Izhaja t»žen nedelj In praznikov === -vsak da« opddne. =o=» uredništvo iu upravniitvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, L n a ds Ir., == Učiteljska tiskarn«. —— Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma so ne sprejemajo. Reklamacije == za lisi so poštnine proste. ===== Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K SO*—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto S 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. BEM •mm m- * 57 V LpMJanij sobota dne 9 marca 1918. Leto II. Boljševiki in socialna demokracija. •Ljemin m ruski boljševiki so ise -brezposjodno pakonili inemškisn imperialističnim zahtevam. V brzojavki nemški diplomaciji utemeljujejo svojo pokoritev: »Ker delavski razred ni pokazal v tem'" groznem trenotku odločnosti in 'lastne moči, da bi zadržal zločinsko .roko lastnega militarizma, nam ni .ostalo- drugega, nego sprejeti pogorje nemškega imperializma, dokler Ra evropska revolucija ne izmeni«. S temi besedami so opravičili bciljše'viki dejanski svoj Poraz, poraz Rusije. In vendar ruska •revolucija .ostane poleg francoske leta 1789. velika plamenica svobode in napredka! Imeni Ljenin in Trockii bosta, naj bo izid revolucije in velike svetovne vojne tak ali inak, slavni v zgodovini človeštva. Delavstvo se bo z zavestjo spominjalo velikega gibanja, kajti po ruski revoluciji 'mora priti socialna svoboda tako, kakor je francoska revolucija kljub Napoleonski? reakciji, kljub sveti aiijanci prinesla evropskimi narodom meščansko svobodo in parlament. Revolucija je sociologičan. pojav. Bistvo revolucije in nje .smoter je, razrušiti stare in ■nerabne forme človeške družbe. Kjer je človeška družba vklenjena in se zavira njena •rast, tam morajo družabne sile zlomiti oklep, zdrobiti staro formo, da izpodraste že pričeto Prenovljeno socialno življenje, ali pa da na zrušeninah zaklije docela novo življenje. Dru-sooiologione naloge ne more imeti ruska revolucija. Razbila je carizem, vrgla je ob tla vso milobo ruskega meščanstva in ortodoksne cerkve. Izvršila je svojo zgodovinsko nalogo, razsula stare forme ruske države, da se zasnuje-na ruskih tleh novo življenje ■ ruskega delavca in ruskega kmeta. Ce tudi pride zopet reakcija, novo življenje pronikne zopet na dan, sprva kakor teloh skozi snežno zimsko odejo, končno kot bujno si-lje obsejarie njive. Posel -revolucije ni graditi držav, zgodovina nam tega nikjer ne kaže. 'Kjer je ljudstvo s svojo organizacija ustvarilo nove forme gospodarstva m prava, tam stopijo, ko zmaga r>e-'Viducaja in razbije stare forme, te nove iia dan. 'Krepka nova država nakrat izpodraste. Kjer pa zasuž-neno .ljudstvo ni moglo pripraviti navili fonm iin je revolucija razbila stare, kaOoor se je zgodilo na Ruskem, tam nastopi ratzsulo. Me-ščanstvo je bilo gnilo kakor carizem sam, ustvarilo ni bilo ničesar. Ko je revolucija raz-i bila carizem in meščanstvo, je ostala ruska | država brez uprave, brez gospodarstva. I Ustvariti ho /treba na Ruskelm šele ncvo podlago državne in družabne uprave iz socialnega Sestava delavstva iin. kmetstva samega. Naloga d&lgih desetletij, cilji, ki se dado doseči le v 'iepreirgamem moru in složnem delu celega naroda! Ako bo ruska inteligenca razumela socialne potrebe .ruskega kmeta in ruskega delavca, se dvigne krepko velika Rusija, Obenem zgled -modeme države, prostovoljno organizirane samovladne družbe, pričakovane socia-' jistične države blaginje! .Podlaga novi državi bodo milijonske mase ruskega kmeta, ruskega delavca. Ruski kmet je biil brez zemlje, lačen na lastni grudi, .trumoma so hiteli njegovi si-; novi v mesta in tvonmške kraje za hlebom, katerega sta mu doma odjedala oar in dvorjan. Bogastva ruske zemlje so Izkoriščali -podjetniki tujih narodov, v podjetjih, največjih v Evropi. Ruska revolucija je razbila ito moč. tujega kapitala, moč ruskega veleposestnika, danes gre zato, ali bo ruska inteligenca v.stamrorgia* i nizirati delavca in kmeta tako, da prevzame delavstvo obrat kapitalističnih podjetij, kmet 'izkoristi svojo zemljo potem kmečkih zadrug. V bistvu in značaju ruskega naroda je sliretrm-ljenje no zadružnem delu. Iz te pri rodne moči se nudi zgodovinski treaaotek ruskemu razumništvu. Mi ruski duhovnik in ruski posvetni razumnik ljubi svoje ljudstvo toliko, da posveti inoči svicjega uma in svojega srca Skupnemu zadružnemu kolektiv,istiiSnemiu delu? _ ( Ako sr> .sklenili 'bcfrjše^M 'brezpogojen mfir, j*0 so veliko Rusijo podvrgli volji nemškega 1 imperializma, so hoteli rešiti ruskemu ‘kmetu, ruskemu delavcu plod socialne revolucije. Iz j^iru mora izrasti nova in močna socialistična ‘fisija. v Kam so nas zavedli boljševiki, jadikujejo ^eskj in slovenski mcščanje! Poraz boljševikov u! Rusije je poraz revolucionalizma, poraz so-^jalne demokracije, obenem poraz slovanstva! C?, nečesa ne vidijo če&ki in slovenski nve-^canje. Boljševiki imajo svoje ime, odkar so se u.r€amizirali kot revolucionarna delavska so-^alis-tična stranka. Vsa njih organizacija je fe OSrei bil proračun odklonjen. Sodr. Adler je rekel v svojem zadnjem govoru, da se lahko glasuje za štirimesečni provizorični proračun, ali države ni mogoče voditi dalje s silo štirimesečnih proračunov. A že zaradi tega, nadaljuje omenjeni list, je glasovanje neoportuiio, ker spravi vlado iz zadrege za nadaljne štiri mesece, in bo spet zavlačevala rešitev notranjih perečih problemov — in to po naši krivdi. Odobritev S 1. proračuna je sama 'formalnost, pravi klubova izjava. Ali s tem sc da vladi pooblastilo, da lahko pobira davke,'katere smo smatrali socialni demokratje za neopravičene z ozirom na razmere, v katerih se nahaja delovno ljudstVo. Pobiranje teh davkov in odobrenje istih se ne upraviči niti z dolgo izjavo, objavljeno v »Arbeiter Zeitung«, ker smatra velik del delavstva to za Zaupnico sedanje vlade, kateri se da s tem tudi za bodočnot obljuba. Če smo prezrli tudi le enkrat staro 1 tradicijo, vendar se bo dalo 1o težko popraviti. To nas uči politika socialistične večine v rajhu in v ententinih državah. Na vsak način bo moral odgovarjati parlamentaren klub strankinemu zboru. — Berlinski »Vor-\varts« obsoja sklep tako: Socialistični poslanci v Avstriji, so se navadili, da imajo ob jasni situaciji zelo dvomljivo stališče. Oni odklanjajo vojne kredite, a z glasovanjem S l. izrekajo zaupanje tisti vladi, ki je za vojno odgovorna. Opravičevanje tega glasovanja ne drži. S tem glasovanjem se da moč vla- di, da zavlačuje rešitev državne krize, kakor tudi notranjih problemov. V enakem zmislu piše »Leipziger Volkšzeitung« »Delnickv Dentk« piše, da za to glasovanje niso dohili neniSRT socialisti nobene politične koncesije ne na zunaj ne na znotraj. Obratno se je po tem sklepu vrši! pohod v Ukrajino. »Pravo Lidu« pravi, da so s tem sklepom nemški socialistični poslanci samo sankcionirali vladno politiko železne roke proti nencinškim narodom. Iz proračunskega odseka. Proračunski odsek poslanske zbornice ji od«Wril vladno predlogo tlede zvišanja kotigrue za katoliško in v Dalmaciji delujočo pravoslavno duhovščino. Za poročevalca je izvoljen poslanec baron Fuchs. Mirovne pogodbe brez pritrdila parlamenta. Na zadnji seji poslanske zbornice so poslanci Abram, Sever, Forstncr in tovariši vložili interpelacijo na vlado, je-li voljna, da mirovno pogodbo z Rusijo in Ukrajino pred ratifikacijo predloži državnemu zboru v odobrenje. Interpelanti izjavljajo, da mora drž,j(^or vztrajati na svoji zahtevi glede predložitve miro^ifl^ pogodb, ker se je Rusiji usilil nasilen mir, ki je v protislovju z opetovanimi izjavami avstro-ogrske vlade, da stremi monarhija po miru na podlagi sporazuma. — Kako je v anektiraui Litvi. »Naprzod«, list poljske socialne demokracije, piše: »Krušni obrok po Litvi znaša 10 gramov na dan in glavo. Kruh naj bi bil iz moke, po kateri pa konsumentje obolevajo. Na mesni trg ni dovoljeno ničesar prinašati, in če kdo kaj prinese, zapleni nemško vojaštvo vse. Istočasno pošiljajo nemški vojaki živil vsake vrste na stotine kilogramov v Nemčijo. Rekvirirajo vse, tudi mlade fante. Razpoloženje nemških uradnikov proti prebivalstvu je enako kakor članov »Ostmarkenvereina«. Vsako javno gibanje se potlači. Litva naj postane »Nenpreussen«, se obče bahajo. Če se kdo priznava za Poljaka, mu nalože do 10.000 mark globe. Izdajanje listov je navadno prepovedano, celo obnovitev hranilnih zadrug se nam često onemogoči. Izšel je ukaz, da mora občinstvo nemške oficirje pozdravljati naprej. Grof Horzberg je ljudem po ulici, ki niso izpolnjevali tega ukaza, s palico zbijal šapke z glave. Občinstvu, ki se je sprehajalo po mestnem tlaku, se je ukazalo, da se morajo izogibati oficirjem, vsled česar naše gospodične rajše hodijo po sredi ceste. Pač nova kulturna dobe ob Nemškem morju!« — Mir z Rumuniio. Cetverozveza je ugodila želji rumunske vlade, da se prično mirovna pogajanja med njo in Rumunijo. Zastopniki obeh strank so se bili se-vorili o mirovnih pogojih. Pogoji so bili enako trdni, stali v Bufteji k pogajanjem in se v splošnem pogo-kakor za Rusijo. Mir s kraljevino je pravi aneksioni-stični mir. Glavni udarec za Rumunijo je, da mora odstopiti Dobrudžo in ž njo edino večje pristanišče. Poleg tega se uvede poprala meje na rumunsko-ogrski meji, dalje je morala dovoliti J^-munija prost pohod avstrij-sko-nomških vojaških transpoi ..jv skozi deželo in gospodarske koncesije, kar se bo pa šele v posebnih pogajanjih podrobneje Ugotovilo. Za monarhijo prinaša ta definitivni mir na vzhodu predvsem razbremenitev vzhodnega dela armade in pa v doglednem času gospb-darske koristi. Ukrajina se nahaja še v večjem delu v oblasti boljševiške revolucionarne stranke, ki" jo bodo skušale centralne države odslovili iz dežele. V ta namen bo morala z vsemi svojimi sredstvi sodelovati v Besarabiji tudi podjarmljena Rumuni.ia, 4 “ta. 1812. je 'odtrgala Rumunija Besarabijo od Moldavije. ir> io priklopila kot rusko provinco k sebi. Toda pariška pogodba iz I. 1856. je prisilila Rusijo, da je vrnila Besarabijo Rumuniji, a že berlinski kongres leta 1878. jo je izročil zopet Rusiji. V odškodnino pa je dobila takrat Rumunija Dobrudžo, ki je ostala odslej neprestano v njeni lasti. Pod rumunsko upravo je dobila Dobrudža večji pomen, posebno ko so napravili Rumunci tam z znatnimi stroški pristanišč Konstanco, preko katerega je zvažala žito in petrolej. Prebivalstvo Dobrudže je po večini bulgarsko, tatarsko in čerkesko, danes pa oblj-udeno tudi z Rumuni, ki jih je naselila tam rumun-ska uprava. L. 1913 se je povečala Dobrudža na stroške Bulgarije, ki je morala, pa drugi balkanski vojni, odstopiti Rumuniji Silistrijo.. Sedaj pa Rumunija odstopa vso Dobrudžo zopet Bulgariji. Prisiljena je odstopiti vso Dobrudžo, ki ji jo je priznal 1. 1878. berlinski kongres in 1. 1913 odstopila Bolgarija. 2 njo izgubi edino pomembnejše pristanišče in 300.000 prebivalcev. Dohod do morja ji bo otežkočen, kar ji bo v največjo škodo. Če je to v interesu bodočega miru v Evropi, pa je vprašanje bodočnosti. — Hendersonovi mirovni cilji. Henderson je govori! na shodu v Easthamu, kjer je izvajal, da je bil v avgustu 1914 z drugimi vred v težavnem položaju, ker je sovražil vojno. Zdelo se mu je pa, da je mir Evrope tako dolgo trajno ogrožen, dokler ni uničen pruski militarizem. Iz prepričanja, da se bojujejo aliiranci za pravico in pravičnost, a ne za imperialistične cilje, je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da zatre krivico in da maščuje pravico narodov. Henderson je izrazil mnenje, naj bi naznanili sedaj iznova svoje vojne cilje v soglasju z visokimi ideali, vsled katerih so šli v vojno. Intresi človeštva zahtevajo kategorično, naj traja vojna le toliko časa, kolikor ga je potreba, da se zavaruje svetovni mir. Politika snravljivosti pa ne po-menja, da bi bili pripravljeni, kapitulirati pred sovražnikom. Ne pomenja skrpanega miru ali miru za vsako ceno, tudi tega ne pomeni, da bi bili pripravljeni odpustiti sovražniku njegove brutalnosti. Ne pomenja, da bi bili pripravljeni pustiti Nemčijo v vsej njenej moči, v neoslabljeni možnosti, da še dalje prinaša zlo. To, kar namerava politika spravljivosti, je, da uniči militarizem povsod, stremi po častnem, očiščenem miru na temelju mednarodne pravičnosti in po tem, da mora izpolniti sovražnik neobhodno potrebne politične in vojaške pogoje, ki bi napravili tak mir za trajen. Henderson je naštel nekatere teh pogojev v soglasju s spomenico v mirovnih ciljih zadnje konference entent-nih socialistov in je ostro napadel vlade Avstro-Ogrske in Nemčije, ki ovirajo, da hi se dosegli ti cilji. Nemški militarizem, ki nalaga demokratičnim ententnim deželam težko breme oboroževanja in vojaške službene dolžnosti, more premagati le notranja oslabelost, ki jo vidi Henderson že v Nemčiji in Avstro-Ogrski. Le potem je mogoč mir s sporazumljenjem s pogoji, ki soglašajo z vojnimi cilji, izraženimi na zadnji konferenci eti-tentnih socialistov v Londonu. Sodno postopanje proti urednikom lista »Vor-warts« ustavljeno. Kakor znano, se je bilo proti urednikoma socialno demokratičnega glasila »Vonvarts« Frideriku Štampferju in Rrihu Kiittnerju uvedlo sodno Stran 2. N A P R E J. Stev. 57. postopanje zaradi veleizdaje povodom delavske stavke v Berlinu. Vrhovni državni pravdnik je sedaj sodno postopanje ustavil. — Položaj v Rusiji. Kakor poroča Agence Havas iz Petrograda, so se ruski delegati za sklepanje miru dne 5. marca vrnili v Petrograd. Še isti večer so poročali centralnemu odboru sovjetov. Besedilo mirovne pogodbe se razglasi. Glasom zadnjih poročil so sovražnosti na celi fronti že ustavljene. Na severnem bojišču so se Nemci ustavili na črti Narva-Pskov-Vitebsk-Mo-hiiov-Orša. Brzojavka iz Helsingforsa poroča, da so se Nemci izkrcali na Alandskih otokih. Prebivalstvo še vedno v velikih množinah zapušča Petrograd — večinoma z vozovi in peš, ker železnica ni na razpolago. — Japonska akcija v Sibiriji. Reuterjevemu uradu se poroča z merodajne strani, da je končnoveljaven sporazum glede intervencije Japonske v Sibiriji sedaj nančelno osiguran, da pa je pričetek intervencije odložen dotlej, ko prispe poročilo angleškega poslanika, ki ima naročilo, da si preskrbi od japonske vlade popolno gotovost o naslednjih točkah: 1. Na katero daljavo sibirske železnice hoče Japonska raztegniti svoje vojaško varstvo in druge odredbe. 2. Je-li bo Kitajska Japonsko podpirala in v katerem obsegu. — Prt/ veliko ofenzivo na zapadu. Iz vojnoporo-čevalskega stana se poroča: Predstoječe bitke na zapadu so bitke za odločitev vojne na vseh frontah. Njihov rezultat bo vplival tudi na dosedanje mirovne sklepe: potrdil jih bo, če zmagajo Nemci, povzroči pa njih revizijo, če bi nemški uspeh za sovražnika ne bil odločilen. Vprašanje, s katerim se bavi sedaj cel svet, je, če je zmaga tako odločilnega pomena sploh mogoča. Zmage pri Gorlicah, Targujiu in pri Kobaridu so bile zmage velikega operativnega pomena; zaželjene odločitve pa niso prinesle. Šele popolna desorganizacija> ruske armade je končno zapečatila usodo ruske armade. Romunija je bila vsled obkoljenja strategično premagana. Nemška zmaga na zapadu, ki bi imela le operativen uspeh, bi najbrže ne bila zadostna. Eden ali več težkih udarcev, ki bi gladko prebili ves trdnjavski pas na angleško-francoski fronti ter podali sigurnost, da se more zasledovati umikajočega se sovražnika do popolnega razpada, torej podjetja z veliko, trajno močjo, skratka operacije, ki zamorejo črpati moč iz znatnih rezerv, so neobhodno potrebne, če naj se uresniči velika odločitev bodisi neposredno, bodisi s porazom sedanjih mogotcev v Franciji in na Angleškem. Po teh za odločilno zmago potrebnih taktičnih, operativnih in tehničnih predpogojih se da presojati obseg in intenziteta pripravljalnih del. Odločilni boji na zapadu se ne smejo končati tako, kakor se je končala bitka pri Verdunu. Dnevne beležke. — Sodruge In sodružice vabimo, da se udeleže diskusijskega večera, ki se bo vršil danes ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih, Šelen-burgova ulica št. 6, II. nadstropje. Na dnevnem redu diskusije so važna aktualna vprašanja. Ker se bodo diskusijski večeri nadaljevali vsako soboto, pvosimo sodruge in sodružice, da se teh večerov gotovo udeleže. — C kr. kmetijska družba v Ljubljani nam sporoča, da se bo izdaja 4. številke „ Kmetovalcaw zaradi pomanjkanja časniškega papirja za negotov čas zakasnila. Družbi je papir sicer zagotovljen in odposlan, a pošiljatev zaradi neugodnih transportnih razmer še ni dospel. Naročniki naj blagovolijo nckojiko potrpeti. — Krojaška zadruga v Ljubljani ima za člane ih članice in za okolico črnega in belega sukanca na razpoiogo, kakor tudi pavolo za ta obrt. — O, te kuharice! Ne jezim se. Moja narava je sicer itaka, da se vedno »čemerno držim«. Vprašujejo me znanci, kaj sem tako zamišljen, a dobe odgovor na podobna vprašanja le redkokdaj. Zganem z rameni, pa si mislim svoje. Hladnokrven sem, ne, pravzaprav flegmatičen ali morda celo koleričen. Razburljiv sem. A nikdar se ni pojavljala ita bolezen tako kakor sedaj. Toda ne čudite se! V meni tiči neka stvarica, ki ji pravijo želodec, ta sedaj v vojni tako nepotrebna stvar. Le pomislite! Imam malo družino. In naša mati nikoli ne pripravi obeda o pravem času! Niti ne vprašujem po vzroku, že mi začne sama pripovedovati: tam sem morala čakati, pa tam, pa tam; danes so karte, jutri so karte, pojutrišnjem tudi, petkrat sem že bila tam, pa je blaga zmanjkalo, so ga že prodali, po premog moram, drv nimam, petrolej bodo dajati in tako gre pol ure ali pa še dalje' visak dan. Želodec pa kruli. Jezi me, toda najmanjšega Izraza jeze ne pokažem. In končno pogleda žena v piske r, pokima in pravi, bo že. Na utici že več ne poznam, žene. Kadar je doma slučajno se spomnim, da sva se nekdaj poročila. Ko mi postavi obed na mizo, sem so zveseli'1. A glej, jed mi je tuja. Vprašam, kaj jc bo? To so olupki včerajšnjega krompirja, pravi, pa tri žlice moke, ki smo jo dobili zadnjič v aprovizaciji, 'je vmas. Danes bo tako; jutri pa kakor bol Na te energične besede nisem ugovarjal. Mislil sem si, danes jc že še, ker so krompirjevi olupki od včeraj, kaj bo pa prihodnje dni... Z e ni se je zdelo, da nek.d razmišljam in pravi; ne vem kaj bo; ni kruha, ni moke, ni zelemave ne sočivja; vse je pošlo. Ptepričaj se! Vede me v shrambo. Tam so stali piskrčki, papirne vročice, nek.;; škatljic in na tleh so ležale tri vele repe in dva korena. Videl sem tam peščic'1 mike. nekoliko soli, peščico suhega sadja in precej veliko vrečo lipovega cvetja. To ie naša zaloga! Torej tukaj ni nič, na trgu in v prodajalni nič, aprovizacija da le malenkost tistega, kar nam gre po zakonih. Zjutraj in zvečer lipov čaj brez sladkorja, opoldan repa, zelje in redkokdaj košček mesnine, vsak teden enkrat močna jed ali kaša ali ričet, če kaj dobimo. Tako je bito doslej. Dalje nisva govorila; ie žena je še dostavila: Vse to je izpričevalo človeške neumnosti! Odšel sem m si mislil: vse je tako lepo urejeno, samo takih »kuharskih bukvic« še ni, ki bi povedale, kako se pripravljamo jedi iz nič. Še te potrebujemo, pa bo na svetu talko lepo kakor v samem paradižu. Imamo postave, karte, aprovi-zacije in če se zlije cvet modrosti vseh teh ustanov v »kuharske bukvice«, nove. moderne, kaj še potrebujemo več! In naše kuharice bodo morale — molčati. Gospodarji V hiši bomo zopet mi — možje — junaki, ki se nas boji ves svet! Nove bukvice bodo prav dobro došlc posebno sedaj, ko prepovedo tudi vožnjo po železnici, ker si delajo požrešni ljudje nepotrebne stroške s tem, da hodijo na kmete po živila. — Kruh v Trstu. Proti kruhu iz sedanje koruzne zmesi se tržaško prebivalstvo odločno upira in zahteva 10 dkg kruha iz moke, ki bo užitna in 93 gramov koruzne za polento. — Delavska cieputacija pri graškem namesti, išLu. Tudi v Gradcu vedno bolj primanjkuje živil in vrhu tega dobivajo sedaj še jako slab kruh. Vse to razburja delavstvo. Stvari so dozorele tako, da se delavstvo ne more več nasititi toliko, da bi moglo opravljati svoje delo. V sredo zvečer so šli zaupniki k namestništvu, da povedo potrebe kovinarjev ter izposlujejo, da se dovoz živil pospeši, Pred namestništvom in na dvorišču se je zbralo tudi več tisoč delavcov. Namestnika ni bilo doma, ker se je odpeljal na Dunaj, da intervenira zaradi prehrane, zakaj že prejšnji dan je bila pri njem deputacija delavcev iz tovarne za vagone, zato je sprejel deputacijo grof Sliirkgh, s katerim so zaupniki obravnavali poldrugo uro. Deputacija je pozvala delavstvo potem, ko so bile obravnave dokončane ob pol osmih zvečer, da se poda na Frančev trg, kjer bo deputacija podala svoje poročilo. Delavstvo je mirno odkorakalo tja in s Frančevega spomenika sta poročala sodruga Tuller in Lindner o intervenciji. Na poziv zaupnikov se je delavstvo razšlo, toda med njim je bilo nekaj nepoklicanih eieinen tov, ki so že prej skušali kaliti mir, in So pozneje, žal, napravili nekaj izgredov. Grof Stlir-gkh je naglašal, da razume težek položaj, da pa bo vlada skušala olajšati razmere; tudi je izjavil, da se utegne kruh v najkrajšem času izboljšati. — Nadporočnik goljufa, narednik je zaprt. Pred graškim armaamm divizijskem sodiš.u je bila te dni zanimiva razprava. Obtožen je bil narednik Kramarič Tbosansko hercegovskega pehotnega polka št 2 in sicer zaradi obrekovanja svojega predstojnika, nadporočnika Biache, zaradi poizkušenega zapeljevanja tega častnika k goljufiji, zaradi tatvine in zaradi kršitve subordinjetje. Narednik in nadporočnik sta službovala v Le-bringu. Razprava je bila silno zanimiva, ker je dokazal narednik, da je izvršil vse zločine, ki so jih naprtili njemu, nadporočnik sam Kramarič je v svoji službi opazil, da nadporočnik Blacha ne loči tujega od svojega. Tako je n. pr. Kramarič zapazil, da je bilo predloženih več računov o dobavljenih teletih in da je bila vpisana poraba teh telet, čeprav v kuhinji, moštva niso dobili nikdar nobenega teleta. V menažni knjigi je bilo izkazanih 5000 kron dobička. A naenkrat je bii zapazil Kramarič, da je bila knjiga zaznamovana z novimi številkami in da je bilo izkazanih 50 K primanjkljaja. Dalje je opazil Kramarič, da je bil predložen račun tvrdke Fitz za zelje v znesku 5900 kron in je bila obenem potrjena poraba zelja. V resnici pa ni tvrdka Fitz dobavljaja nikdar zelja. Zelo čudi o se je zdelo Kramariču, tudi to, da je bilo nakupljeno zelje v delikatesni trgovini in za izreduo visoko ceno po I K 70 v za kilogram. Predloženih je bilo tudi več računov o kupljenem kruhu in sadju, kilogram po K 7‘70 in finih salami za moštvo i Kramarič je vsa svoja opazovanja naznanil pri bataljonskem raportu, a je slabo naletel. Nadporočnik Biacha je bil namreč tako predrzen, da je naznanil Kramariča zaradi različnih goljufij in je zasukal vse Kramaričeve obdolžitve tako, kakor da bi bil izvršil narednik sam vse goljufije. Dal ga je zapreti. V zaporu ga je obiskal in ga neprimerno zmerjal in psoval, potegnil je tudi bajonet proti Kramariču Ko je Kramarič dejal na to, da so te razmere vredne, da bi se o njih razpravljalo v parlamentu, je brl Kramarič naznanjen če zaradi kršitve subordina-cije. Sedaj se ie pričelo sodnijsko postopanje proti Kramariču, namesto proti nadporočniku. V Lebring je prišla tudi kontrolna komisija, ki je ugotovila, Ua je v Lebringu vse v najlepšem redu in da je Kramarič obrekoval nadporočnika. Pri razpravi se je p i vsa zadeva naenkrat zasukala. Nadporočnik Blacha, zaslišan kot priča, je prihajal iz zadrege v zadrego m ko si ni mogel več pomagati, ae je odrekel pričevanju. Proti Kramariču pa je bilo sodno postopanje ustavljeno. Kramarič je bil objjojen zaradi besed „to spada pred parlamet* na tri tedne garnizijskega zapora V preiskovalnem zaporu je bil pa pet mesecev, seveda popolnoma po nedolžnem. — Koliko so padli papirji na dunajski borzi. Na dunajski borzi so padli turski tobačni papirji za 15, papirji turških železnic pa za 36 kron. | Kurzi v ‘ kulisi so padli za 4 do 5 kron. Akcije rečnih plovnih družb, oboroževalne industrije, pre-mogokopov in tvornic za izdelovanje vagonov so padle za 8 do 12 kron. Poročila z nemških borz in iz Budimpešte občutja niso dvignili. Na borzah računajo z davkom na vojne dobičke, ki se bo pokazal že v bilancah družb za leto 1917. — Novi nabori. V kratkem bodo novi nabori. K prebiranju pridejo rojstni letniki 1894 do 1899. — Kako vplivajo nove maksimalne cene za sladkorne izdelke. Nove maksimalne cene za sladkorne izdelke, ki določajo iste cene za avstrijsko, kakor ogrsko blago te vrste imajo za posledico, da je blago popolnoma izginilo iz trgovskega prometa. Tako je n. pr. ustavila firma Tomasani na Dunaju v zadnjih dneh prodajo keksa in prepečenca in izjavila konsumen-tom, # je z ozirom na nove maksimalne cene vrnila blago centralam. In tudi iz mnogih drugih trgovin je naenkrat izginilo „ogrsko“ blago. Po novi odredbi bi se moralo prodajati pecivo po 9 K kg, dočim je stal dosedaj 30 K. Seveda nas Ogri po teh cenah ne bodo več zalagali s temi izdelki. Za one ogromne zaloge, ki se nahajajo še v trgovinah, seveda ni misliti, da bi romale nazaj na Ogrsko; razpečavale se bodo pač skrivaj po visokih cenah. Keks in drugo podobno pecivo danes ne smatramo več za luksus, in nam nadoimestuje pičle odmerke kruha. In če je nova odredba "d^stvrla to dobroto, da je zmanjšala cena za tako blago, pa je na drugi strani pozvročila. da se prodaja pecivo skrivaj po škandalozno visokih cenah. To je vsekakor dokaz, da se kljub 'mnogim novim naredbam ni prišlo tako daleč, da bi se odpravilo tudi nedostatke gorja, ki jih spremlja. Nove odredbe in naredbe glede na cene nam prinašajo vedno le nove težkoče v prehrani. Teorija brez praktičnega dela je res nesreča! ' Vojna. Dunaj 8. marca. (Kor. urad.) Uradnovse razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. B e r 1 i n 8. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: 2apadno bojišče: Pri izvid a ih. sunkih smo ujeli vzhodno Merkema 30 Belgijcev, severovzhodno Festuberta 23 Angležev Zvečer na raznih mestih fronte artiljerijski ogenj. Pri La Neuville in Berry au Bac so naše napadalne čete ujele večje število Francozov. V ostalem delu fronte obstreljevanje pozicij, zlasti živahno na zapadnem bregu Moze. Na lorenski fronti živahen artiljerijski ogenj. — Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorff. Berlin 8. marca. Wolffov urad poroča: V noči od 7. do 8. marca so naši letalci z bombami napadli London, Margate in Sherness. Uspeh je bil viden. Zadnje vesti. Nadaljevanje vojne z Rusijo? Amsterdam, 8. marca. »Times« poročajo iz Petrograda: Vedno jasneje se kaže, da navdušenje za nadaljevanje vojne med revolucionarnimi socialisti Iti levičarskimi strankami trajno narašča in ,da je 'Opozicija proti mirovni stranki vedno večja. Vojna stranka nasvetuje, naj se v trenutku, ko se vladni aparat premešča iz Petrograda v Moskvo, usodna mirov na pogodba izkoristi v s vrh o nadaljevanja vojne proti Nemčiji. Pomisliti je. da mirovna pogodba ne postane pravomečna, dokler je izvršilni odbor sovjetov ne ratificira. Kongres, ki se dne 12. marca sestane v Moskvi, otmogeča ponovno presojo mirovnih pogojev. Sovjeti in mirovna pogodba. L o n d o n 8. marca. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Glavni odbor sovjetov je z veliko večino odobril m.rovno pogodbo s centralnimi državami kljub težkim pogojem, ki jih vsebuje pogodba. Odbor je dobil naročilo, naj na moskovskem kongresu-glasuje za podpis mirovne pogodbo. Dogodki v Rusiji. L on d o n 8. marca. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Vrhovni poveljnik maksimalistične armade Kriljenko je podal damisijo vsled nasprof-stva v političnem mišljenju s sovjetom ljudskih komisarjev. Petrograd 8. marca. (Agentura.) Istočasno s sklepom miru so bile vse vojaške operacije ustavljene, izvzemši delovanja letalcev, ki pa je omejeno le na izvidno službo. „Naš Vjek“ poroča, da so se Nemci, ko so se umaknili iz Narve, zakopali 12 kilometrov zapadno Narve. Petrograd 8. marca. (Agentura.) lzpraz-nenje Petrograda se neprenehoma nadaljuje. Vprašanje glede preselitve sovjeta ljudskih komisarjev v Moskvo je končno rešeno. Izvršilni odbor sovjetov ostane v Petrogradu kot vladni organ za glavno mesto. V Moskvi se je najelo za name-ščenje državnih uradov več hotelov in privatnih poslopij. Rusija in Finska. Stockholm, 8. marca. V zinislu mirovne ponudbe, sklenjene med revolucijskima vladama v Petrogradu in Helsiiigforsu, je Rusija odstopila Finski nekoliko severnega ozemlja, tako da sega Finska sedaj do Ledenega morja. Nasprotno pa ie Finska odstopila manjše obrežno ozemlje pri dohodu v Petrograd, Nemški komisar za Baltiško ozemlje. Berlin, 8. marca. „Lokalanzeiger“ poroča, do bo v kratkem imenovan državni komisar za-zasedeno ozemlje baltiških provinc in Livonije z uradnim sedežem v Berlinu. Za mesto državnega komisarja je določen ministerialni ravnatelj grof: Heyserlinge. Mir z Romunijo v znamenju aneksij. Budapest, 8. marca. „Pesti Naplo“ poroča iz Bukarešta: Skupno z ogrskim ministrskim predal sednikoin odide tudi avstrijski ministrski predsednik dr. Seidler v Bukarešt, ker se nameravane korekture mej tičejo tudi avstrijske meje. Naš generalštab hoče zavarovati tudi Bukovino, ker se je pokazalo, da jo je ob sedanji meji težko držati. Nova romunska vlada. Berlin, 8. marca. Tukajšnjim listom se poroča, da ostane sedanji romunski kabinet le do sklepa miru na svojem mestu. Naslednik Avaresca postane Marghiloman, ki bo iskal zaslombe pri centralnih državah. Aprovizacija. Prodajalci sladkorja se opozarjajo, da se oddaja na vsako izkaznico za sladkor ie 3/* kg sladkorja. Prodajalci sladkorja se opozarjajo, da jim mora ena četrtina vsega nakazanega sladkorja ostati za nove izkaznice, ter da se jim bo ta četrtina vračunala pri prihodnjem nakazilu sladkorja. Kavina mešanica se prodaja le do 20. marca ostaneic kavine mešanica je napovedati takoj po končani prodaji, ter hkratu predložiti vse kavine izkaznice v mestni posvetovalnici. Razdeljevanje govejega mesa. V ponedeljek se morajo Zglasiti pri mestni aprovizaciji stranke z začetnimi črkami A, J, C, C, D, od 8. do 12. in od 2. do 4. \ Ka stranka mora prinesti s seboj rdečo in krušno rodšiinsko legitimacijo. * Čevlje z lesenimi podplati za posle se bo dobilo na i ; anski cesti št. 13/1 v ponedeljek, dne 11. t. m. in \f torek, dne 12. t. m. pooldne od 2. do 4. 1 par stane II kron; kdor je plačal preje samo 12 kron, mora plačat: še 3 krone spodaj v blagajni. Čevlje dobe samo oni, ki so že priglašeni. Nove priglase se bo sprejemalo od srede naprej. Vsak naj prinese s seboj potrdilo od gospodarja, kjer služi. Prodaja kislega zelja. Mestna aprovizacija bo prodajala pri Jakopiču na Mirju na izikaz-n;ce za krompir kislo zelje. Rodbine bodo prejele za vsako osebo 2 kg zelja. Kilogram stane 1 K 50 vin. Razpisujemo razdelitev in sicer pridejo na vrsto: IX. okraj: V ponedeljek, 11-t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, -od 10. do pol 11. št. 301 dej konca. VII. okraj: V ponedeljek, dne 11. t. n| popoldne od 2. do 3. št. 1 do 150, od 3. do 4. št. 151 do 300, od 4. do 5. št. 301 do ikone a. Izdajatelj m odgovorni urednik: Josip P e t e j a n. Tisk ^Učiteljske tiskarne* v Llubljati!. Kdor zna misliti, ve, da mora biti vsak delavec član socialno demokratične stranke. Zajeden delavec ne bo odlašal, temveč takoj sporočil svoj pristop v stranko Z dopisnico. Napiše naj natančno: svoje ime, slan in bivališče in odpošlje na naslov: Josip Petejan, Ljubljana, Učiteljska tiskarna. Bodočnost gre delavstvu, če bo mo zato vsi v organizacije! ¥a!biSo na redni obini zbor Splošnega kreditnega društva reg.' zadr. z omejenim poroštvom v Ljubljan ki bo v zadružnih prostorih, Franca Jožefa c št. 5, 24. marca 1918 ob pol 11. dop- DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Predložitev letnega zaključka in bilance za 1. 1917. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Razdelitev prebitka za I. 1917 in podelitev absolutorija upravnemu svetu. 5. Volitev uprav, sveta v zmislu pravil §14. 6. yolitev nadzorstva v zmislu pravil § 30. 7. Čitanje revizijskega poročila. 8. Predlogi in nasveti. Občni zbor sklopa veljavno, če je zastopan najmi'0} deseti del kapitala vplačanega v zadružnih deležih In sir®, z nadpolovieno večino glasov; pri enakosli glasov odi®® predsednik. Upravni svet. / 1 »MII« mm iti« O — Dalnlika glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA r- V LJUBLJANI. ----------;= sss Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije. sss Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. d. v Ljubljani) in Celju. Rezervni fondi okroglo K 1,300.000. Kupuje in prodaja vse v r b t e vrednostnih papirjev, financira erariČne dobave ln__doyoljuje — aprovizadiske kredite —