Boj^vlll govofi Mussolinlj& Zadnji čas govorl Mussolini jako bojevite besede. Vsebina in oblika njegovih govorov celo nadkriljuje prejšnji način govorjenja italijanskega ministrskega predsednika in fašistovskega voditelja. Na londonski konferenci Anglije, Zedinjenih držav, Japonske, Francije In Italije za pomorsko razorožitev je Italija zahtevala popolno enakost s Francijo, kar se tiče vojnega brodovja. Da bi tej svoji zahtevi po enakosti s Francijo dal poseben poudarek, vzbuja Mussolini med italijanskim ljudstvom bojevito razpoloženje. Številne vojaške parade mu dajo priliko za to. V Livornu je 11. maja pred množtco 100.000 ljudi, ako se sme verjeti cenitvi fašistovskih časnikov, imel navdušujoč govor, v katerem je med drugim rekel: »Italijanski narod si po osemletnem fašističnem režimu ne želi samo blagostanja, temveč zahteva zase tudi ugled in svoje mesto na svetu. Vsemu italijanskemu ljudstvu, pa tudi narodom izven italijanskih meja želim povcdati, da ne iščemo prenagljenih pustolovščin. Če bi nas pa kdo napadel in hotel okrniti našo neodvisnost in našo bodočnost, ta ne ve s kakšnim tem- peramentom dvignem na noge ves italijanski narod. Če bi kdo hotel napastJ revolucijo črnih srajc, potem bi bil vea narod, bili bi starci, deca, kmetje, cielavci in vojaki eno samo ljudsko te^o žareča krogla, ki jo lahko vržemo proti vsakomur.« Teden dni kasneje je v Firenci po v> liki paradi, ki se J3 je poleg fasistovslLe milice udeležila velika množica ljudstva in nekaj eskadril vojaških Ictal, imel nagovor, v katerem je med drugim dejal: »Nič ni bolj žaljivo za ponos italijanskega naroda, kakor če dvomijo, da rai svojega brodovnega programa ne bono izvedli. Ponovno poudarjam, da sp bo ta program uresničil, tona za tono 'navdušeni vzkliki, množica dviga zailave in kliče: »Alala«), da bo 29 novi'4 bojnih ladij zaplulo v morje, zakaj x )• lja fašizma ni samo železna in odločna, ampak matematična. Nje ovire ne plašijo, ampak privlačuijejo — kajti sem gotov, da bo italijanski narod za to, da ne ostane zaprt na morju, ki je bilo last Rima, sposoben tudi za najbolj Lzredne žrtve. Crne srajce. leta 1919 smo imeH tu- jtaj prvi narodni zbor italijanskih faiistov, ki je pomenil ponosen izziv, ki jmo ga vrgli celsmu staremu svetu, že Msto zgnivšemu in umirajočemu, ki se pa vseeno še ni odločil, da crkne. Kaklen veličasten polet v teh zadnjih enaj*tih letih! Toda naša volja in moč k jbnovitvi se nadaljuje in zato mi nikoti ne morem-o mirovati. (»Nikoli,« vzkliki s trga.) To nam je strogo zabranjeiio, ne samo zaradi naših nalog, ki jih hnamo v Italiji, ampak tudi zaradi novnh in nepredvidenih nevarnosti, ki kipe in vro iz najrazličnejših točk obdaJajočega nas sveta. Jutri, čnie srajce, boste tukaj videli najimpozantnejšo vojaško prireditev. Jez sem, ki sem jo hotel. Zakaj besede so !epa reč, toda puške, mitraljeze, ladje, aeroplani, kanoni so pa še lepši. (Nefcdržen izbruh vzklikov.) Kajti, o črne ferajce, pravica, katcre ne spremlja moč, je prazna beseda, in naš veliki Nikola Macchiavelli nas je opomnil, da so vsi neoboroženi proroki žalostno končani. Tutri zjutraj ob prizoru oboroženih Ml, bodo vsi videli trden in TOjaSki obraz fašistične Italije. Le fašistična Italija, do zob oborožena, bi mogla postaviti svojo enostavno alternativo: ali hočete naSe dragoceno prijateljstvo ali pa naše neizprosno sovraštvo.« Mussolini torej rožlja z besedami in s sabljo, kakor pred svetovno vojno nemški cesar Viljem. Svet pa se je Mussolinijevega rožljanja z besedami navadil ter ostaja miren. Mussoliniju je takšno rožljanje potrcbno radi notranjih prilik v Italiji. Gospodarske razmere na Italijanskem so jako težke in da bi jih ljudje tem manj čutili, sku§a Mussolini s svojimi govori vzbujati v njih mišljenije, da so bojeviti dediči starih Rimljanov, ki so vladali svetu. Sedanji svet pa ljubi mir med narodi, ker so ga posledice svetovne vojne dejansko poučile ter ga še vcdno učijo, kaj je pravzaprav vojna. Evropski narodi sprejemajo z zadovoljstvom ne bojevitih Mussolinijcvih besed, marveč povabilo francoskega državnika Brianda k mirni in mir zagotavljajoči združitvi narodov in držav v Evropsko zvezo.