Pregled kmetijstva po celi Europi.
Po prof. dr. Hlubek-u.
Vsakemu kmetovavcu in menda vsakemu omikanemu človeku bi utegnilo mikavno biti, ozreti se po tistem delu sveta, na kterein mi prebivamo, in zvediti stan kmetijstva in mnogoterih s kmetijstvom zvezanih opravil. Slavni gosp. prof. Hlubek je v svoji izverstni kmetijski knjigi sostavil pregled po celi Europi, iz kterega povzamemo sledeče.
Blizo 260 milionov ljudi prebiva v Europi. Obdelane zemlje je 1030 milionov oralov (jo-hov), neobdelane 660 milionov oralov; več ko tretji del je tedaj nerodoviten , kterega dobra polovica bi se še obdelati dala.
Na Angleškem je v primeri z druzimi veličini! deržavami naj več nerodovitne zemlje.
Kar polje zadene, ga je v primeri naj več na Francoskem, namreč 45, potem na Pruskem (Prajsovskem)44, za tem na Angleškem 38, v našem cesarstvu 37, na Rusovskem 26 odstotkov (procent), to je, od sto oralov obdelane zemlje je v imenovanih deržavah tolikšni del polja.
Travnikov je naj večna Angleškem, namreč 56, za tem na Francoskem 32, na Pruskem 25, v našem cesarstvu 24, na Rusovskem le 5 odstotkov.
Gojzdov ima Rusovsko naj več, namreč 69, za tem naše cesarstvo 35, Prusko 29, Francosko 17, Angleško pale 5 odstotkov.
Na eni štirjaški (kvadrat) milji sveta živi na Angleškem 4128, na Francoskem 3509, v našem cesarstvu 3244, na Pruskem 3151, na Rusovskem le 636 ljudi. - - Je tedaj v primeri Angleško naj bolj, Rusovsko naj manj obljudeno.
Od imenovanih ljudi pride na 100 kmetovav-cov 200 obertnikov in rokodelcov na Angleškem, 50 na Francoskem, 42 na Pruskem, le 13 v našem cesarstvu, na Rusovskem pa celo le 5. — Je tedaj na Angleškem naj več obertnikov, fabrikantov in rokodelcov, na Rusovskem pa naj manj.
Ker število vojakov (soldatov) na suhem v mirnih časih znese na Rusovskem 660.000, v našem cesarstvu 400.000, na Francoskem 340.000, na Pruskem 166.000, na Angleškem 102.400 — tedaj pride 1 vojak na 90 ljudi na Rusovskem, na 95 v našem cesarstvu, na 96 na Pruskem, na 104 na Francoskem! in na 244 na Angleškem.
Ker se po srednji meri mnogoverstnega kmetovanja 17 ljudi za 100 oralov poljodelstva potrebuje, tak znese število ljudi, ki se s kmetijstvom pečajo: na Rusovskem 23 mil. 630.000, v našem cesarstvu 6 mil. 219.144, na Francoskem 5 milionov 848.000, na Angleškem 4 milione 318.000, na Pruskem 2 mil. 929.916.
V  celi Europi potrebuje kmetijstvo sploh 733/i0 milionov ljudi, in scer poljodelstvo in živinoreja: 63 milionov ljudi, senožetstvo 3 milione, vinoreja 43/10 milione, gojzdnarstvo tudi 3 milione.
Ako bi se pa kmetijstvo še bolje obdelovalo ia bi se le deseti del dozdaj še nerodovitne zemlje obdelal, bi imelo s poljedelstvom opraviti lil milionov ljudi, s senožetstvo m 6 milionov, z vinorejo 5 milionov, z goj zdnarst vom 4 mi-lioni, tedaj bi se število kmetijstvo opravljajočih ljudi na 126 milionov povikšati dalo.
V  celi Europi zamore tedaj kmetijstvo še 53 milionov ljudi več preživiti. Da se tedaj Europejci v druge dele sveta, kakor v Ameriko in Australio preselujejo, jih ne goni sila, ampak ker niso zadovoljni z vladarstvi in si veči svobode v druzih delih sveta išejo; gotovo je pa tudi nepremišljenost mladosti in lakomnost starih, ki jih ženete zlatih kupov v Teksas-u in Kalifornii iskati. Europa je poslednji čas čez 3 milione svojih ljudi zgubila \ ki so ji slovo dali in se preselili v druge dele sveta.
(Dalje sledi.)
Pregled kmetijstva po celi Enropi.
Po prof. dr. Hlubek-u. (Dalje.)
Če se čez 93 milionov otrok do 15. leta, ki niso ne za kmetijstvo, ne za kako drugo rokodelstvo pripravni, in 4 milione duhovnov, vradnikov in vojakov v celi Europi od vesoljnega števila pre-bivavcov odšteje, ostane čez 162milionov ljudi, ki se pečajo s pridelovanjem mnogoverstnega blaga. In ker kmetijstvo dan današnji nekaj čez 73 milionov potrebuje, ostane čez 80 milionov, ki so ali obertniki, rokodelci ali tergovci, ali pa taki, ki postopaje le žive od kapitala.
V Europi prevaguje poljodelstvo, ker na 100 poljodelcov spada 54 obertnikov. Le Angleško je stopilo iz te naravne razmere, kterapaza-more le tako dolgo terpeti, dokler ostane tako rekoč Anglež gospodar kupčije vsega sveta.
Ako primerimo število velike klavne živine s številom ljudstva po velicih europejskih deržavah, se razvidi, da na i00 glav velike klavne živine (goved) spada 185 ljudi na Angleškem, 221 na Rusovskem, 228 na Pruskem, 253 v našem cesarstvu in 232 na Francoskem, — tedaj 216 ljudi sploh cele Europe.
To število kaže scer stan živinoreje, pa ne povžitka mesa v vsaki deržavi. Na Angleškem se iz gori rečenega razvidi, da je naj več živine v primeri z ljudstvom, in vendar je ni deržave v Europi, ktera bi toliko klavne živine iz druzih dežel (goved iz Holandskega, in svinskega mesa iz Hamburgu) jemala, kakor angleška dežela. To je živ dokaz, da na Angleškem naj več mesovja povžijejo.
Na Rusovskem je za Angleškem naj več živine v primeri z ljudstvom, in vendar se v nobeni deželi tako malo mesa ne povžije, kakor na Rusovskem.
Naj manj živine v primeri z ljudstvom je v našem cesarstvu; iz tega se razvidi, na kako niski stopnji je živinoreja v deželah austrianskega cesarstva, in lahko se zapopade, da tako obilo število živine in kož se mora vsako leto za naše dežele v ptujih deželah kupiti; za klavno živino gre vsako leto 5 milionov goldinarjev, za kože pa 4 milione v jrtuje kraje.
Ako število goved primerimo z velikostjo se-nožet v posamnih deržavah, se iz te primere vidi, da na 100 oralov travnikov spada 161  goved na
Rusovskem, 64 na Angleškem, 70 na Pruskem, 63 v našem cesarstvu, 65 na Francoskem,—tedaj v Europi sploh 107 goved na 100 oralov travnikov.
Iz tega se vidi, da naj več živinoreje je na Rusovskem, h kteri obširne stepe veliko pripomorejo.
Ravno naznanjene razmere travnikov pa tudi očitno razodenejo, da je v Europi senožetstvo še zlo zlo zanemarjeno.
Za gnojenje njiv in senožet v Europi se potrebuje na Rusovskem čez 69 milionov goved, v našem cesarstvu čez 18 mil., na Francoskem čez 17 mil., na Angleškem čez 12, na Pruskem pa čez 8 milionov goved.
(Dalje sledi.)
—   270   —
Pregled kmetijstva po celi Europi.
Po prof. dr. Hlubek-u. (Dalje.)
Če rečemo, da vprežna živina ravno toliko gnoja napravi, kakor druga na paši, znese število živine sploh, ktera gnoj napravlja: čez 42 milionov glav na Rusovskem, čez 17 mil. v našem cesarstvu, čez 19 mil. na Francoskem, čez 16 mil. na Angleškem, čez 8 mil. na Pruskem — in čez 155 mil. sploh v celi Europi.
Da je na Rusovskem veliko manj živine, kakor bi se je za dostojno pognojenje zemljiš potrebovalo, pride od tod, ker morebiti ni vsa živina, kolikor je je, popisana, ali pa ker je ondi sila veliko take rodovitne zemlje, ktere treba ni gnojiti.
Angleška je edina zemlja v Europi, ktera veliko več živine redi,vkakor je je potreba, polje srednjo mero gnojiti. Ce pri vsi ti obilnosti živinskega gnoja angleški kmetovavec še veliko tičjeka (guano) , košene moke in mnogo druzih rudninskih gnojil na svoje njive zvozi, se da lahko zapopasti, zakaj na Angleškem po dvakrat in včasih clo po trikrat več žita pridelujejo kakor v druzih deželah.
Francosko in Prusko kmetijstvo je že na taki stopnji, da izhaja za navadne potrebe z gnojem svoje domače živine; v našem cesarstvu pa manjka okoli 400.000 živine za potrebni gnoj. Da pri takem očitnem pomanjkanji živinskega gnoja vendar ne pojemlje rodovitnost zemlje, se zamore le iz tega zapopasti, da je v nekterih krajih Oger-skega, Poljskega in Marskega zemlja tudi brez gnoja rodovitna, in da v mnozih krajih gojzde strašno ropajo za pripravo nastelje.
Iz vsega je očitno, da je v Europi živine premalo, in da tedaj ni čuda, ako je v nekterih krajih, posebno izhodnih, na milione in milione ljudi, ki komaj vejo, da je meso živež človeški.
Kar pridelk žita v Europi zadeva, in če vse
drugo žito prer&jtamo po tečnosti reži, zamoremo reči, da se v Europi pridela 3692 milionov vaga-nov reži. Ako se le ozimina za živež človeški porabi in vse drugo za hrano živine, za 61, žganje itd. vpotrebuje, ostane 260 milionom ljudi 1846 milionov vaganov za živež, tedaj pride na enega človeka na leto 7 vaganov (mecnov). Ti pridelk je zadosti, preživiti število prebivavcov Europe. Če bi se pa še nerodovitne pustnine in spašniki predelali v rodovitni svet in če bi se rodovitna zemlja bolje gnojila, bi se žitni pridelk tako pomnožil, da bi se ž njim namesti 260 lahko 391 milionov ljudi pre-redilo.
Vinoreja v Europi, ktere vinogradi zneso 9y3 milionov oralov, da čez 255 milionov veder vina; po tem takem pride skorej eno vedro na enega človeka. Pridela se tedaj toliko vina v Europi, da ga gre dosti v druge dele sveta, posebno v Ameriko. Čudno je pa, da v našem cesarstvu, v kterem vendar vinogradi znesd 1 mil. in 728.960 oralov, ni domači pridelk zadosti, in da vsako leto blizo 2 miliona gold. za ptuje vina (francoske in Rajnske) iz deržave gre. Kako lahko bi se vendar z austrianskimi vini v Ameriko, na Rusovsko in Prusko kupčevalo!
Sena in otave za živinsko klajo se potre-* buje v celi Europi vsako leto blizo 5380 milionov centov, namreč: za 32 milionov konj (za vsacega konja na leto po 30 centov) 960 milionov centov, — za 94 milionov goved (po 36 centov na leto), 3404 mil. centov, — za 237 milionov ovac (po 4 cente na Jeto) 948 mil. centov, in za 17 milionov koz (tudi po 4 cente^ 68 mil. centov sena in otave.
Ker pa vsi spašniki in senožeti skupej okoli 113 milionov oralov zneso, bi se moglo na oralu okoli 47 centovvsena in otave pridelati, da bi bilo klaje zadosti. Če pa pogledamo stan senožet in spašnikov, se ne moremo nadjati tolikšnega pridelka , — očitno je tedaj, da je treba še veliko slame in marsikterega druzega živeža za živino, in da se gojzdom čisto vsa stelja pobira.
Da se tedaj kmetijstvo v Europi povzdigne, se mora začeti z obilnišim pridelovanjem živinske klaje; ona je podloga vsega kmetovanja; brez nje ni nič in ne bo nič; če imakmetova-vec klaje zadosti, zamore več živine rediti; če ima več živine, dobiva več gnoja; če ima več gnoja, ima tudi veči pridelke v vsem.
(Konec   sledi.)
—   274   —
Pregled kmetijstva po celi Europi.
Po prof. dr. Hlubek-u. (Konec.)
Gojzdje po celi Europi zneso 537 milionov oralov. Ker je 1152 milionov oralov druge zemlje, ktera ni gojzd, spada po takem 100 oralov goj-zda na 216 oralov druzega obdelanega in neobdelanega sveta. Je tedaj v Europi veliko prema le gojzdov za ohranjenje dostojnih podnebnih razmei in zavoljo tega imajo plohe in toča veliko veči moč,
Dnarna vrednost vsakoletnih kmetijski! pridelkov v Europi se zamore po srednji ceni mnogo verstnega blaga preraj tati. Kmetijski pri del k se zamorejo v našem cesarstvu vsako leto m 2000 milionov goldinarjev ceniti, namreč: pridell žita na 720 milionov, slame na 240 mil., sen* na 350 mil., lesa na 70 mil., p rediva in ko-nopelj na 40 mil., vina na 200 mil., mleka na 60 mil., klavnih telet na 24 mil., jagnet na 5 mil., praseov na 6 mil., ovčjega mesana24 mil., govejega mesa na 60 mil., svinskega mesa in slanine na30mii., konjskih, vdovskih in kravjih kož na 12 mil., telečjih na 6, ovčjih in kozjih na 4 mil. in pol, sirove svile (Žide) na 50 mil., ovčje volne na 60 milionov,
Na Francoskem je dnarna vrednost kmetijskih pridelkov prerajtana na 2080 milionov goldinarjev, tedaj za 80 milionov več kakor v našem cesarstvu, kar od tod pride, da je na Francoskem tudi žganje in sadno vino prištevano h kmetijskim pridelkom. Dan današnji je tedaj znesek kmetijskih pridelkov v našem cesarstvu blizo tolikšin kot na Francoskem: ako se bo pa kmetijstvo naOger-skem, Horvaškem, v Galicii in v Bukovini bolj povzdignilo , bo skupšina kmetijskih pridelkov v našem cesarstvu perva za Rusovskem.
Dnarna vrednost obertnijskih in rokodel-nih izdelkov v našem cesarstvu znese okoli 1000 milionov goldinarjev, namreč pavolnato blage 43i;o mil., sukna in blaga iz ovčje volne 63 Vomil., blaga iz p rediva in k on op el j 57V2mil. svilnatega blaga 47 mil., usnjatega 50y2 mil ola in žganja 44y2 mil., železnega in scei rudninskega blaga49mil., kemijskih izdelkom 42 mil., lončene in kamnite robe 25 mil.,steklenic 15 mil., cukra 14 mil., papirja 7 mil, mehaniških izdelkov 7 milionov.
Iz primere kmetijskih pridelkov in obertnijskih izdelkov je očitno, da Austria je deržava poljodelna.
Vrednost celega kapitala, ki je v kmetijstvu našega cesarstva, to je, v njivah, senožetih, goj-
zdih, vinogradih, murbinem drevji, v živini, v kmetijskem orodji in v poslopjih, se zamore ceniti na 22.205 milionov goldinarjev; v tem prerajtu pa ni sadno drevje zapopadeno; kapitalna vrednost sadnih dreves se ne da preraj tati, ker število dreves ni znano. Vrednost ietnega pridelka enega sadnega drevesa se po srednji ceni zares od 20 do 40 kr. rajta.
Ako se primerja vsakoletni kmetijski pridelk z vsim kapitalom, ki tiči v kmetijstvu našega cesarstva se vidi, da razun dela je lOgold. potreba, da se vrednost enega gold. pridobi.
Davki in druge odrajtvila zneso za enega človeka: na Rusovskem 3 fl., v našem cesarstvu 6 fl. 20 kr., na Pruskem 7 fl. 30 kr., na Francoskem 15 fl. 42 kr., na Angleškem 19 fl. 24 kr. Ti veliki razločki izvirajo večidel iz nižje ali višje cene, po kteri kmetovavecinobert-nik svoje kmetijske in obernijske pridelke prodajata in spečavata.