. Najbolje hi seveda bilo, da bi se vršilo postopanje zoper mlajše malo« letnike v popolnoma ločenem poslopju, da mlajši maloletniki sploh ne bi prišli na hodnikih ali v čakalnicah v dotiko z odraslimi. V Kolnu v Nemčiji obdrži n. pr. društvo »Innere Mission« do razprave tiste izmed mlajših maloletnikov, ki so storili kaznivo dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, in ki so bili izročeni temu zavodu.
Namenu, ločiti mlajše maloletnike od odraslih, služi tudi določba § 17 k. p., da ie za postopanje pristojno sodišče tistega območja, kjer obdolženec stalno živi ali začasno biva, ali kjer je bil prijet, ali ono sodišče, pred katero se prijeti
* P.rav to zahtevo zagovarja naš odlični znanstvenik g. univerzitetni profesor Maklecov v svojem spisu »Diržava in družba v borbi zoper-zločinstvenost mladine« v 10. številki revije »Naša doba«.
ri2 MUdnsko sodstvo.
obdolženec privede. Ta določba omogoča sodnikom za mlajše maloletnike, da ne bodo premeščevali maloletnikov iz enega kraja v drugega, kakor zločince.
Preiskovalni zapor.
V postopanju zoper mlajše maloletnike je treba tudi rešiti vprašanje, če je načelno dopustno, ukreniti zoper mlajšega maloletnika preiskovalni zapor.
Kazenski postopek ne razpravlja o tem izrecno. Proti ukrenitvi preiskovalnega zapora je ta tehten pomislek, da načelno ni dopustno izreči zoper mlajšega maloletnika, tudi za najtežje kaznivo dejanje ne, kazni zapora ali robije, še manj bo torej dopusten preiskovalni zapor, ko še niti ni ugotovljena krivda.
V drugem odstavku § 438 k. p. imamo določbo, da je zlasti takrat treba paziti, da ne pridejo mlajši maloletniki v dotiko z odraslimi obdolženci, kadar se pokaže že med poizvedbami, da je nujno treba omejiti prostost mlajših ma^ loletnikov, a ni možnosti, da bi se spravili mlajši maloletniki med postopanjem v zasebni ali državni zavod ali k primerni rodbini in se to tudi ne more nadomestiti z drugim ukrepom, niti s pomočjo društva za zaščito maloletnikov. Še določneje govori zakonodajec v 4. odstavku § 441 k. p., namreč, da sme ukreniti sodnik tudi med postopanjem prikladne začasne odredbe za skrb, za zaščito in za oddajo mlajšega maloletnika, kakor tudi za ločeno čuvanje v primerni rodbini, če misli, da bi bilo nevarno, pustiti ga v dotedanji okolici. Končno imamo še občno določbo § 437 k. p., da je treba uporabiti tudi druge predpise tega zakona, kolikor ni odrejeno v oddelku glede postopanja sodišč zoper mlajše maloletnike kaj drugega.
V zakonodaji drugih držav je po večini rešeno to vpra^ sanje tako, da naj se koncem koncev ukrene preiskovalni zapor tudi zoper mlajšega maloletnika. V § 36 avstr. zak. o mladinskem sodstvu je rečeno, da je dopustno ukreniti zavarovalni in preiskovalni zapor zoper mlajše maloletnike, če ni mogoče doseči isti uspeh z drugimi ukrepi, n. pr. z oddajo mlajših maloletnikov v zavod ali k primerni rodbini.
Na podlagi navedenih določb §§ 438/3, 441/4 in 437. k. pr. moramo zaključiti, da preiskovalni zapor ni dopusten, pač pa sme sodnik za mlajše maloletnike ukreniti med posto= panjem prikladne začasne odredbe, kakor ločeno čuvanje v državnem ali zasebnem zavodu ali v primerni rodbini. Dokler pa teh zavodov nimamo, ne bo mogoče kakor odre= diti ločeno čuvanje mlajšega maloletnika v posebnem oddel= ku  jetnišnice.  Dvome  pa,  ki  se  morda pojavijo spričo
Mladinsko sodstvo. 13*
nejasnosti zakonskih določb zoper ločeno čuvanje mlajših maloletnikov v prostorih jetnišnice, razprši praksa, kaKor nam jo nudi življenje. Skoraj 17 let stari mlajši maloletnik, avstrijski državljan, je po zrelem preudarku usmrtil svojega sorodnika in ga oropal. Že nred dejanjem si je pripravil vse za pobeg. Naključno je bil zasačen in izročen sodišču. Ce bi ga bih izpustili zato, ker bi menili, da ga ni dopustno pridržati v posebnem oddelku jetnišnice, bi storilec gotovo pobegnil. Zato je bilo treba odrediti zoper njega ločeno čuvanje v prostorih jetnišnice.
Nedvomno je, da ne bomo uporabljali jetnišnic za ukrenitev ločenega čuvanja mlajših maloletnikov, ko bomo imeH zavode, kamor bo moči spraviti mlajše maloletnike po storjenem dejanju in jih obdržati do razprave. Zaenkrat je po mojem mnenju umestno, da določijo predsedništva okrožnih sodišč v jetnišnici ločene prostore, kjer je možno držati mlajše maloletnike do razprave, tako da ne pridejo v dotiko z odraslimi jetniki in kaznenci. Na tak način postopa n. pr. tudi sodišče za mlajše maloletnike v Zagrebu.
Niti misliti ni na to, da bi bilo moči spraviti mlajšega maloletnika do razprave k primerni rodbini, ker se bodo ljudje bali takih maloletnikov. Prav tako se bodo branili zavodi za vzgajanje ali dečji domovi takih maloletnikov, ker se je bati, da bi vplivali kvarno na njihove gojence.
Izločitev postopanja.
Izločitev postopanja zoper mlajše maloletnike je pred^ pisana v § 438 k. p., če so sodelovali pri kaznivem dejanju mlajši maloletniki in druge osebe. Zakon pa pripušča, da razpravlja tudi redno sodišče zoper mlajše maloletnike, ako bi bila izločitev v kvar stvari, vendar se mora redno sodišče glede mlajših maloletnikov držati predpisov kaz. zakona, veljavnih za mlajše maloletnike, kolikor gre za mlajše malo= letnike. Zakon ima torej namen, da loči mlajše maloletnike od odrasHh oseb in zato naj sodišča skoraj brez izjeme izločajo postopanje zoper mlajše maloletnike in redna sodi= šča naj mlajših m.aloletnikov tudi ne zaslišujejo kot priče v istem postopanju zoper odrasle. Tako zaslišanje o istem dejanju, katerega so pomagali mlajši maloletniki storiti sami, vpliva prav tako kvarno na mJajše maloletnike, kakor če bi bili v dotičnem postopanju obdolženci, zlasti če gre za nrav= stvene delikte. Če pa bode neobhodno potrebno zaslišati mlajše maloletnike, naj jih zaslišujejo sodniki za mlajše maloletnike in ne redno sodišče na glavni razpravi.
Seveda ni treba izločiti postopanie, ako so dani nogoii zadnjega odstavka § 438 k. p., t. j. da je mlajši maloletnik
44 Mladinsko s(xistvo.
Že dovršil 17. leto pred pokrenjenim ali končanim postopa« njem, ker se v tem primeru začne ali nadaljuje postopanje pred rednim sodiščem, ki pa vendar le uporablja sredstva, določena za maloletnike, toda samo za dejanja, ki so jih že štorih kot mlajši maloletniki. Branilci.
Zelo previdni, stvarni in taktni bodo morali biti branil« ci v postopanju zoper mlajše maloletnike. Če bi opazil mlajši maloletnik, da navaja branilee njegovo dejanje neutemeljeno v lepši luči kakor zasluži, da neupravičeno skuša zvaliti krivdo na druge osebe ali da skuša dejanje iz kakršnihkoh neobstoječih razlogov opravičiti, bo iraka razprava bodočemu razvoju mlajšega maloletnika bolj ško« dovala kakor koristila, zlasti, če se bo posrečilo, z bistro« umnimi zagovori in izgovori doseči popolno oprostitev. V večjih mestih drugih držav imajo sodišča za mlajše malo« letnike stalne branilce za mlajše maloletnike, ki iz veselja in ljubezni do stvari sodelujejo brezplačno v postopanju zoper mlajše maloletnike in pomagajo iskati vzgojnih sred« stev, da se napravijo iz mlajših maloletnikov pošteni ljudje. So to navadno imoviti odvetniki ali upokojeni državni urad« niki, ki žrtvujejo nekaj svojega dela človekoljubni stvari.
Naš kazenski postopnik predpisuje v 3. odstavku § 434, da mora imeti mlajši maloletnik v postopanju pred okrož« nim sodiščem kot sodiščem za mlajše maloletnike branilca, torej v postopanju zaradi zločinstev (§ 10 t. 2 k. p.). V po« stopanju radi vseh prestopkov mlajših maloletnikov pred sreskimi sodišči (§ 9 t. 1 k. p.) sodelovanje branilca ni obvezno (prim. določbo § 384 odst. 2 k. p.).
V primerjavo navajam, da morajo imeti mlajši malolet« niki po avstr. in nemškem zakonu o mladinskem sodstvu (§ 34) tudi v postopanju radi prestopkov branilca za glavno razpravo in za postopanje, ki se morda uvede radi pravnih lekov, dočim naš kazenski postopek tega predpisa nima.
Vpogled spisov.
Od najbolj kočljivih vprašanj je nedvomno vpogled v spise in njih pregled. Po našem zakonu je treba seveda dovoliti pregled spisov, ker v določbah o postopanju zoper mlajše maloletnike ni ustanovljena izjema. Vendar naj bi bilo v tem postopanju prepuščeno preudarku sodnika, ali dovoli vpogled v spise ali vsaj v vse dele spisa, ker vprav to postopanje temelji na poročiHh zaupnikov, šolskih vod« stev, župnih uradov in občinskih predstojnikov. Čestoi bi se utegnilo zgoditi, da bodo navedene osebe izpostavljene šikanam sorodnikov mlajšega maloletnika ali celo mlajšega
Mladinsko sodstvo. 15
maloletnika samega. Posledica tega bo, da navedene osebe in uradi ne bodo dajali točnih in izčrpnih poročil. Tako pa se bodo vprav taki mlajši maloletniki, ki so najbolj potrebni vzgojnih odredb, izmotali iz postopanja brez vseh posledic. Ponovno sem doživel, da občinski uradi ne poročajo resnice, ker si ne upajo. Občinski predstojnik je oddal tako«le pismo o glasu: »Kaj dobrega se ne ve, kaj slabega se ne sme.« Učitelji mariborskega okoliša pa so mi na svojem zborovanju dne 8. marca 1930 v Mariboru izjaviU, da ne bodo poročali vsdej resnice, ker se tega ne upajo storiti, boječ se mašče? vanja mlajšega maloletnika in njegovih ljudi, zlasti ker se je že več učiteljem pripetilo, da so imeli neprilike radi svojih poročil.
Obrazložen predlog.
Po 3. odstavku § 442 k. p. mora podati državni tožilec •obrazložen predlog za nadaljnje postopanje ter označiti v njem vzgojno sredstvo, ki naj se uporabi. V kakšni obliki naj bo sestavljen obrazložen predlog? Po mojem mnenju naj vsebuje tak predlog osebne podatke mlajšega malolet* nika (generalija), dejanje z vsemi zakonitimi znaki, z naved* bo časa in kraja izvršitve in druge okolnosti, kolikor jih je treba, da se označi dejanje čim jasneje. Navesti pa je treba tudi vzgojno sredstvo, ki naj bi se uporabilo. Temu dispo^ zitivnem delu naj se doda obrazložitev, ker zahteva zakon obrazložen predlog. V obrazložitvi bo treba navesti zlasti vse, česar je treba za oceno individualnosti mlajšega maloletnika, stopnjo duševne in moralne zrelosti mlajšega maloletnika in njegovih življenskih razmer kakor tudi vseh drugih okolnosti, v katerih in radi katerih je storil mlajši maloletnik kaznivo dejanje.
Obtožba.
Obtožbe po 2. odstavku § 442 k. p. ni sestaviti po mo« jem mnenju tako, kakor so običajno sestavljene v pošto« panju zoper mlajše maloletnike, je marveč reči v obtožnem stavku, da je storil mlajši maloletnik kaznivo dejanje, ki ima znake zločinstva, n. pr. zoper življenje in telo po § 178/2 in 4 k. z. i. t. d.
Ne morem soglašati z naziranjem nekaterih sodišč, ki v sodbi sploh ne navedejo kaznivega dejanja in ne označijo naziva kaznivega dejanja. Ta praksa nasprotuje jasni do« ločbi točke 1 § 446 k. p., ki določa, da izreče sodnik s sodbo, s katero proglasi mlajšega maloletnika za krivega s t o r« jene g a kaznivega dejanja. Ce hočemo postopati po zakonu in to moramo, je treba, da potemtakem nave« demo storjeno kaznivo dejanje na način, kakor sem obraz=
16 Mlaidinsko sodstvo.
ložil zgoraj. Sicer pa res ne vem, zakaj bi bila vprav pri zločinstvih, torej pri najtežjih kaznivih dejanjih, potrebna taka rahločutnost napram storilcu, ki je n. pr. naklepno usmrtil svoje.ga očeta z nožem. Takemu mlajšemu malolet« niku moramo pač povedati jasno v obraz, kaj je storil in kako se je pregrešil, da uvidi strahoto svojega dejanja.
Doba vzgajanja
V rešitvi in sodbi, s katero odredi sodnik za mlajše ma« loletnike oddajo mlajšega maloletnika v zavod za vzgaja« nje ali poboljševanje, n i izreči dobe vzgajanja ali pobolj« sevanja. To razodevata 5. in 6. odstavek § 28 k. z. Po teh določbah mora ostati mlajši maloletnik v zavodu za vzga« janje, dokler ;se ne poboljša, toda najmanj leto dni in najdlje do dovršenega 21. leta; v zavodu za poboljševanje ostane mlajši maloletnik prav tako, dokler se ne poboljša, toda najmanj 3 in najdlje 10 let.
Kako je presojati poboljšanje, predpisujejo določbe §§ 451, 452 in 453 k. p.
Obvestilo kaz. vpisnika.
Čeprav naš zakonik o sodnem kazenskem postopanju nima zadevnih določb, vendar ni dvoma, da je treba sporo« čiti vsako sodbo in rešitev, izrečeno zoper mlajšega malo« letnika državnemu tožilstvu za kazenski vpisnik (§§ 437 odst. I in 427 k. p.) Ta obvestila se po mojem mnenju ne bi smela izvršiti z običajnim kazenskim listom, marveč, dokler ne dobimo posebnih predpisov, v obliki dooisa, ki vsebuje osebne podatke mlajšega maloletnika, kakor jih predpisuje § 152 k. p. z navedbo storjenih ukrepov.
Stroški postopanja zoper mlajše maloletnike.
Praktik mora takoj občutiti vrzel, ki je v zakonu glede vprašanja stroškov v postopanju zoper mlajše maloletnike. Zgolj z določbo § 437 k. p., da se uporabljajo tudi drugi predpisi tega zakona, kolikor se ne odreja v tem oddelku glede postopanja sodišč za mlajše maloletnike kaj drugega, ni moči shajati.
Ne sme se prezreti, da kazensko postopanje in pošto« panje zoper mlajše maloletnike nista istovetna pojma. Mi ne čutimo tega tako močno, ker imamo vse določbe mate« rialnega in formalnega zakona, ki se nanašajo na mlajše maloletnike, uvrščene med določbami kazenskega zakona in kazenskega postopka. Čisto drugače se občuti to v zako« nodaji onih držav, ki so uzakonile postopanje zoper mlajše maloletnike v posebnih zakonih. V takem primeru sih vpra«
Miadmsko sodstvo. \7
.Sanje stroškov v ospredje in je tudi posebej in podrobno urejeno.
Dvomi, ki sem jih omenil, postanejo očiti, če si pred= očimo določbo o stroških kazen.skega postopka, kakor jih vsebuje § 309. »V vsaki sodbi, kakor tudi v rešitvi, s ka? tero se ustavlja kazensko postopanje, izreče sodišče, katera izmed strank mora plačati stro.ške kazenskega postopanja.« Obsodba radi kaznivega dejanja in izvršitve kazni so te=^ melj tudi nadaljnjim določbam kazenskega postopka o pos vrnitvi stroškov.
Imamo tudi v postopanju zoper mlajše maloletnike sodbo po § 446 t. 1 k. p., vendar sodnik ne izreče kazni, razen — lahko rečemo, — izjeme iz § 28 zadnji odstavek k. z. (§ 54 odst. 3 k. p.), temveč odredi oddajo mlajšega jna« loletnika v državni zavod za vzgajanje ali poboljševanje.
Toda te sodbe bodo le neznaten del odločb mladinskih sodišč. V pretežni večini bomo imeli rešitve z odredbami po točkah 2. in 3. § 443 k. p. z raznimi vzgojnimi ukrepi.
Zakon bi zato moral urediti vprašanje stroškov po= drobno ali vsaj ustanoviti, da vse sodbe, čeprav sodnik ne izreče kazni in vse rešitve sodnika za mlajše maloletnike enačijo sodbam, ki vsebujejo kazni. Posebej bi moral vse« bovati zakon določbe o plačilu stroškov, ki nastanejo z ukrepi po točki 3. § 443 k. p. ki jih izreče sodnik za mlajše maloletnike z rešitvijo, celo brez ugotovitve glede kriv« d e. Toda, ker nimamo ne enega ne druge.«a, moramo po mojem mnenju uporabljati analogno določbe kazenskega postopka o stroških kazenskega postopanja. Mlajši malo« letnik bo torej moral plačati stroške, postopanj a, ne pa na osnovi postopanja stroškov, ki nastanejo z odrejenimi ukrepi n. pr. v zavodih za vzgajanje in pobolj« sevanje in z vzgojo pri primerni rodbini, nadalje s privodi v zavod i. t. d. Stroške vzgajanja v zasebnih zavodih in pri primerni rodbini bo sicer moral plačati mlajši maloletnik, ali če on nima imovine, osebe, ki so dolžne skrbeti zanj, to pa ne po določbah kazenskega postopka, temveč na osnovi določb obč. drž. zakonika (§ 141 in 143 glede zakonskih, § 166 glede nezakonskih otrok). Te plačilne obveze zato ne bo ustanovil sodnik za mlajše maloletnike, ki je izrekel ukrepe po točki 3. § 443 k. p., marveč skrbstveni sodnik.
Tu vidimo kolikega praktičnega pomena bi bilo, če bi bil sodnik za mlajše maloletnike obenem tudi varstveno in skrbstveno oblastvo, aH obratno, da bi bil varstveni in skrb« stveni sodnik tudi sodnik za mlajše maloletnike, če gre za postopanje po kaz. zakonu in kaz. postopku zoper mlajše maloletnike.
18 Naravna pravna načela l.Jj 7 avstr. drž. zat.);
Stroške vzgajanja mlajših maloletnikov v državnih za* vodih bo nedvomno trpela država. V praksi ,se zaenkrat krijejo ti stroški iz kazenske zaloge.
Kar se tiče ustavitve postopanja zoper mlajše malolet« nike po t. 1 § 443 (§ 442 odst. 3 k. p.) k. p., moremo brez vseh pjomislekov uporabiti določbo §§ 309 in 311 k. p. (§ 437 k. p.). Stroške trpi državna blagajna, kolikor bi ne bile ob« vezane, po\Tniti jih osebe, navedene v 2. odstavku § 311 k. p.