2G3. MmM. V Ljubljani, v soboto, 11. septembra 1915. XLVIII. leto.
»Slovenski Narod* vetja v LJubljani
rta dom dostavljen; celo lato naprej  • • » •  K 24*— poi leta     „     * • • •   » 12"— četrt leta    „     • • • •   m 6*— na mesec   „    • • • •  . 2*—
v upravnižtvu prejcruan: celo leto naprej  .  ,  . .  K 22-— pol leta      „     •  .  . •   . H*— četrt leta    „     . •  . •   . 5-50 na mesec   „     . . • .   . 1*90
Doplsf naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, grffinffiTO: £na£iova olica ši. 5 (v pritličju ievoj telefon l'L 2-s,
Ishafa vsak dan zvečer izv=em£I nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d* to je administrativne stvari.
———— Posamezna storilka velfa 10 vinarjev. ——~—
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se nc ozira. „Narodna tiskaraa" telefon št. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošfls
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta     „       „ 9 13*—
četrt leta    „       „    • • » 6-50
na mesec   m • . . 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      •  . . K 30--* za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej  « « • • K 35.—
Vprašanjem glede mserafov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka« UpravzištvO (spodaj, dvorišče levo), Hnafiova ulica it. 5, telefon ŠLS5*
lili lin
BREZUSPEŠNI ITALIJANSKI NA-VALI  NA  TOLMIN   IN DOBERDOB.
Dunaj, 10. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo 10. septembra.
Italijansko bojišče.
Včeraj popoldan in zvečer so Italijani večkrat ljuto napadli tolminsko mostišče, bili pa so vsakokrat s težkimi izgubami ob naših ovirah odbiti. V doberdobskem odseku so nase čete kakor vedno odbile običajne sovražnikove prib-Iiževakie poskuse
Celotni položaj je nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pL H o i e r. fmL
9 m
*
NAPAD   ITALIJANSKEGA PODGORSKEGA   ČOLNA   NA NAŠO TORPEDOVKO.
Dunaj, 10. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo 10. septembra.
Dogodki na morju.
Včeraj Je bila naša tcrpe-Jovfca 51 pri reko^nesciranju od sovražnega podmorskega čelna torpedirana in na sprednjem delti poškodovana. Torpedovka je prispela v pristan, ki ji služi kot oporišče.
Brodovno poveljstvo.
Iz Luganske doline.
Iz Inomosta poročajo, da je bil pri obstreljevanju Borga s strani naše artiljerije 1. in 2. septembra, katero omenja italijansko uradno poročilo, poškodovan kolodvor, gostilna Valsugana in poslopje okrajnega glavarstva.
Zadnjič omenjeno prodiranje Italijanov v Lir -\sko dolino je prisililo raso artiljerija, da je obstreljevala Roncegno, kjer so se hoteli Italijani vgnezditi. Obstreljevanje je povzročilo požar, zgoreli sta dve gostilni »um Mocr« in »Alla stella«. Oni del vasi, kjer se nahaja kopališče in cerkev, je ostal nedotaknjen.
Italija se omeji na avstrijsko bo]išče.
Poročalo se je z raznih strani, da Italija odpošlje velik  del svojih
H!
i«m a
^3 •
IIIIIIISIII
čet ali v Dardanele ali v Francijo, kjer pričakujejo sedaj močno nemško ofenzivo, ali »Štampa« zagotavlja po svojih poročilih iz Rima, da Italija se omeji tudi v bodoče na avstrijsko bojišče. Poset Joffrejev je imel samo en namen, namreč vgoto-viti harmonijo v načrtih vrhovnih po- i hovnili poveljstev, drugega nič.
Da * pokopljejo mrive...
V okolici Kreuzberga so odposlali Italijani 9. septembra dopoldne na Scikofel parlamenterja s prošnjo za odmor, da pokopljejo svoje mrtve. Avstro-ogrski poveljnik je privolil, da se jih sme pokopati v bližini italijanskih pozicij, ne bližje od tisoč korakov do naših, pokopljejo naj jih lastne čete. Pogajnja so ostala brez uspeha, ker je italijanski oficir izjavil, da ni pooblaščen za sklep takega dogovora.
■
NAČRTI ITALIJE.
»Suisse<- v Ženovi poroča iz Milana, da je Salandrovo potovanje na fronto predigra k dalekosežnim -dogodkom, toliko za »talijo, kolikor za vso četverozvezo. V okolici Ccma se koncentrira obilo italijanskih čet. Italijansko časopisje proslavlja Joif-rejevo pot v Italijo kot dogodek velikega pomena. Sliši se mnogo razlag, največ se veruje dvema hipotezama; po eni teh hipotez bi se Italija udeležila ofenzive na zapadni fronti in napadla Avstrijce v smeri južne Nemčije, druga hipoteza obsega koncentriran napad na Ogrsko, skupno s Srbijo in Crno goro.
Salandrov povratek v Rim. — Volna po zimi.
Deset dni je bil Salandra na fronti, potem se je vrnil v Rim. »Messag-gero«, iist, na katerega ima Salandra velik vpliv, piše: Potovanje gospoda S a 1 a n d r e ni bilo zabavno potovanje. Mnogokrat je Salandra že izrazil željo napram svojim prijateljem, da bi se rad malo odpočil. Ali sedaj ni časa za mirne počitnice. Dejansko je moral Salandra v glavnem stanu imeti dolge in težavne pogovore z generaloma Co-dorna in Porzo in z ministrom Bar-zilajem. Earzilai je hotel imeti od v
Neaplju govor o vojni že dne 3. sept-tembra, aH sedaj je termin odložen do 19. septembra.
Salandra je sedaj v Rimu skozi dva dneva sprejemal ministre vsakega posebej, da se je razgovarjal ž njimi o položaju. Sklepi ministrskega sveta so baje čisto nenavadnega pomena. Zadevajo v prvi vrsti slabe razmere gospodarskega položaja, ki jih je ustvarila vojna. »Štampa« meni, da glavni pomen ministrskega sveta pa tiči v poročilih, ki jili morata povedati Salandra in vojni minister o novem poglavju, katero nastopi z zimsko vojno. Nekatere kroge jako skrbijo nevarnosti, katerim so izpostavljene italijanske čete vsled mraza, ki je tako nagloma nastopil. Te skrbi sicer niso popolnoma upravičene, kakor sodijo veščaki, ali vendar mora nastopiti odmor v vojnih operacijah v visokem gorovju. »Razvijale pa se bodo operacije z nezmanjšano 1/utostjo skoro na vsej soški fronti, ker tam razmeroma milo podnebje dcvo?»:??e, da se moremo bojevati vso zimo ne ie na kraški planoti, marveč tudi na veiikem delu geresjega toka Soče.«
Odgovor    CadorBe  na Jofireševo brzojavko.
Lugano, 10. septembra. General Cadorna. je odgovyi! na Joffreievo brzojavko z izrabi ''■ srčne simpatije, ob čudo vam a in zaupanja v skupne ideale. Cadorna zaključuje svojo brzojavko takole: »Čez skupno mejo, katera ne loči moči in aspiracij naših dveh držav, marveč jih utrjuje, gredo moje misli in bratske želje do že z zmagami ovenčane lepe francoske armade z neomajno gotovostjo končnega uspeha združenega orožja.-
Še ena misel o Joffrejeveia potovanju v Itaino. Chiasso, 9. septembra. »Idea Na-zionale« hoče prepričati javnost, da je Joiire došel v Italijo zato, da se je posvetoval z italijanskimi vojskovodjami o splošni ofenzivi, s katero hočejo države četverozveze skoro pričeti.
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO. Dunaj, 10. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnopročevalskega stana: Poročila   sovražnih   generalnih štabov. — Italija.
9. septembra. S svojih pozicij v višinski dolini Camonica je zadela naša artiljerija ponovno kočo Mand-
ron ob vhodu v dolino Genova in je pregnala sovražne čete, ki so jo imele zasedeno. Na višinski planoti se-vernozaoadno od Arsiera se bojuje sovražna artiljerija zaman proti našim pozicijam na Monte Maronia, ki se nahajajo še dalje v naši posesti. V dolini Alvisio je naš ogenj uničil Ntirnberško kočo in sosednjo veliko barako na južnozapadnem pobočju Marmolate. V Cadorskem ozemlju so predirale naše čete, začenši z ofenzivo v celi zoni Kreuzberga. Zasedli smo nekatere sovražne pozicije. Naš napad na smo morali ustaviti vspri-čo močnih obrambnih mest sovražnika na točkah, ki so že po naravi grozne.
Eskadra sovražnih letal je včeraj dvakrat v malem presledku napadla eno naših letalnih vežbališč v zoni spodnje Soče in je vrgla na to 37 bomb, ki k sreči niso napravile nikake škode. Ob drugem napadu med razpokajočimi se bombami so se dvignila drzna naša letala, sovražna eskadra se je nato hitro odstranila. Sovražna letala so vrgla, ko so se vračala, še bombe na eno naših šotorišč; ubile so tri vojake.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Dva italijanska častniška aspi-ranta 27. poljskega artiljerijskoga polka sta hotela, kakor se poroča preko Lugana, ogledati si v notranjščini neko avstrijsko granato, ki ni bila eksplodirala, ali ko sta jo odpirala, je granata eksplodirala in ubila oba aspiranta in tri vojake.
V industrijskem okraju Biella je stopilo skoro vse delavstvo v štrajk.
Izdaja drugega italijanskega vojnega posojila se prične prvi teden oktobra.
Giacomo Porro, nadzornik narodnih spomenikov in izkopin v Sardiniji, je padel na avstrijskem bojišču, star je bil 28 let.
VSTAJA V LIBIJI.
Carigrad, 10. septembra. Neki gospod, ki je odpotoval iz Tripolisa pred 14 dnevi ter je dospel sem iz Italije, pripoveduje, da so bile vse italijanske bojne sile pognane do brega; pustili so Italijani za seboj velikanske množine orožja in municije, kakor tudi provijanta. Skoro vsa okrožja, katera so bili Italijani zasedli, so sedaj zopet v rokah vsta-šev. Povsodi plapola turška zastava. Uradniki, katere je nastavil veliki Senusi, vodijo upravo  po turškem
zakonu. Italija ima samo še mesta Tnpolis, Bengasi in Derna.
Tripolis in Bengasi sta prenapolnjena pribeglih čet in zidov; del čet bivakira tik ob obali. Strašna draginja vlada, ker je živila mogoče dovažati samo iz Italije. Pristaši svete vojne, ki je proglašena do tri-politanske meje, so gospodarji dežele. Razpoloženje med Italijani je obupno. _
Iiižnozcpfiii ifojia
Solnce zahaja za gore. Zadnji žarki razsvetljujejo čarobno vrhove hribov, da izgledajo, kakor bi bili pozlačeni. Sedeč zraven topa, opazujem krasno prirodo in njene pojave. Zamislil sem se na dom ter si predstavljal, kako lepo bo, kadar bo zopet zavladal mir. Hrabri sinovi močne Avstrije se bouo vračali na svoje domovje ovenčani z lovorjem zmage. Med temi tudi slovenski junaki, narodni delavci. Začasno speča narodna društva in organizacije bodo pričela zopet delovati. Iz teh in enakih misli me prebudi eksplozija v zraku, ozrem se proti strani, od koder je prihajalo to šumenje. Kaj zapazim? Naš zrakoplov se vrača s poleta. Pri opazovanju zadnjih laških pozicij so ga začeli Lahi grozovito obstreljevati. Videti je bilo vsa polno oblačkov eksplodiranih šrap-nelov, drug pri drugem, a na naše največje veselje so bili vsi streli prekratki za 500 do 1000 metrov. Zrakoplov je ponosno plaval nad sovražnikom, ne meneč se za njegovo streljanje. Po opravljenem delu se je zrakoplov vrnil. Lahe je to precej stalo, kajti izstreljenih je bilo nad 300 strelov. Vse drugače se godi laškim letalcem, kadar pridejo iskat naše umetno skrite baterije. Par strelov iz modernih topov in že morajo letalci bežati, drugače bi se gotovo ubili na trdem kraškem kamenju. Kadar opazimo sovražno letalo, takoj pride povelje »kriti« in vse zgine v skrivališča, vsekana v kamen, v »podzemeljske dvorce«, kakor jih v šali imenujemo. Iz teh varnih skrivališč opazujemo, kako slabo se vedno godi sovražnim letalcem. Baterije prično živahno delovati in pošiljajo sovražnikom topovske pozdrave. Kritja, katera naredimo, so nam tako priljubljena, da se človek skoro počuti, kakor bi bil doma. V njih spimo, obedujemo, čitamo, pišemo in se zaba-
RfivRtn
m slrifnost.
Angleški spisal J. K. Leys.
(Dalje.)
»Zame ni to nikaka težava,« je smehljaje samozavestno odgovoril sluga.
»Potem je vse v redu. Odpeljeva se pa danes popoldne z vlakom ob štirih.«
Čas je mineval, a še vedno se je Friderik Boldon potikal po hiši in s čedalje večjo nestrpnostjo čakal na izvestilo svojega sluge. Na vsak način je hotel izvedeti, kdo je pisal tisto pismo, ki je vdovo njegovega strica tako izredno razburilo, a francoski sluga se ni vrnil, da, tudi ko je že zvonilo na drugi zajutrek, je Fre-derik Boldon še vedno zaman čakal svojega slugo.
Že je začel razmišljevati, pod katero pretvezo bi kazalo za popoldne določeno odpotovanje odložiti vsajde poznega večera, ko se je vendar prikazal sluga Duerot. Videti je bilo, da je bil nekaj potrt in je samo sporočil, da je lady Ada Boldonova  koj po
prvem zajutreku odposlala brzojavko.
»To je vse, kar ste izvedeli in to ste mi prišli šele zdaj povedat?«
»Kaj pa bi vam bilo koristilo, če bi bili prej to brezpomejnbnost izvedeli?« je odgovoril sluga s predrznostjo človeka, ki ve, c!a opravlja za svojega gospodarja prav nespodoben posel. »Brzojavko pa ie bila v zapečatenem zavitku poslala poštarju v WoodhursttL«
»Ah! Torej vendar . . .«
Frederik Boldon se je zatopil v svoje misli, med tem ko jo je njegov sluga nekako skrivaj pobrisal iz sobe. Boldon je preudarjal, kako bi mogel izvedeti, kaj je Ada brzojavila in komu je brzojavka namenjena. Sicer se je časih sam opominjal, da se ne izplača to stvar zasledovati, a vendar ga je vedno iznova prevzela slutnja, da ima lady Ada Boldonova veliko in jako resno skrivnost. V denarnih zadregah ni, si je pripovedoval Frederik Boldon. saj ima petkrat več denarja, kakor ga more porabiti. Morda je pa bila že pred poroko z mojim pokojnim stricem skrivaj poročena, je Frederik Boldon dalje ugibal, in ie zdaj od svojega prvega moža dobila grozilno ali izsiljevalno pismo? Hm. ie modroval Frederik
Boldon, če bi bilo tako, bi bilo meni kmalu pomagano; če je bila skrivaj poročena, predno se je poročila z mojim stricem, potem seveda ni bila prava žena tega strica in ker je stric zapustil svoje premoženje le svoji pravi ženi, potem bi bila njegova oporoka neveljavna in to lepo posestvo in lepi denar bi postal moj. Če ima Ada Boldonova tako tajnost, je končal Frederik Boldon svoje raz-mišHevanje, potem bi se na vsak način izplačalo, da poskusim to tajnost spraviti na dan.
Iz teh misli je Friderika Boldona predramil v sobo vrnivši se sluga Duerot.
»Ladv Boldonova je pravkar prišla iz svoje sobe,« je javil sluga, »a predno je šla v obednico, je vrgla nekaj pisem v poštno tružico, ki visi v veži.«
»Mar bi mi bili preskrbeli naslove teh pisem,« je ozlovoljen vzkliknil Frederik Boldon. »Toda ne; kar pustite in ne brigajte se več za to stvar.«
Frederik Boldon je po odhodu sluge počakal še pet minut in je potem, prepričan, da so vsi gostje zbrani v obednici in da ima služinčad prav sedaj največ posla, pogumno šel v vežo, vzel iz poštne tružice
t -
pisma in naglo pregledal naslove. Naišel je samo eno znano ime — ime odvetnika Feliksa. Ali je mar odvetnik Feliks pisal tisto pismo, ki je Iady Boldonovo tako hudo prestrašilo? Da bi bil ugleden odvetnik, dolgoletni pravni zastopnik rodovine Boldon zapleten v kako skrivnostno tajnost lady Ade se Frederiku Bol-ddnn sicer ni zdelo verjetno, a spom-nivši se načela, da človek ne sme nikomur zaupati, si je rekel, da je tudi kaka sokrivda odvetnika Feliksa mogoča.
Frederik Boldon je vrgel pisma nazaj v poštno tružico in je šel v obednico, kjer so bili pri drugem zajutreku zbrani vsi gostje. Po zajutreku se je poslovil, rekoč, da poj-de peš na kolodvor in da bo že sluga Duerot prinesel za njim njegovo prtljago.
Prišedši v vas pa Frederik Boldon ni takoj krenil na cesto, držečo na kolodvor, marveč je poiskal pošto, kjer je dobil v uradnem prostoru poštaričinega sina, kakih devetnajst do dvajset let starega, jako inteligentnega mladeniča.
»Vi oddajate tudi brzojavke?« je vprašal Frederik Boldon. »Prišel sem, da pogledam, če ni napake v naslovu brzojavke, ki jo je danes odposlala lady Boldonova.«
»Obžalujem — toda pojasnil o brzojavkah ni dovoljeno dajati,« je odgovoril mladenič.
»Saj ne vprašam za vsebino,« je vzkliknil Frederik Boldon in se delal jako presenečenega po mladeni-čevi izjavi. »Samo zato gre, če je naslov pravilen,«
»A tako,« je menil mladenič in vzel z mize brzojavke tega dne. »Kako se glasi ime naslovljenca?«
»Feliks.«
»Da, tu je brzojavka. Naslov je: odvetnik Feliks, Norfolk Street štev. 9., Chancery Lane W. C«
»Naslov je pravilen,« je dejal Boldon. »Hvala za prijaznost.«
Odhajaje s pošte se je Frederik Boldon zadovoljno smehljal; nekako ponosen je bil, da je mladeniča tako hitro ukanil in izvedel, kar je hotel vedeti.
»Torej je tisto razburljivo pismo vendarle pisal ta stari postavo-zvijalec,« si je govoril Frederik Boldon, gredoč počasnih korakov na kolodvor. »Najbolje bi bilo, da sam tukaj ostanem, ali pa da pustim Due-rota . . . Lahko bi bil tudi odprl pismo moje lepe »tete« na odvetnika, a to bi bilo nevarno in najbrž je bil pravi odgovor poslan z brzojavko in ne s pismom. Gotovo pa je zdaj, da imata lady Boldonova in odvetnik
Stran 2.
.SLOVtNSKl NAKOD\ dne 11. septembra 1915
2U8 stev
yamo. Pa tudi za obrambo proti so-iVražnim krogli am nam dojbro služijo.
_________ Neumorno in požrtvovalno delovanje naših hrabrih čet nam je porok, da bomo vstrajali, dokler ne priznajo naši številni nasprotniki, da smo nepremagljivi. S tem dosežemo častno zmago in trajen mir. Pozdrave vsem Slovencem            Ignac Breznik.
Dne 10. avgusta zvečer je stopil naš stotnik k nam, kjer smo sedeli v gruči slovenski vojaki, in je vprašal, kdo izmed nas bi se upal preiskati bližnji hribček, na katerem so se videle že podnevi  sumljive postave. Oglasili so se seveda vsi, nobeden ni hotel zaostati. Med njimi je bil Četo-vodja I. Vidmar, rodom Ljubljančan, ki ga je stotnik določil za poveljnika patrulje. Vidmar je takoj odbral šest kranjskih fantov in tudi mene, čeprav sem Goričan. Ko smo se odpravili na pot, se je že mračilo in temni oblaki so nam kazali, da je pričakovati nevihte. Ta je tudi prišla. Hrib, ki smo ga imeli nalogo preiskati, je bil precej oddaljen in tudi zaradi teme je bila naša naloga precej težavna.    Korakali smo dve uri med grmenjem in bliskanjem, kar nam je še bolj jemalo vid. Kmalu na to se vlije pričakovana ploha in naenkrat smo bili mokri kakor miši. Ploha je kmalu ponehala, a doževalo  je do dneva, vendar smo brez zaprek dospeli na vznožje hriba. Sedaj je bila naša pot še težavnejša. Pot, ki smo jo ubrali, je bila kozja steza, obrasla s trnjem, in se je vila med zelo nevarnimi stenami in poleg prepadov. Na marsikaterem kraju smo moralLz bajoneti trnje sekati, kar nas je zelo zadrževalo.    Tako   smo kako uro, mokri od potu in dežja, lezli drug za drugim   navkreber;   na več krajih smo morali drug drugemu čez steno pomagati. Vsak se je opiral ob svojo puško, da smo šli laglje v hrib. Noč je bila posebno mirna in tiha in ni bilo slišati ne naših,  ne italijanskih pušk in topov. Večkrat smo se ustavili, opazujoč sovražni reflektor, ki je v temi iskal naše čete. Čez nekaj časa slišimo od zadaj kričanje; spoznali smo takoj, da je eden naših tovarišev nekoliko zaostal. Revežu se je spodrsnilo in zletel je nekaj metrov navzdol.    Sreča mu je pa bila vendar mila; ustavil se je ravno nad predpadom v leskovem grmu. Počakali smo ga,   da je prikobacal do nas; razen nekaj prask na levi roki je ostal nepoškodovan. Naša steza je postajala vedno bolj strma in nevarnejša. Mislili smo že, da nam bo skoro nemogoče izvršiti naročeno nam nalogo, a krepke besede našega voditelja so nas navdale z novim upanjem.  Končno smo s težavo dospeli do neke ravnine; nahajali smo se pod vrhom.    Sedli smo, da se nekoliko odpočijemo.    Vsak je popil požirek črne kave,   katero smo imeli seboj, kajti vodo je na enakih potih skoro nemogoče dobiti. Ko tako sedimo nekaj časa, zaslišimo naenkrat prasketanje od desne strani. Poslušamo. Vsak je napeto pazil, da bi spoznal, kaj da je. Bili so to koraki italijanske patrulje, kakor smo pozneje spoznali. Moralo je biti več mož, to se je dalo uganiti po škripanju okovanih čevljev po ostrem kamenju. Četovodja
Vidmar nas je takoj razpostavil ob stezi, a kmalu se ni več slišalo ko*-rakov. Vsakemu izmed nas je bilo i skoro žal, da niso Italijani prišli. A 'čez nekaj časa smo zopet slišali korake. Italijani so najbrž počivali. Kmalu se je prikazala ena postava, potem druga in tretja; na razdaljo dvajsetih korakov sem jih trinajst naštel. Dobro sem slišal kletvico, ki jo je izustil italijanski vojak, ko se mu je izpodrsnilo in le bil le še par korakov od mene. Vidmar je bil na levem krilu, jaz na desnem. Določeno je bilo, prijeti zadnjega, da bi nam ne ušel. Skoro tesno mi je postalo pri srcu, ko je prvi Italijan moško korakal mimo. Ne da bi se ga bil bal, ampak bal sem se, da bi me ne zapazil, nakar bi bili morali streljati in bi ne bilo tako gotovo, če kaj opravimo, kakor če jih dobimo v roke. Na srečo nas niso zapazili. 2e jih je šlo deset mimo — komaj sem čakal zadnjega. Naenkrat se začuje spredaj krik. Ni bilo več odlašati in že je udarilo kopito moje puške Italijana; dvanajsti je bil, eden je bil še zadej. Skočil sem za njim in ravno ko je hotel zbežati, sem mu zabodel bajonet v hrbet. Grozen vzklik in vojak se je zvalil po bregu. Med tem so se drugi naši spoprijeli; hitel sem jim na pomoč in enemu Italijanu s kopitom puške čeljust zdrobil. Mislili smo, da jim pride kdo na pomoč, kajti nismo bili preveč oddaljeni od sovražnika. Pa nič takega. Postalo je zopet mirno. Eden Italijanov mislim da je odnesel pete, pa mislim, da zdrav ni prišel v dolino. Po počitku smo nadaljevali pot, izpolnili svojo nalogo in ker nismo nič sumljivega našli, smo krenili zopet tja, od koder smo prišli. Ko smo stotniku javili, kaj smo storili, nas je laskavo pohvalil.
Viktor Jelinčič.
¥e|na v kamenja.
Na soški fronti koncem avgusta.
Popoldne je bil močan boj nad Tolminskim mostiščem. To smo vedeli že, ko smo bili pri diviziji. Spočetka smo imeli iti daJje proti Tolminu do točke, cd koder se more dobro pregledovati artiljerijsko bitko. Ali neposredno pred odhodom je došlo diviziji poročilo: Italijani že pol ure streljajo tako siino na to eksponirano točko, da ni svetovati iti tja. Izbrati si hočemo torej drugo pot in videli bomo, kako daleč bomo mogli priti. Okoli po brdih grmi, tudi v naši bližini, eksplozija dinamita za gradbo neke cerkve.
Nadporočnik, ki bo nam vodnik, sede na stol in pripoveduje. Spočetka je bil na Poljskem, torej pozna vojno in ve za razlike v vojni. Sedaj pravi, v čem sploh je razlika. »Sposobnost ljudi, prilagoditi se razmeram, je bajeslovna, čudovita, pravim. Kje so tukaj deske, kje so lepenke? Nič drugega ni tukaj, nego kamen, vendar pa si zgradijo cela mesta, bastijone, utrdbe. Iz kamenja jih zbije jo skupaj s liti 1 ji in ekrazitom ali jih zložijo enostavno kakor praljud-je, kamen na kamen aH si zgradijo iz izdolbine stanovanje. Kar jim pomaga tukaj, to so ceste, izvrstne ceste, najlepše smo zgradili pretekle tedne. Po teh se more transportirati vsakovrstni materijal. Ali pride dež, trgajo se oblaki, vsak dan imamo kaj takega. Kaj stori to tem cestam? Nič. To jim ne more škodovati. One so nam pravi blagoslov. Po brdih polzeti, to je našemu moštvu mnogo ljubše od blata na Poljskem, in mi se bojujemo v višini dvanajst sto do 2000 metrov. Ali se je kedaj mislilo, da se bodo rojne črte vlekle preko vrhov
pečin v večnem snegu?    Ali tako
je... Skoro se popeljemo z avtomobilom na Dreizinnenspitze. Zakaj pa ne?«
Vprašam: »In topovi?«
»Ni višine, na katero bi se ne moglo spraviti topov. Ako ne gre drugače, gre z dvigalom. Kakor večkrat v Karpatih. Mi imamo tukaj topove v najneverjetnejših pozicijah, kar bi se nikdar niti misliti ne dalo. Sedaj so topovi tam in streljajo ek-saktno kakor na vežbališču. Dandanašnji je močvirje edini teren, ki ni za manevriranje...« Nadaljuje: »Neugodno je to, da se ta kraški kamen razprši na veliko daljavo. Kaj treba storiti proti temu? Naši ljudje so se hitro domislili. Ščitijo se, kakor se morejo. Tako nosi vsak kar s seboj svoje »kritje«, to je vrečo, prazno vrečo. Peska se dobi povsodi in napolnjena vreča je najboljše varstvo proti gorskemu sovražniku ... Ali, mislim, da je čas, da odidemo.« Sedaj šele opazimo, kako naši topovi živahno delujejo proti Italijanu. »Da, popoldne imajo več svetlobe, zato bolj streljajo; dopoldne je bolje za nas.« Stopimo v voz. Cesta lepa, v dobrem stanju. Gre po ne preširoki dolini po bi egu, boj na obeh straneh kakor neskončna panorama, ki na vsakih 50 km prinese nove slike, nova iznenađenja. Nikdar nisem videl tako mirnega, s solncem obsejanega etapnega prostora, povsedi red, vzoren red. Skrbno pobarvane table, ki vse označujejo in razjasnjujejo vsak objekt, kažipot, ki pravijo: tu se gre k težkim havbicam, tam k tej in tej trenski koloni, tam k municijskemu skladišču itd. Kar nekrat se otvori pred nami nov svet: svet šotorov, vozov, konj o-rožja, zdravniška zavetišča; vse zelenosivo, zelenožol-to, po trenu. Na stotine konj se giblje, vidi se samo vrsta konjskih glav, telesa se zgubljajo v vejevja. Šotori vojakov, kakor bi kak narod potoval. Na livadah ležijo vojaki, spijo, igrajo karte, popravljajo svoje obleke, pišejo, krpajo čevlje, se brijejo ali podijo okoli kakor otroci. Mnogi sedijo pred kmečkimi hišami in se pogovarjajo z dekleti. Dolina je med hribovjem poleg delavnic: kovači kujejo, dviga se dim, pripravljajo se žične zapreke, podkujejo konji, popravljajo jermena itd. Nad dolino pa tulijo topovi, ali ako ne zadene granata prav blizu, se nikdo ne zmeni za streljanje.
Arhitektura sela je italijanska, mali balkoni, zgrtdba vse drugo, čamo ne pravilna, pust je trg, okoli katerega je gnezdo zgrajeno, nekaj hiš so granate razrile. Sobe so sam prah in pepel. Na balkonih raste divja trta; nekateri listi so že rdečkasto-žoiti, jesen se bliža.
Gori na višini je pozicija. Tam stanujejo častniki, tam stanuje general kakor ljudje iz kamenite dobe. Pozicija je prekrasno izdelana, spretno markirani topovi, tako, da se pride par korakov do njih, pa se jih še ne vidi. Sovražnik ne ve za nje, ne more jih dobiti, kar vidimo po njegovem streljanju. Na nekaterih točkah je že spočetka jako blizu. Že tedne živijo gori naši oficirji. Major je prinesel seboj dve mački, nadporočnik je botanik, general je velik resen človek, uniforma nosi sledove fronte. Na mali plošči se dviga križ, v zemljo ga ni bilo mogoče postaviti, kajti zemlja je tukaj kamen. Podprt je okoli s kamenjem in kaže grob petih topničarjev, ki so bili včeraj pokopani. Na mestu so jih ubili sovražni izstrelki. Treba je bilo kamen izkopati z ekrazitom, pravi topni-čarski grob. General salutira pred grobom...
Prodiranje
RUSI VRŽENI V VOLINJSKEM TRIKOTU ČEZ REKO STUBJEL — LJUTI BOJI OB SREDNJEM SE-RETU. — NAŠE ČETE SO PREMAGALE MOČVIRJA JASJOLDE IN ORLE TER OSVOJILE ROZANSKO OZEMLJE.
Dunaj, 10. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
V prostoru zapadno od Rovna se boreče ruske čete so bile vržene čez nižino Stubjela nazaj.
Naše od Zalošč prodirajoče sile so potisnile sovražnika nazaj v smeri proti Zbaražu. Pri Tarnopolu so odbili avstro-ogrski in nemški bataljoni več ruskih napadov. Naši zavezniki so zavzeli vas Bucniow.
Zapadno od srednjega Sereta so znova posegla v boj sovražna ojačenja. Tam se vršijo ljute borbe.
Vzhodno od izliva Sere ta in ob besarabski mej! je vladar mir.
C. in kr. bome sile na Litavskem so popolnoma prekoračile širGkc močvirnato ozemlje Jasjo:de in Orle ter so boreč se osvojile prostor jugovzhodno cd Rozane.
Namestnik načelnika generalnega štaba r>!. fioier, hnl.
m »
NEMŠKI USPEHI OB ZELVIJANKI, PRODIRAJO PROTI PINSKU TER SO VRGLI RUSE IZ BUCNIOVVA.
Berlin, 10. septembra. (Kor. ur.) Woiffcv urad poroča:
Veliki glavni stan 10. septembra:
Vzhodno bojišče.
Armađna skupina genera!a feld-mai"ša!a ven flhidenburga.
V bojih vzhodno cd Fridrihštata in pri V«lkomiru so vSell naši oddelki nekaj sto sovražnikov. Sicer je položaj med Vzhodnim rneriem in Njeme-nom pri Mereču v bistvu neizpreme-njen
Pri Skidlu in ob odseku Zelvi-janke bo? še traja. Višine pri Pjeskih ob Zeivijanki so bile v jurišu zavzete. Tekom dne smo vjeli 1400 sovražnikov in vplenili 7 strojih pušk.
Armadna skupina generala fe?d-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Arniadna skupina napada sovražne noziciie ob gorenji Zelviiankl In vzhodno od Rozanke. Olšanka Je zavzeta.
Annadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Naše zasledovalne kolčne se bližajo o! od vera Kosov (ob cesti iz Kobrina v MHovlde). Na obeh straneh železnice v Pinsk smo dospeli do črte Tulatiče - Ovzijcže.
Jugovzhodno bojišče.
Nemške čete so vrgle Ruse iz Bucniowa (ob Sereta južno od Tar-nopola). Jugozapadno od Bueniowa in pri Tarnopolu so ljuti sovražni napadi odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo. *
NAPAD   NEMŠKA! ZEPPELINOV N\ BALTIŠKI PORT. Berolin, 11. septembra. (Kor. u.) Wolffov bure^ poroča: V noči od 9. do 10. septembra je vrgla jedna na-
Feliks neko posebno skrivnost. Če je kdaj človeški obraz izrazil grozo, se je to zgodilo danes zjutraj pri lady Boldonovu«
Večina gostov je zapustila Roby Chase ob dogovorjeni uri in se odpeljala na kolodvor. Ladv Boldonova se je poslovila od njih z najprijaznejšim usmevom, a ko je zadnji voz odšel, je globoko zavzdihnila in se naslonila ob Hugha, stoječega poleg nje, kakor da so jo zapustile vse moči.
»Hvala bogu, da so končno odšli,« je dejala Ada.
»Ali boš tudi jutri tako zavzdihnila, ko se odpeljem jaz?« je vprašal Hugh, na pol resno, na pol šaljivo.
»Kako le moreš tako vpraševati, Hugh? Toda teh, ki so odšli, sem se do grla naveličala, posebno tega Frederika Boldona. Ne, tega ne pustim nikdar več čez prag. To je naj-zoprnejši človek, kar sem Jih kdaj videla.«
»Priznam, da sem popolnoma tvojega mnenja,« je pritrdil Hugh.
»Če sem ga samo pogledala, me je že začela glava boleti in njegov glas, ta hripavi glas, ki zveni, kakor bi kdo praskal po mizi, me je napravil vso nervozno. Zdaj sem pred ysem potrebna počitka.«
Hugh je spravil Ado do vrat njene spalnice. Uvideval je, da je utrujena in da si želi počitka, a prav mu le ni bilo, da je šla ležat. Želel je in pričakoval je, da mu bo posvetila kako urico in upal je, da med kramljanjem z njo tudi izve, kaj jo je zjutraj tako razburilo, da je bila vsa bleda in da so se ji tresle roke.
Slučaj je nanesel, da je moral Hugh na vsak način v London, ker je imel tam važno sodno obravnavo. Drugi dan je torej pospravil svoje stvari in se pripravil na odhod.
»Ali se pelješ z vlakom ob 11. uri 45 minut?« ga je vprašala Ada.
»Da!«
»Če ti je prav, se peljem s teboj v London. Opraviti imam tam in ta vlak je jako pripraven.«
»Na živcih si bolna, pa hočeš napraviti tako pot?« se je začudila Adina mati.
»Saj grem prav zaradi svojih živcev v London*« Je odgovorila Ada. »Enkrat moram vendar govoriti s kakim zdravnikom, ki je specijalist za živce.«
Gospe Bruce ni bilo nič prav všeč, da hoče Ada potovati v London v družbi mladega moža, ki ga je že vsa soseščina smatrala, za zaročenca njene hčere. A mati ni več ugovarjala, ker Je dobro vedela, da
si Ada ne da omejiti svoje svobode in da izlepa ne opusti ničesar, za kar se je odločiia.
Ado je vodil namen, da se osebno dogovori in pogodi z odvetnikom Feliksom. Pismo, katero ji je bil pisal, je bilo polno trpkih in strastnih očitanj, prepletenih z grožnjami, da dobi Frederik Boldon prikrito oporoko v roke in da pride vse na dan. Odvetnik je pisal, da se rajši izpostavi nevarnosti in prenese tudi one-čaščenje in ječo, kakor da bi živel še dalje v mučnih dvomih s strašno slutnjo, da ga bo Ada končno vendar ogoljufala in da ne postane nikdar njegova žena. Pisal je dalje, da ne verjame Adini obljubi in da ima vtis. da goji Ada vse druge namene. Na vsak način, je bilo rečeno na koncu pisma, želi odvetnik z Ado osebno govoriti, češ, da jo mora videti in iz njenih ust slišati, kaj in kako misli.
Lady Ada Boldonova Je čutila, da se mora tako nujnemu pozivu odzvati. Na to je tudi mislila med vožnjo po železnici in kadar je na tej vožnji pogledala sebi nasproti sedečemu Hughu Thesigerju v obraz, jo je pretreslo grozno spoznanje, da je sužnja, ki ima na rokah in na nogah težke okove. Odvetnik Feliks, si je rekla, jo drži na teh verigah uteči
mu ne more, upreti se mu ne sme. Nič ni dvomila, da je odvetnik odločen, razkriti vso skrivnost oporoke Rikarda Boldona, že da se bi mogel veseliti svojega maščevanja, in vedela je, kaj bi bila posledica takega razkritja: izgubila bi Hughovo ljubezen in padla v nesrečo in v sramoto. Pri tem razmišljevanju je popolnoma pozabila, da je sama vsega kriva, ker se je udala odvetnikove-mu pritisku in zapeljevanju. A zdaj se je samo zavedala, da sovraži odvetnika Jamesa Feliks iz vse duše.
Strah in obupanje, ki sta divjala v njeni duši, sta se zrcalila tudi na njenem obličju tako močno, da je to Hugh zapazil.
»Ada, ali mi nečeš povedati, kaj te tako vznemirja?« je z nežno obzirnostjo vprašal Hugh. »Ali si mar dobila kaka neprijetna obvestila?«
Lady Boldonova se je zganila, kakor da jo je kdo zabodel.
»Ne, nikakih slabih obvestil nisem prejela,« je rekla naglo in odločno. »Kako ti je sploh prišla taka misel?«
»Ko si včeraj pri drugem zajutreku dobila pismo, si pri čitanju postala smrtnobleda in si vsa za-drhtela.«
(Dalje prihodnji«.)
ših zračnih ladij na rusko mornariško opirališče Baltiški porti in njegove železniške naprave več bomb z dobrim uspehom. Ladjo je obstreljeval sovražnik večkrat učinkovito, vrnila pa se je nepoškodovana.
Šef brodovnega admirainega štaba.
VELIKI BOJI NA SEVERU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Operacije proti Rovnu so se začele. Prvo predpozicijo Rusov severno in južno Oiyke je zavzelo levo krilo armade Puhallo in je vrglo Ruse na desni 'breg reke Stubjei. Ker so naše čete med Rov-nom in Dubnom napredovale, bodo kmalu blizu trdnjave. Desno krilo armade Puhallo stoji jugovzhodno Dubna na desnem bregu Ikve, armada Bohm - Ermolli pa je, prišedši iz Brodvja obkolila severno stran ruske pozicije ob Seretu. Rusi so morali svoje severno krilo ob Seretu umakniti. Napredovanje desnega kri-Ija armada Bohm - Ermoili mora pri Tarnopolu provzročiti odločitev. Vsi poskusi Rn$ov pritisniti armado Bothmer proti zapadu, so se izjalovili. Ob srednjem Seretu med Stru-hovom in Budzanovom nadaljujejo Rusi z napadi. Dobili so ojačenja in jih postavili pri Tarnopolu in Trem-bovii. Ruski sunek Čez Tarnopol je že ponesrečen, ker vzključuje zmagovito prodiranje armade Bohm-Ermolli ponovitev, pri Trembo\vli pa sta združeni armadi umaknili fronto za nekaj kilometrov na višave med Seretom in Strypo. Dasi imajo Rusi velikanske izgube, poskušajo vendar vedno z nova svoje srečo. Tudi če bi res prodrli našo fronto ob srednjem Seretu, bi to položaja v vzhodni Galiciji nič ne premenilo. To napadanje naj pač pokaže, da je car sam prevzel vrhovno poveljstvo ruske armade in naj spravi nevtralce v zmoto, da je ruskega umikanja konec.
Ojačenja za Xur!andijo.
Berolinska »Nationalzeitung* javlja, da pošiljajo Rusi znatna artiljerijska ter infanteriiska ojačenja v Ktirlandijo. Rusi sodijo, da imajo v Kurlandiji dc>bre defenzivne pozicije, iz katerih bedo z novimi ojačenji mogli začeti ofenzivo.
Riga.
Pariški »Matin« javlja iz Petro-grada, da drže Nemci vso progo med Linderjem in Fridrichstadtem, da pa čez Dvino še ne delajo mostov tako da Riga še ni v nevarnosti.
Iz Kodanja javljajo, da so v zalivu Rige nemški letalci metali bombe na rusko torpedovko ter da vse kaže, da se pripravljajo za nov napad na Rigo.
RUSKO URADNO POROČILO
Ruski generalni štab poroča: 6. septembra. Na fronti Riga - Dvinsk in v smeri proti Dvinsku nič važnega. Med Svento in Vilijo in med Viiijo in Njemenom je položaj neizpremenjen. Ob Njemenu med pokrajinami mest Mereč in Poski so Nemci 5. septembra, v sledeči noči in 6. septembra poizkušali, da razširijo svoje prodiranje. Boji se tam nadaljujejo. Južno od Njemena do Pripjeta drže naše armade še iste postojanke. Sovražnik najresnejše napada od jutra 5. septembra na po-krajni pri Voikovijskem ob železnici, ki vodi iz Sjevdeja čez Jasjoldo v pokrajino, ki vodi pri Korkem in ob železnici Pinsk - Drogičin. Te poizkuse so preprečile naše čete. Z ostalih delov bojne črte se poroča le o bojih zadnih vojev. Južno od Poljes-ja osredotočuje sovražnik svoje napore proti cestam, ki vodijo iz pokrajine pri Lucku v Dubno in Rovno. Ob našem krajnem napadu pri vasi Borbin smo vjeli 5. septembra S častnikov in 300 mož. Ob Seretu se poroča Ie iz pokrajine ob izlivu o napadalnih poizkusih na naši kakor tudi na sovražni strani, ki niso bili odločilni. Dne 4. septembra smo v tej pokrajini vplenili štiri strojne puške in vjeli 400 mož.
8. septembra. Na fronti Riga - Dvinsk je splošni položaj neizpremenjen. Nemški poskus prodreti 7. t. m. pri postajah Ekau in Neugut, smo odbili. Boj ob reki Lavne traja. Da zavzamejo bolj krito pozicijo, so se nase čete nekoliko od reke odmaknile. V smeri Dvinsk le mali boji med predstražami. Prehode med jezeri in okolico Novih Trokov, ki so zasedeni od naših Čet, so Nemci ljuto obstreljevali z dušečimi granatami. Pri trgu Orani nas je skušal sovražnik večkrat napasti. V smeri Grodno trajajo trdovratni nemški napadi v okolici železnice pri kolodvoru Druskeniki in pri Skidiu. X tel
zadnji smeri smo  vrgli sovražnika nazaj, mu prizadejali velike izgube ter ugrabili par tucatov vjetnikov. Južno od  Njemena nas sovražnik v okolici Vclkovijska ob  železnici v Slonim napada z izredno trdovrat-nostjo. Ob cestah iz Lučka v Rovno nobene spremembe. V okolici Dubna in Kremenca smo zavzeli nove pozicije ob gorenjem teku Ikve in Gori-na. V Galiciji smo izvojevali 7. t. m. pri Tarncpolu velik uspeh nad Nemci. Kakor izpovedujejo vjetniki so se •pripravljale 3. nemška gardna divizija ter 48. rezervna divizija ojačeni z eno avstrijsko brigado in težka artiljerija že več dni na odločilen napad, ki bi se imel izvršiti v noči na 8. t. m. Naše   čete pa  so sovražnika prehitele ter so po trdovratnih bojih ob reki Dolionki pričele z ofenzivo. Proti večeru   7. septembra so bili Nemci   popolnoma poraženi. Proti koncu boju pa je otvoril sovražnik, kakor pripovedujejo naše   čete, izredno ljut artiljerijski ogenj. Le dejstvo, da nismo mogli odgovarjati z enako ljutostjo, nam je preprečilo izkoriščanje doseženega uspeha. Nemci so imeli velikanske izgube na mrtvih in ranjenih, izgubili  pa so tudi ' 300 častnikov in S000 mož na vjetni-kih. Ugrabili smo jim tudi 30 topov, med njimi 14 težkih, mnogo strojnih pušk, municijskih   voz   in drugega vojnega plena. Po kratkem zasledovanju so naše   Čete  zavzele zopet svoje prejšnje pozicije ob Seretu. Ko je car prejel poročilo o  porazu sovražnika, je zaukazal sporočiti hrabrim Četam svojo radostno zalivalo. — Dalje proti jugu v okolici Trcm-bo\v!e smo pregnali 7. t. m. sovražnika iz nekateril vasi vjeli   nad 40 častnikov in — dosedaj — 2500 vojakov ter vplenili 3 tope in okrog 10 strojnih pušk. Med Dnjestrom in levim bregom   dolenjega   Sereta so prešli Avstrijci pri vasi Woniatynzo k napadu. Eden naših bataljonov jih je napadel z boka ter ustavil njihovo ofenzivo. Vjeli smo 11 častnikov in več kot 1000 mož ter ugrabili nekaj strojnih pušk. Dejstvo, da so se naše armade srečno izmotale iz težavnega položaja ter iz eksponiranega od sovražnica   obda nega   bojišča ob Visli. pričenja roditi rezuUate. ki se kaže'o za enkrat v deTnih uspehih.
(Wolffov urad pripominja k temu poročilu prav na kratko: Puško norečifo se nanaša na dogodke, o . liatenh pripovedine nemško dnevne poročilo z 8. septembra. Vsak izvedenec lahko takoi spozna, da je rusko Doročilo prosta izrmšHot^a, ki naj bi proslavila dan. ko je ruski car prevzel vrhovno poveljstvo s posebnimi usnehi na boliščih. Mi ooo-zariamo le na pasus o »velikem uspehu pri Tarnonoht«. po katerem so se morale ruske čete — zopet umakniti na Sere t!)
Nikclai Ntkoia?evič.
Lcndor!, 10. septembra. Vrst o odstavljen ju velikega kneza Nikola-iiviča je nrišla v London nepričakovano. Časopisi se zvijajo kakor morejo. »Morningpost-c nravi: Ne trdimo, da poznamo natančno položaj na vzhodnem bojišču, a Rušila ie najhujše najbrž že prestala. Veliki knez je pretrpel krizo. Prihod carja se zgodi s premembo v vojni sreči.
Naziranje v Beroiinu.
V Beroiinu so mnenja, da je car iz političnih in vojaških nagibov stopil na čelo armade. Car je šel k armadi, da bi narod ne vedel, kje je njegovo bivališče in da bi laglje storil odločilne sklepe. V vojaškem ozira je verjetno, da so Rusi izdelali nov vojni načrt, s katerim upajo doseči uspehe.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
»Kurjer Petrogradsky« javlja, da pnhaiajo nad Vilno nemška letala in Zeppelini. ki zlasti ponoči mečejo bombe v mesto.
Bukareški »Universul« javlja, da je ministrstvo carskega doma preloženo v Moskvo. Za armado delujoče tovarne v Petrogradu in v Hel-singforsu se premeste v notranjost Rusne.
Iz Kodanja javljajo, da so »Pe-terburgskije Viedomosti« prinesle oklic -prave ruske stranke«, v katerem je rečeno: Čem huje. tem bolje za Rusijo, ootem bo ruski narod ctresel nemški jarem. Ruskega naroda ne more rešiti ne odgovorno ministrstvo, ne politikujoča duma, le narod sam, če se mu da svoboda, maščevati se vsem krivcem, ne glede na življenje tujcev. Pravoslavni se morajo vzbuditi v morju krvi. »Reč-: pravi, da je ta poziv v sedanjem trenotku največji zločin.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI  PRI  SOUCHEZU IN V VO-GEZIfl.
Berlin, 10. septembra. (Kor. ur.) \VoiSiov urad poroča:
Veliki giavni stan 10. septembra:
Zapadno bojišče.
Severno cd Scucheza smo osvojili in zasuli eksponiran francoski jarek. Posadka je bila, izvzemši nekaj vjetnikov, v bajonetnern boju ubita.
V Vogeziii srno jurišali nekatere pred našimi pozicijami na Schratzmannle in Iiarfcmanns\ve'ler-kopfa se nahajajoče jarke ter vjeli 2 častnika, 109 mož in ugrabili 6 strojnih pušk in 1 metalca min. Protinapad na SchratzmaVunle smo krvavo zavrnili.
Vrhovno armsćiio vodslvo.
• *
*
Bombe na angleška mesta.
Wolffov biro javlja, da so bili pri napadu nemških pomorskih zrakoplovov v noči od 8. na 9. t. m. na londonsko notranje mesto posebno zadeti mestni deli okrog vijadukta Molbom. Ker so bile razmere za opazovanje jako ugodne, so zrakoplovi natančno videli, da se je mnogo poslopij podrlo in so nastali veliki požari. Pri Ncrvvichu je bilo bombardirano veliko industrijsko podjetje na jugozapadni strani mesta, nakar so nastale eksplozije in je začelo goreti. Pri Middlesbroughu so bile bombardirane naprave poleg pristana in topilnice ob železniški progi South-bank-Redear. Tudi tukaj je bil uspeh dober. Angleška poročila zamelčuje- i jo iz ranljivih razlogov materijalne j uspehe nemških napadov iz zraka in se omejujejo na poljubno navedbo, koliko liudi ie bilo ubitih.
j
Skrivnostne priprave r.a Francoskem.
še čete ob tem krilu so se bližale po- * mišljenja ter razvetil pot —■ k po-
časi sovražni črti in so se vstalile v strelskem jarku, ki je bil zgrajen 9. septembra. Naše obrežne baterije so prepodile dva sovražna torpedna ru-šilca, ki sta se bližala vhodu morske ožine in sta obstreljevala naše levo krilo. Te baterije so obstreljevale z uspehom pozicije sovražne pehote pri Seddil Baru.
Fronta ob Iraku.
V času od 2. do 7. septembra je prišlo severno cd Kome med našimi j četami, na katerih strani so bili tudi I prostovoljci, in sovražniki do štirih i spopadov. Naše čete so izvršile tudi j en nočni napad. V teh bojih je bilo j ubitih na strani sovražnika: 4 oficirji, I 1 major med njimi, in 100 vojakov, 50 ranjenih. Ubitih je tudi sto konj.
Naše izgube znašajo 4 mrtve in 9 ranjenih. Eden naših oddelkov se je
vratku.
Romunija išče denar.
Iz Bukarešte poročajo: Romunski justični minister je odpotoval v Pariz in London, da skuša najeti posojilo. Romunija je v velikih denarnih stiskah.
Romunske priprave.
Iz Bukarešte poročajo: Vojne ministrstvo je odredilo, da se morajo vojni obvezanci, ki so bili dosedaj oproščeni vojaške službe, javiti 13. t. m. pri svojih polkih. V celi državi se vrši rekvizicija konj.
PORTUGALSKA   IN ČETVERO-ZVEZA.
Pariz, 10. septembra. (Kor. ur.) »Petit Journal« javlja   iz Lizbone:
bližal sovražnim motorjem in jih po- j Senat je Poslal pozdrave portugalski
prisilile k begu.    Vse telefonske na- | prave so bile vplenjene in vse barake zažgane.    Na drugih frontah nič važnega.
feri rilflntififl ia Wrm
r:li! UfiiUUffljU W uuiafiflfti
zmagali.
šfcnls srMs grmade.
Iz ententnih držav prihajajo vedno znova glasovi, da se pripravlja Srbija za nove operacije. Zdi se, da je to res, da pa se Četverozveza meti. ako misli, da bo mogla Srbija navaliti na naše posavske in podonavske okraje*
Nova nota četverozveze v Sofiji? [
»Frankfurter Ztg.« poroča pre-ko Lagana: Po uradnih poročilih bo izročila četverozveza v Sofiji novo noto, v kateri bo naznanila bolgarski i vladi uspeh svojih intervencij v Nišu j in Atenah ter odgovorila na bolgar- j
sko zahtevo glede takojšnje okupa- I Vsekakor pa je pažnja, ki jo
cije makedonskega ozemlja. I posvečajo razni nemški in dunajski
.. ! listi srbski armadi zopet unravičena. Spremembe v bolgarski diplomaciji, j yake reproducira »N. Fr. Pr.« neko
»Az Est« poroča iz Sofije: V j solunsko poročilo ki pravi: Po izja-bolgarski diplomaciji se bodo izvr- [ vah nekega srbskega častnika, ki
»Frankf. ztg.« sklepa iz raznih pojavov, zlasti pa iz dejstva, da je postalo francosko časopisje zadnje dni jako mirno in malobesedno, da se na Francoskem vršijo priprave, ki so v  zvezi  s  posebno  vojaško j
Šile v kratkem večje izpremembe. Predvsem bodeta odpoklicana sedanja bolgarska poslanika na Dunaju in v Bukarešti. Na Dunaj pride najbrž poslanec Daškaiov, za Bukarešto bo pa imenovan Aleksander Stančev. svak pokojnega Stambulova.
akcijo.
Švicarski listi nahaja  sedaj v
800.000 Angležev in da so mogli i^rancozi vse svoje tamkaj stoječe čete porabiti za ojačeme svoje fronte v Argon ah, ob Masi in Mozeli.
DELO   PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 9. septembra. Tiskovni urad javlja, da so potopili nemški podmorski čolni v prvem september-skem tednu 10 ladij. V istem času je odšlo iz angleških pristanišč oziroma tja dophuo 1432 ladij.
London, 10. septembra. Reuter: Paruik »Mora« je bil potopljen; moštvo je bilo rešeno.
Konference pri kralju Ferdinandu. \ Iz Sofije poročajo: Kralj Ferdi- ; poročaio    da   se I nand Je obiskal v zunanjem ministr-Flandrijl   okrog I stYu min- Predsednika Radoslavova.
' s katerim je imel dolgo posvetovanje. Radoslavov mu je na to predstavil poslanca Daškalova, ki je kralju poročal o vtisih, ki jih je dobil kot gost v avstrijskem glavnem stanu. Vesti o revirementu v bolgarski di- j plomaciji se uradno dementirajo.
Bolgarski narodni praznik.
Iz Sofije poročajo: Tu se vršijo
se
mudi v Solunu, je srbska armada zopet obnovljena in osvežena. Vojni materijal je z rusko in franc. pomočjo spopolnjeu. Zlasti mnogo težke municije in pa pušk je prispelo deloma čez Solun, deloma po Donavi. Srbska armada je dobila tudi težke topove z angleškim moštvom ter znatno število avtomobilov in aero-planov. Letalsko službo opravljajo francoski in ruski piloti. V glavnem stanu se nahajajo francoski, angleški in ruski generalštabu! častniki. Tuje (francosko in angleško) moštvo je prideljeno le artiljeriji in tehničnim četam. Izgube čet so nadomeščene z novimi rekrutacijami. Zdravstveno stanje srbske armade se je zboljšalo, epidemije so skoraj popolnoma prenehale. Saniteta je reorganizirana in ima dovolj materijala; število zdravnikov je pomnoženo z
velike priprave za narodni   praznik j angleško in grško pomočjo. Armada
Angleški delavci za vojne.
V Bristoiu se je vršil te dni kongres angleških delavskih zadrug. Kongres je sprejel s 600 proti 7 glasom resolucijo, v kateri obsoja »intrige malih pacifističnih skupin«, ter odklanja vsak mir, ki bi ne osvobodil Belgije, severne Francije, Alza-cije in Poljske. Kongres izjavlja, da ta vojna ni kapitalistična ter da bo zato angleško delavstvo kolikor mogoče podpiralo vlado, da se more vojna uspešno nadaljevati.
Na kongresu je govoril tudi mu-nicijski minister Llovd George, ki ie i
združenja severne in južne (rumelij- I ske) Bolgarije, ki   se praznuje   19. ! septembra. Zatrjuje se, da bodo ta dan bolgarske oblasti slovesno zasedle trn klisko ozemlje, ki ga Je prepustna Turčija Bolgariji.
V torek je prispel iz Nisa tamkajšnji bolgarski poslanik Čapraši-
se zaveda, da bo mogla še mnogo storiti, toda nemogoče je, da bi prevzela drugo, kakor le defenzivno vlogo.
Kakor računa »Oesterr. Rundschau, šteje srbska armada sedaj kakih 220.000 bojnih čet. Srbska inteligenca je še vedno jako bojaželjna,
kov, ki je imel z ministrskim  pred-   ali pa se srbski kmet ni vojne že do
grla naveličal, je drugo vprašanje.
sečnikom važno konferenco.
Bolgarske čete ob grški meji.
Iz Aten poročajo: Bolgarija je koncentrirala v prostoru med Nevro-kopom in reko Mesto šest divizij, kar je povzročilo na Grškem veliko razburjenje. Grška vlada izjavlja, da je tudi grška armada na vse even-tnalitete pripravljena.
Razpoloženje v Srbiji.
»Tagliehe Rundschau« prijavlja
Zanimivo je, da je ustanovil regent in vrhovni zapovednik prestolonaslednik Aleksander novi vojaški red, »zlato vojno zvezdo Karagjorgjevi-čevo z meči«. Kdor dobi to odlikovanje, postane takoj poročnik, dobi pozneje penzijo in njegovi otroci uživajo posebne ugodnosti, ako se posvetijo vojaški karijeri. »Zlata zvezda z meči« kaže, da potrebujejo tudi srbski vojaki novega stimulantnega sredstva,   na drugi strani pa doku-
poudarjal, da bo Anglija  in ententa | poročilo iz Niša, da je položaj srbske | mentira, da se Srbija zaveda težkih
" vlade iako težaven in da morda na- ! časov, ki jo čakajo.
zmagala le s pomočjo delavstva. Ako opustijo delavske organizacije goto- | ve utesnitve obrata, potem se da zvišati produkcija municije za 30 do 200%. Dosedaj se dela v 16 velikih državnih arzenalih, 11 se jih Še gradi; treba je še 200.000 neizvežbanih moških in ženskih delavcev.
PROTIANGLEŠKI NEMIRI V ISPAHANU.
V Ispahanu so izbruhnili proti-angleški nemiri. Angleški konzul v Širasn je bil umorjen. Angleži. Rusi in Francozi zapuščajo deželo. Perzijska vlada ie izrekla svoje obžalovanje ter obljubila atentatorje strogo kaznovati. Eutente se posvetuje o event. oboroženi intervenciji.
Boi za Carigrad.
Nemčija in Amerika.
stane ministrska kriza. Vzrok so nasprotja zaradi odstopa Macedonije.
»Ccriere della Sera« javlja, da poročilo,   glasom katerega je Srbija j       _     .\    . , brezpogojno sprejela noto   četvero- I   . . Komaj je afera »Arabic« pnn-zveze, še ni potrjeno. »Corriere« me- j cipijelno poravnana, zese pojavlja ni, da odgovor Srbije še ne provzro- I nov zapletljaj, ki  bi naj
Rusko ministrstvo.
London, 10. septembra. »Times« javila iz Petrograda, da bo vojni minister Pohvanov v kratkem imenovan za ministrskega predsednika.
TURŠKO URADNO POROČILO. Dardanelsko fronta.
Carigrad, 10. septembra. (Kor. urad.) Poročilo ag. tel. Milli: Glavni stan poroča:
V odsekih Anaforte in Ariburnu se ni nripetilo nič pomembnega. Naša artiljerija je zadela krov nekega sovražnega torpednega čolna, ki je obstreljeval naše levo krilo. Torped-l ci čoln se je oddaljil nemudoma. Na-
či takojšnjega sporazumljenja s Bolgarijo.
Tfidi Grška odklanja.
»Matin« javlja, da je Grška odklonila zahteve četverozveze, naj stopi na njeno stran.
Grška zbornica odgođena?
»M. N. N.« poročajo: Grška zbornica je odobrila provizorične kredite za avgust in september in zakon o kontrebandi ter je bila na to Oagodena do 28. oktobra.
Romunija čaka.
»Kolnische Ztg.« piše: Romunija še čaka. Zmage centralnih držav so jo zelo ztreznile. Vojaški krogi so proti vojni z Avstrijo.
»Pester Llovd« pravi: Romunija dela vtis, kakor da bi bila izgubila ravnotežje in kakor da sedaj ne ve, s kakšno kretnjo  bi  se najboljše
definitivno
raztrgal stike med Združenimi državami in Nemčijo. Nemška vlada je bila v Washingtonu izjavila, da se bodo nemški podmorski čolni v bodoče strogo držali principa, da ne sme biti nobena pasaširska ladja brez svarila in ne da bi imeli potniki čas rešiti življenje, torpedirana, ako se bo držala pri srečanju s podmorskim čolnom popolnoma pasivno, Ameriška vlada je sprejela to izjavo kot ugodno podlago za nadaljna prijateljska pogajanja in nikdo ni dvomil, da bo cela afera v najkrajšem času poravnana, ter da bo imela ta poravnava še dalekosežnejše posledice v odnošajih centralnih držav s severoameriško republiko. Tem bol mučno ie vplivala na to vest angleškega Reuterjevega urada, da je nemiški podmorski čoln kratko po onih nemških principijelnih izjavah potopil  blizu   irskega pristanišča
spravila zopet v normalni položaj. O Queenstowna pasažirsko ladjo »Hes-temeljih svoje eksistence si mora bi- perian« in sicer brez svarila. Par dni ti vsaka država na jasnem. Morda | nato je Reuter še pristavil, da je pride kmalu čas, ko bo prodrl žarek utonil pri tem tudi eden Amerikanec tega spoznanja meglo romunskega i ter je zavračal nemško konstatacijo,
da je bila »Hesperian« oborožena. Tako je nastala poleg še ne poravnane afere »Arabic«, nova afera »Hesperian«, katero je angleško in anglofilsko ameriško časopisje zlorabilo, da razdre pripravljajočo se poravnavo med Ameriko in Nemčijo. Nespametno bi bilo zanikati, da je uničenje »Hesperiana« napravilo v krogih ameriške vlade precejšen vtis in da je ameriško - nemški konflikt zadobil zopet resnejše oblike. Anglofilski krogi so to takoj spoznali in z veliko vnemo so pričeli novo kampanjo, da nahujskajo ameriško javnost k novemu srdu zoper centralni državi. V tem oziru jim je posebno dobrodošel tudi incident z ameriškim časnikarjem Archibal-dom, ki so ga vjeli Angleži, ko je potoval v Nemčijo in pri katerem so našli pisma \vashingtonskega nemškega in avstrijskega veleposlanika namenjena berlinski in dunajski vladi. Med temi pismi se je nahajalo tudi poročilo našega veleposlanika barona Dumbe zunanjemu ministru baronu Burianu o žalostnem dejstvu, da je zaposlenih v ameriških municijskih tovarnah mnogo avstrijskih državljanov. Baron Dumba priporoča baronu Burianu primerno intervencijo ter poudarja, da je treba te avstrijske državljane opozoriti, kake zločinsko je njihovo postopanje. Poslanik Dumba poroča tudi, kaj je že sam v tej zadevi storil. Naš poslanik vrši torej, kakor je videti, le svojo prokleto dolžnost kot zastopnik monarhije in zastopnik interesov njenih državljanov v Ameriki. Amerikansko časoDisje pa divja, da hujska delavce k štrajku, da se nedopustno vmešava v amerikanske notranje zadeve in zahteva, da — naj mu ameriška vlada izroči potne listine. Veleposlanik Dumba je v tej zadevi že konferiral z Wi!sonom in smatrati je, da je zadeva oficijelno popolnoma pojasnjena — kar pa seveda anglo-filskim hujskačem ne zadostuje.
In tako prihajajo po Reutenu poročila o poslabšanju položaja in namigavanja o resnih dogodkih, ki jih je pričakovati. Včeraj smo slišali, da je predsednik Wilson obiskal državnega tajnika Lansinga. obisk, ki da je podoben onemu predsedniku Mac Kinleya pri drž. tajniku Deysu. Reuter namigava na dogodke leta 1897. pred izbruhom ameriško-špan-ske vojne. Nemški listi ne oporekajo, da se pojavljajo v Washingtonu gotovi resni znaki, sodijo pa, da sploh ne gre za evropske zadeve temveč za intervenciio Amerike v Mexiki.
Med tem je nemška vlada poslala v \Vashington nova pojasnila o aferi »Arabic,«. V smislu teh pojasnil je nemški podmorski čoln torpediral »Arabic«, ker je le ta z opetovanimi kretnjami kazala očito namero se zagnati vanj ter ga potopiti. Nemška vlada obžaluje, da so pri tem izgubili življenje tudi ameriški državljani, vendar pa ne priznava, da bi bila dolžna plačati odškodnino. Če bi se Amerika in Nemčija v tem oziru ne mogli sporazumeti, naj zadevo razsodi haško mirovno razsodišče, pod pogojem,da se ne bo spuščalo v principijelno vprašanje ali je boj nemških podmorskih čolnov po veljavnem mednarodnem pravu pripuster ali ne.
Moji fantje.
Na jugozapadnem bojišču, 6. septembra.
Ko to pišem, pada zunaj dež in sneg. Moji fantje pa počivajo, ker pred dobro uro smo se vrnili iz fronte. Ko še imate v domovini morda lepe jesenske dneve, se je pri nas že skoro začela zima. Pred tremi dnevi je pokril vrhove gora prvi sneg in danes že pada pri nas, ki smo nekoliko pod vrhovi. Smo približno 1600 metrov nad morjem.
Toda, danes vam hočem nekaj povedati o svojih fantih. Imenujem jih fante vse po vrsti, dasi so nekateri že bradati, resni možaki. Imam najmlajše, ki še niso niti dopolnili 19. leto, eden pa je že prekoračil 42. leto. Kljub tem razlikam v starosti se vsi dobro razumejo, uveljavil sem pri svojem voju načelo: Vsi za enega, eden za vse, kar bi pač naj veljalo in je tudi najbrž pri vseh vojakih. Ker treba je, da smo si vsi pravi, iskreni tovariši!
enega kličem za Nandeta. Ko-rajžen dečko, vsako povelje rad izvrši, samo eno napako ima. Ne morem ga navaditi, da bi pravilno nosil čepico. Ali jo nosi popolnoma postrani, ali pa celo tako, da je tisto zadaj, kar bi moralo biti spredaj. Ne gre in ne gre drugače, četudi mu jo časih prav trdo posadim pravilno na glavo in četudi sem ga že nekohko-krat raditega oštel. Pa s časom vse pride ± Enkrat jo je pa Nande — — dobro »pogruntal«. Stoji ponoči z enim tovarišem kot prednja straža. Na dve uri smo prednje straže menjali. Ponoči pride častnik nadzirat prednje straže z enim podčastnikom, ki je tisto noč menjaval prednje straže. Ko ju Nande za-gleda — čepico je imel seveda narobe —, ju čisto pravilno ustavi. In ko prideta bliže, Nande v skrbeh, da ne bi moral stati še dve uri, vpraša podčastnika: »Ali ste pripeljali samo enega?« Drugi dan je bilo v strelnem jarku precej smeha in Nande se je smejal samemu sebi!
Najmanjši in menda tudi najmlajši pri mojem voju je Martinček. Pravim mu vedno tako, ker se podobno tudi piše. Ime mu je Tonček. Majhen fantiček je, pa vseeno junak. Imamo ga vsi najraje. Človek bi mu prisodil 16 let, pa pravi, da bo imel Čez eno leto že dva križa. Martinček se je v zadnjih bojih v Galiciji odlikoval, posebno takrat, ko je dobilo naše polkompanije nalogo, prijeti Ruse od strani. Prinesel je več važnih poročil. Predlagan je bil za odlikovanje in v kratkem bo krasila njegove prsi kolajna. Tudi snoči je bil na patrulji. Ni mogel priti prav blizu sovražnika, ker revček zdaj kašlja in bi bil lahko tako izdal svoje tovariše. Grozno se danes jezi nad svojim kašljem! Sem ga že potolažil in zdajle mirno spi . . . Korakali smo v hrib: Martinček, en desetnik, Peter, o katerem pozneje kaj povem, in jaz.
»No, Martinček,« pravi desetnik, »po vojski si gotovo izbereš takoj nevesto, saj boš ravno dovolj star, ko doslužiš vojake. Pa bogata mora biti!«
»Ne, ne, Martinček,« pravi Peter, »le bogate ne, samo lepa in pridna mora biti!«
»Prav imaš, Peter, kaj bi neki gledal na denar, saj ga vedno dela-io.«-se jnožalo_odr.eže naš Martinček.
To in ono bi vam lahko povedal o vsakem svojih fantov. Pa za danes naj zadostuje toliko! Morda bi še kateremu ne bilo prav, da nosim v svet njegove dobre in slabe lastnosti.
Zdaj skoro vsi počivajo. Ker ponoči niso bili pod streho in ker so ponoči že precej Čutili zimo.
Dež je ponehal in prav počasi pada sneg. Bela odeja pokriva prostor, kjer smo. Veje smrek in bukev so se znižale . . .
Pada in pada sneg,  tamle na desno od nas pa pojo fantje od drugega voja tisto znano našo: *V nedeljo zjutraj vstala bom« . . ,
Janko Kos enolet. prostov.
Idi izprioifi Iffll.
Dva dalmatinska junaka padla ob soški fronti. Padla sta na italijanskem bojišču Rok Andričevič, pomorski kapetan, in visokošolec Juraj Bratanič iz Splita.
Iz italijanskega vjetništva se je oglasil Josip K o m e 1 iz Solkana. Piše svoji ženi, da je ranjen in da je še na potovanju.
Padec Brest-Litovskega na goriški fronti. O padcu trdnjave Brest-.Litovsk so naše čete v pozicijah za Sabotinom pri Gorici zvedele še isti dan proti večeru. Sprejeli so to novico z gromovitimi hura-klici. Lahi spjgŠoA iz svojih skrivališč in otvo-
riti na naše pozicije ljut ogenj to puSk, ker so mislili, da so ti klici znamenje za napad. Naši so ostali lepo v kritjih in odgovorili na laški ogenj z jekleno točo. Tako je prinesel padec ruske trdnjave padec tudi marsikateremu Lahu.
Stoinosemkrat so Lahi minoio nedeljo ustrelili na naš zrakoplov nad bojno črto od Sv. Valentina pri Gorici, do nekje tam nad Krasom, ko je trikrat plul nad omenjeno bojno Črto. Zadeli ga niso. Naravnost neverjetno je, koliko municije vržejo Lahi v zrak za našimi zrakoplovi. Ko pridejo laški k nam na obisk, jih pozdravimo trikrat, štirikrat, pa jo odkurijo.
Poštni promet v Gorico. Naznanja se, da se smejo v Gorico zopet pošiljati poštni zavoji do 5 kg in do .50 cm široki in dolgi. Označba vrednosti, povzetje, pismena sporočila na spremnici ali v zavoju niso dovoljeni.
Iz Gorice. Dan na dan čitamo poročila iz Gorice, da je sedaj čisto mirno, da ni nobene nevarnosti, ali isti pisci, ki to trdijo v eni notici, pripovedujejo v drugi, da so padale granate, da je nastala panika itd. Takole brezmiselno poročanje samo bega ljudi. V Gorici je pač v resnici zadnje čase bolje kakor je bilo od konca junija dalje dolgo časa, ali resnica je, da nismo noben trenotek vami pred granatami in šrapneli. Smo pač tukaj tik fronte. Ljudje prihajajo po svoje blago in odhajajo, nekaj se jih je vrnilo, ali kdo ve, za koliko časa. Kdor je tam zunaj, naj le ostane zunaj Gorice, po blago pa lahko pride eden za več družin. V tem oziru naj gredo poklicani faktorji beguncem na roko.
Umrla je v Solkanu gospa Terezija D o 1 j a k, žena g. tovarnarja Doijaka.
O kobariskein nadučiteiju gospodu Franu Bogataju se je bila raznesla vest, da so tudi njega odvedli Italijani iz Kobarida. Ali te dni je pisal g. nadučitelj iz Kobarida svojemu sinu v Gradec, da je vedno tam, da je zdrav ter da pozdravlja vse ko-bariške begunce.
Iz Kobarida je došlo pismo, ki pravi, da so internirali tam nekega moškega, starega okoli 45 let, in neko žensko, ker sta najbrže kot govorila, kar ni prijalo Italijanom.
V nekaterih vaseh v goriški okolici je vpeljano obligatno cepljenje proti koleri.
Soča, ki je bila vsako leto poleti čista kot studenčica, da si mogel na najbolj globokem mestu videti do dna, se letos ni niti enkrat popolnoma sčistiia. Na gotovih mestih, kjer je prešnja leta vpila kopajoča se mladež, v kriku in vpitju, vlada letos grobna tišina.
Miren, blizu Gorice, 5 km je oddaljen cd mesta, je važna obrtna občina. Ob Mirenski cesti stojijo vojašnice, Velike Roje, kjer je bila avia-tična postaja, prijetna pot po ravnini ob krasnem polju, malo navzdol in stopiš v Miren, ki leži v smeri proti Tržiču in Trstu. Miren se zadnje čase večkrat imenuje, saj padajo tudi vanj italijanske granata in šrapneli in tako blizu bojišča je. V Mirnu cvete čevljarstvo, strojarstvo in kamnarstvo. Čevljarska zadruga ima svoje zaloge v Gorici in Trstu. Miren ima trorazredno ljudsko šolo, obrtno nadaljevalno šolo in polno izobraževalnih, pevskih in bralnih društev. Krasen razgled po okolici in gorovju je od velike romarske cerkve in samostana Na Gradu. Miren, h kateremu spada tudi Rupa, šteje prebivalcev okoli 1800. V Rupi je po slovanskem jugu dobro znana vele-tovarna usnja, last Andreja Jakila.
Za družine vpoklicanih je došlo tržaškemu namestništvu doslej darov 167.414 K 79 v.
Smrt med begunci. V Krollen-dorfu na Nižje Avstrijskem je umrla 6. septembra Pija Frandolič, hči Agate in Jožefa Frandoliča, ki je v vojni na Ruskem že od začetka vjet.
Kdor ve, kje se nahaja družina Andreja Pahorja iz Opatjegasela, naj sporoči sestri od moža Andrejeve neveste, Agati Frandolič, begunki v Krollendorfu št. 21, Nižje Avstrijsko, pošta Ulmerfeld.
Goriški begunci.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša:
Iščejo se sledeče osebe: Anton Rot iz Srpenice Št. 70, sedaj v k. u. k. Notreservespital Nr. 1, Aug. Abt. Celovec, povprašuje po svoji družini odnosno sedanjemu bivališču srpeni-škega prebivalstva.— Franc Erzetič, k. u. k. Lagerspital, Pavillon Nr. 11, Knittelfeld, poizveduje po svoji družini, odnosno bratu in ženi, ki jih je pustil pri domu v Kožbani dne 20. maja t. 1. — Alojz Goljevšček, sedaj zaposlen pri premogokopni družbi v Trbovljah na Štajerskem, išče družino Goljevšček, stanujočo pred vojno v Skali, županstvo Anhovo na Kanalskem. — Andrej Kramar, k. u. k. IFT. R. 97, V. ERS. KOMP. Sanitats-kaserne, Radgona, prosi vljudnih po-,,
rocil od svojih staršev, bratov in sester, nastanjenih pred izbruhom vojne z Italijo v Breginju hšt 20. — Anton Berginc, sedaj vojak pri 55. pešpolku, poizveduje po svojih starših Alojziju \ Berginc in Elizi, ki so pred izbruhom vojne z Italijo stanovali v Žagi, politični okraj Tolmin na Primorskem. — Leopolda D eb en jak, sedaj v Ljubljani, Poljanska cesta št. 33, išče svojo mater Terezijo Debenjak, bivajočo v Kozani. — Just Brez iger, c. kr. orožniški kordon v Koprivniku p. Bo-hinska Bistrica, išče svakinjo Cargnel Katarino iz LoČnika, ulica Aquileja štev. 63.
Osebe, ki se pogrešajo: Josip K o s m a č i n, k. u. k. Landesschutzen I. R. I. E. K. Wels, Oberoesterr. išče družino Kosmačin Jožefa iz Sedla pri Kobaridu. — Franc K o ž m a n k. u. k. Garnisionsspital št. 20, "soba 26, Kassa, Ogrsko, išče družino iz Malega polja, pošta Col pri Vipavi. — Marija K rage 1 i, Laška vas 36, p. Store, Štajersko," išče Kragelj Terezijo in Katerino Moreja pri Sv. Luciji 34. — Andrej Kranjc, c. kr. kopališče, Toplice pri Novem mestu, Dolenjsko, išče družino Kranjc iz Ladra 28 pri Kobaridu. — Josipina Smet v Sežani na Primorskem išče družino Kranjec iz Mlinskega pri Kobaridu. — Josip Kra-šček, k. u. k. Lir. 27, Gruppe Major Thirrv, Feldpost 614, išče družino Andreja KraŠček iz Ložic pri Anhovem, glav, Gorica.— Anton Krišto-foli, c. kr. črnovojnik železniške straže, Feldpost 321, išče Frančiško Krištofoli in družino iz Senožeč 5 pri Biljani. — Brati na, Stara-Cerkno na Goriškem, prosi naslov družine Kuk iz Loga pod Mangertom. — Josip K u r i n č i č, k. u. k. Rekovalescentenabt. Wien Hauptstrasse 99, B XI Semtne-ring, išče družino Kuriiičič iz Drežnice pri Kobaridu.
9Wm
— Ministrski svet. Dne 9. in dne 10. t. m. je imel ministrski svet na j Dunaju daljše seje. \
— izdaja  diplom s podpisom E Njegovega Veličanstva odilkovanhr vojakom.   »Wiener Zeitung« priob-čuje: C. in kr. armadni višji povelj- i nik naznanja sledeče: Na neko vpra- | sanje se razglaša, da določbe, obse- j žene v Najvišjem lastnoročnem pis- j mu na kneza Montenuavo z dne 29. i državnega zbora aprila t. 1. (personalna odredba za c. in kr. vojno mornarico XVIII. z dne 8. maja 1915) to je: izdaja diplom s podpisom Njegovega   Veličanstva s kakim redom ali vojaškim zaslužnim križcem odlikovanim v sedanji vojni, se razširijo tudi na hrabrostne svetinje. To naj se povsodi razglasi.
— Odlikovanje. Signum laudis je dobil rezervni poročnik 4. bcs.-herceg. pešpolka dr. Fran S p i 11 e r-M u y s.
— Prošnje svojcev za premešče-nje ranjencev v kako zdravilišče v ozadju. V bolniške zavode v armad-nem obsežju dohaja v zadnjem času
vse polno prošenj svojcev za preme- _ domovini
sčen-e ranjencev v kako zdravilišče vaimo topničarji 3CT5 cm tnožnar-v notranjščini. Najprvo se navaano , jey a , ž bojisča preSrčne po-oornejc,v kako tako.boln«nico in do-   zd        ,    dj g   § , . 0plotnjce
b.jo zagotovilo, da je  prosta jedna       štajerskem, Albin Juvan iz Ljub-postelja, to zagotovuo  se   oaposlje j kot nekak dokument za gotovo pričakovano dovoljenje.   Razglaša se. da se takim prošnjam ne more ugodi-
— V ruskem vjetništvu se nahaja češki agrarni dež. poslanec Anto-nin Zazvorka, bivši podpredsednik
Iz ruskega vjetništva se je oglasil Karol Ličan, absol. geod. iz Gorice. Pismo je datirano 31. julija 1915. Piše iz Volčanska v Iiarkov-ski guberniji sledeče: Bil sem od 2. oktobra 1914 do 22. marca 1915. v trdnjavi v Przemvslu. Prišel sem po zavzetju trdnjave v rusko vjetništvo v Turkestan, toda od sredi julija se nahajam v Volčansku v evropski Rusiji, sem zdrav in čakam nestrpno povratka v domovino.
— Z južnega bojišča. Mnogo pozdravov z južnega bojišča pošilja vsem prijateljem in znancem Ljubljančan Viktor Januš,
ti, ker jedne strani stopnja rane ali bolezni sploh ne opravičuje oddaje v zaledje, z druge strani se ne more pošiljati bolnikov proč po želji posameznih.
— Zamenjani ranjenci. Včera' popoldne se je pripeljalo na Dunaj 127 zamenjanih ranjencev iz Rusije. Na kolodvoru je prišel k sprejemu tudi nadvojvoda Franc Saivator,' ki je ogovoril več ranjencev. Rekli so, da se jim je v vjetniških taborih prav slabo godilo^^Jžolnicah pa bolje.
nega, Franc Turšič iz Bezuljaka, Štefan Štrukelj iz Garga, Štefan Urdih s Krasa, Pavel Škerlj z Viča, Martin Kunst iz Št. Petra, Josip Sin-čič s Kojskega v Brdih, N. Masten iz Vojščice, Rudolf Levstek, korpora iz Mooswalda št. 29. pri Kočevju, Jožef Močnik iz Idrije, Jožef Uhelj iz Vipave, Jožef Zgank iz Griž, Ludvik Ponikla z Moravskega.
— V francoskem taboru za civilne intemirance v Luri na otoku Korsika se nahajajo tudi sorodniki rodbine Mihael Mihelčič iz Ljubljane. Za natančnejše informacije se je obrniti na naslov dr. Finkelstein, Wien, Ostbahnhof, Repatriierungs-abteilung. (»N. Fr. P.« 18.337.)
— Iznajdba za strelske jarke. Znani vojaški pisatelj gospod podpolkovnik F r i d o 1 i n K a u č i č je izdelal mal ročni aparat, ki pri merjenju in streljanju v strelskih jarkih, za skalami in drevesi itd. popolnoma krije glavo strelca. Aparat se uvede v naši armadi.
— Centralnemu skladišču »Rdečega križa« v Ljubljani so darovali od 1. do 31. avgusta 1915: Ekscelen-ca gospa baronica Karla Schwarz 1000 svalčic in 20 pepelnikov; gosp. Piccoli, lekarnar, 100 steklenic želez-natega vina; gosp. dr. Emil Bock, medicinski nadsvetnik, 30 kron in 2000 svalčic za rezervno bolnišnico za silo in za gluhonemnico; gospa c. kr. dvor. svetnika Schaschla eno veliko škatljo peciva; gosp. Lovrenc Rogelj, Vrhnika, 14 steklenic mali-novca; Neimenovan 5 odej; gospa pl. Zhuber - Okrog male zglavnike; baronica Jela Rechbach, Kreutberg, 11 srajc, 3 pare nogavic; baronica
i Pavla Rechbach, Kreutberg. 11 l. srajc, 3 pare nogavic; baronica Rech-* bach, Kjeutbergi \ zaboj sadja; ba-
ronica Helena Rechbach, Kreutberg, 18 srajc; gospa stotnika Steinmetz 20 vrečic za zglavnike in morsko travo; gospa Sofija Pire, Tržič, 9 parov nogavic in ostanke blaga za zglavnike; »Rdeči križ«, Zagreb, hrvaške knjige; učiteljske kandidatinje po gdč. Pavli pl. Renzenberg, 432 naročnin trakov, 5 žepnih robcev, 84 zglavnikov, 53 srajc, krpane, 48 zglavnikov, šivanih; baronica Minu-tillo, Moravče, 1 zaboj sadja; gozdarski urad v Kočevju, 1200 komad, palic; tvrdka Franc Ksav. Souvan 12 odej za okrepčevalnico na kolodvoru; gospa Pavla Riedl, Tiefen-bach (Brige) 24 steklenic ribezlovega odcetka; gosp. Sušnik, lekarnar, 16 steklenic konjaka; gospa Celestina Pfeifer, 9 parov nogavic; gdč. Erna Rekar, 1 odejo, 2 zglavnika, 2 hlače, 1 rjuho, 13 parov nogavic, 4 srajce; gosp. Ivan Demovšek, c. kr. brzojavni poslovodja, Fianova, 1 skledico medu; Neimenovan 1 zavitek vreč; bolnišnica »Rdečega križa« v Ilirski Bistrici, 2 šunki, 150 kranjskih klobas; gospa profesor Marta Nerad, 3 srajce; gospa Kremžar 3 edeje; g. Gartner, pekovski mojster, posebno darilo za rekonvalescentnico cesarja Franca Jožefa asil večje število - Vsem darovalcem se pri-
nru
čir
srčno zahvaljujemo. — Dalje izrekamo posebno zahvalo tvrdkatn I. C. Haman in A. Šare ter gospe Katarini Tršek, ki so že eno celo leto neprenehoma preskrbeli brezplačno likanje srajc. — Ljubljana, 31. avgusta 1915.
— Zahvala. Blagorodna gospa Marija pl. Strahjova, graščakinja iz Stare Loke pri Škofji Loki, in neimenovani gospod iz Ljubljane sta poslala za ranjence v c. kr. reservni bolnici, tobačna tovarna, večjo množino cigaret, za katere se ranjenci blagima dobrotnikoma iz vsega srca zahvaljujejo.
— Preskrba ljubljanskega mesta s krompirjem. Aprovizacijski odsek občinskega sveta ljubljanskega je v zadnji seji storil važne sklepe radi preskrbe našega mesta s krompirjem. Sedaj je tudi c. kr. vlada privolila, da se bo večje množine krompirja dobilo iz kranjskega sodnega okraja, tako, da ni prav nobene skrbi več, da bi vsakdo ne prišel do krompirja. Danes je mestna aprovizacija že začela z razprodajo krompirja na drobno. V Šolskem drevoredu se je na stojnici prodajal 1 kg po 8 vinarjev. Prihodnje dni izide razglas mestnega magistrata radi naročanja krompirja na poljubne množine. Naročil bo lahko vsakdo. Prodajal se bo krompir najbrž po 8 K 100 kg. Svetujemo občinstvu, naj nekoliko potrpi in naj nikar drugod ne naroča krompirja po pretiranih ali celo oderuških cenah. Preskrba krompirja po mestnem magistratu je zagotovljena.
— Prepoved prodajati sadje hode od hiše do hiše. C. kr. deželni predsednik je izdal naslednji ukaz: Prodajanje sadja hode od kraja do kraja,prenašanje in punu janje od hiše do hiše in na cesti se za sedaj brez izjeme prepoveduje. Prodajanje sadja na trgih in trgovine s sadjem v stalnih obratovalnicah ta prepoved ne zadeva. Prestopke tega ukaza kaznujejo politična oblastva po poglavju 7. obrtnega reda z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 199.
— Času primerno. Poročali smo, da je pred kratkem posestnik, gostilničar in mesar na Glincah (v Ameriki), g. Marinšek, začel klati konje. Da je bil to pameten korak, se je takoj pokazalo. Mesnica, kjer prodaja Marinšek konjsko meso, je večinoma naravnost oblegana in je v tem kratkem času pobil že 30 konj. Istotako je tudi gostilna prav dobro obiskana. Posebno radi segajo ljudje po gclja-žu, ki stane le 32 v in se ga dobi prav lepo porcijo. Gospodu Marin-šku se mora priznati, da je s tem pametnim korakom posebno revnejšim slojem znatno ustregel.
— Cena za napoiico (soršico). C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 4. septembra določilo za soršico isto ceno, kot je določena za rž, to je 28 K za 100 kg. Soršica, ki je istotako, kakor drugo žito, zaplenjena v prid države, se sme prodajati samo komisijonarjem zavoda za promet z žitom ob času vojne. Cena 28 K — se rozume za soršico, postavljeno na bližnjo železniško postajo, oziroma mlin.
— V anonimnem dopisu na deželni odbor se nekdo poteza za otvoritev ljubljanskih šol. Deželni odbor je doposlal prepis dopisa pristojni c. kr. šolski oblasti. Sicer pa, kakor izvemo, se šolska in vojaška oblast že več tednov trudita, narediti prostore za šole in upati je, da ne brez uspeha.
— Od prihodnjega petka dalje se bodo izdajale krušne karte samo od 8. zjutraj do 1. popoldne.
— Kdo kal ve? Alojzij Ban-da ž v Svenu pri Ljutomeru išče svojega očeta Jožefa Bandaža, posestnika v Desklah št. 32 pri Kanalu.
— V težkih časih živimo in tudi
z vsakdanjo hrano ni vse tako, kakor bi želeli. Vojni čas nas je naučil ne samo varčevati, ampak izhajati tudi skromnejše. Prej kifeljčki in žemljice, zdaj smo mesece otepavali koruzni kruh; prej kavico, kakor turški paša, zdaj pa smo hvaležni da imamo Koiinsko kavlno primes, ki je tako dobra in izdatna, da se nič ne pozna, kako zmanjkuje kave. Če bi se dalo vse tako dobro nadomestiti, kaor čista kava s Koiinsko primesjo, pa bi lahko tako mirnega srca čakali na konec vojne kakor kak vojni liferant.
— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba dne 16. t. m. za v mesecu septembru 1914 zastavljenih dragocenosti in tfektov (blaga, perila, strojev itd.), vršeči se popoldne od 3. ure dalje v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo.
S kuhinjskim nožem zaboden in-fanierisr. V Selu pri Mostah je žena nekega delavca zabodla nekega in-fanterista s kuhinjskim nožem v trebuh in ga težko ranila. Ranjenca so prenesli v deželno bolnico, ono žensko pa so prepeljali v zapor.
Kobilo, vredno 1600 kron je vkradel neznan tat posestniku Ivanu Petrovčiču v Zavetnikih na Vipavskem. Čez par dni so našli kobilo na travniku v Vodicah, ko se je pasla.
K smrti gosp. Vek. Roša. Poroča se nam: Radi vojnih razmer se pokojnikovo truplo ni moglo prepeljati v Hrastnik, temveč se pokoplje v Strassgangu pri Gradcu.
O kopelih v Mariboru. Piše se nam iz Maribora: Mestna občina je kupila lani, kakor znano »Denzlovo« parno kopel ter jo še precej Času primerno uredila. Ta nakup se je zgodil, ker je bivši posestnik parne kopeli s 1. januarjem 1914 prenehal z obratom, torej sredi zime, in s tem mestno občino prisilil, da je sklenila ž njim kupno pogodbo. Mestna občina je takrat obljubljala tudi odprt basen za plavače, a ostalo je le pri obljubi. Da ima tako ravnanje svoje slabe posledice, se razume, zlasti Če pomislimo, da naša mladina potrebuje neprestano kraja za kopanje, da pa je baš ona najmanj previdna. Prosta kopališča Drave so poleti vedno polna zlasti kopajočega dijaštva in ne premine nobeno poletje, da bi v Dravi ne vtonilo par nadebudnih človeških bitij. To se je zgodilo tudi pred komaj štirimi dnevi. Drava je požrla mladega učiteljiščnika — od-ličnjaka F. Škrobarja. Ko je zapustil bazen, ga je prijel krč in zginil je, predno mu je bilo mogoče pomoči. Seveda je bila tu dvojna krivda: na posestniku kopališča samem, kajti navzoča ni bila nobena postavno določena, plavanja zmožna oseba, in tudi čolna tam ni najti nikjer. Fanta so našli šele 4. t- m. pri Št. Janžu. V tem slučaju je pričakovati več tožb, kajti rodbina namerava nastopiti proti posestniku kopeli in proti mestni občini, ki bi po svojih kontrolnih organih morala skrbeti za varnostne odredbe.
Na Reki je neznan potepuh ustavil na cesti nekega g. Debevca in ga prosil, naj mu da cigareto. Ko je De-bevec izjavil, da nima nobene pri sebi, je pristopil drug potepuh in je Debevca z nožem zabodel, nakar sta oba potepuha zbežala.
Opera v Zajebu. V soboto je pričela v Zagrebu operna sezona z Offenbachovimi »Hoffmanovimi pripovedkami«. Gledališki kritiki poudarjajo, da je bil začetek vseskozi srečen, pokazalo se je, da razpolaga zagrebško kraij. gledališče kakor druga leta, tako tudi letos s prvovrstnimi umetniki in umetnicami. Olim-pijo je pela ga. Kramer-Trauttnerje-va, o kateri pišejo listi, da je ta partija ena najdražestnejših kreacij umetnice, ki je od svojega prvega nastopa miljenica zagrebškega občinstva. Z veliko pohvalo omenja kritika tudi Guiletto gospe Pclakove in Antonijo gospe Engelove, katere krasna igrra in petje je očaralo. Zanimiva in nad vse častna je sodba zagrebških kritikov o našem Križaju. ».Moramo priznati,« pišejo listi, »da smo pričakovali nastop g. Križaja, ki bi naj bil naslednik našega neprekos-ijivega Vuškovića, z veliko skepso. Malokdaj smo bili tako radostno razočarani. Kot Loppelius Dapertutto in Miracolo je g. Križaj pokazal, da je tako glede glasa kakor glede igre svoji težki nalogi popolnoma dorasel. Tudi g. Bukšek je žel tokrat v manjši vlogi zasluženo pohvalo. Gledališče je bilo seveda razprodano, publika polna pohvale in priznanja. — Srečni Zagreb, si bo mislil marsikdo, ki čita najnovejši kinoprogram pred vrati našega Talijinega hrama...
Samomor v Zagrebu. Poročnik 6. domobranskega topničarskega polka Franjo Sukić iz Kaposvara je bil
z bojišča pripeljan v zagrebško bolnico. Na bojišču je dobil tako živčno bolezen, da je v bolnici skočil z okna in se ubil Sukić je bil šele malo časa oženjen.
»Kino - Ideal«. Ker ni vsled pre-kinjenja železniškega prometa v mesecu juniju napovedana drama »Ura nevarnosti« došla, se bo predvajala ta drama danes v soboto, jutri v nedeljo in v ponedeljek. Ta učinkovitost prekaša vse dosedanje vojne drame in njena vsebina je prepojena z globoko tragiko. Glavne vloge igrajo znamenita Ebba Thomsen in Alf. Blutecher od Nordiskfilmske družbe. — Nadalje spopolnjujeta ta zanimiv spored dve učinkoviti Nor-disk - veseloigri: »Pinternih hlačni kavalir« in »Neoiikani zet« in en naravni posnetek.
Zaklanih je bilo v ljubljanski mestni klavnici od 29. avgusta do 5. septembra 114 volov, 3 biki, 15 krav, 6S3 prašičev, 92 telet, 141 koštru-nov, 2 kozliča; zaklane živine se je pa vpeljalo 29 telet, 2 prašiča, 1 ko-štrun in 415 kg mesa.
Žrebanje razredne loterije (IV. razred, 1. dan). 40,000 K dobi 6250. 10.000 K 19.674. Po 5000 K dobe: 26.172, 38.180, 38.931, 42.578, 46.848, 59.175, 92264. Po 2000 K dobe: 1218, 19.344, 38.821, 53.034, 59.173, 75.750, 76.591, 79.748, 106.098. Po 1000 kron dobe: 2223, 6577, 10.575, 21.383, 21.398, 30.411, 31.041, 31.462, 31.861, 34.849, 37.784, 41.246, 47.162, 59.346, 66.364, 66.709. 71.282, SS.541. 96.571, 99.458, 100.416, 100.697, 100.757. Po 800 kron dobe: 2365, 4187, 7437, 11.766, 13.557, 13.752, 26.937, 38.603, 45.421, 51.649, 55.534, 55.582, 58.860, 66.769, 68.593, 70.731, 83.315. 85.852, 87.463, 88.583, 91.399, 99.854. Po 600 kron dobe: 4135, 6011, 17.971, 21.547, 23.214, 25.S27, 27.565, 28.180, 33.945, 33.970, 34.547, 35.812, 37.271, 39.569, 40.474, 46.503, 52.372, 57.626, 60.442, 67.690, 74.670, S4.032, 95.772, 96.539, 98.191, 98.559, 101.664, 108.8S6, 109.591, 109.986.
Z voza padla. Ko je predvčerajšnjem posestnica Marija Novakova iz Sneberjev pripeljala na Vodnikov trg živila, se ji je splašil konj, vsled česar je padla s sedeža na tla in se na obrazu znatno poškodovala.
Dve tatmski dekli sta bili aretirani v Židovski ulici v neki gostilni, ker sta pokradli nekaj denarja in blaga.
Semeni za kože se bode vršil v ponedeljek dne 13. septembra in sicr kot navadno v skladiščih »Balkan« trg. sped. in kom. delniške družbe, Ljubljana, Dunajska cesta Štev. 33.
Trgovina zopet otvorjena. Lastnika tvrdke Ciuha & Jesih »Pod Tranco« si usojata p. n. občinstvu vljudno javiti, da ie trgovina zopei odprta, ter se p. n. odjemalcem za mnogobrojni obisk priporočata.
Knfl&vnosL
— Slo ugank. V založbi »Omladine« je izšla drobna njižica »Sto ugank«, ki jih je slovenski mladini zastavil Oton Zupančič. Zupančiča poznamo kot mladinskega pesnika iz njegove zbirke »Pisanice« in iz tekstov, ki jih je pripisal Sch\ventnerje-vim podobam za mladino. Njegove »Uganke« so kratke pesnice 2 do 4 vrst in Čitatelj se često čudi, kako je možno v kratki koncizni obliki podati toliko pristno pesniškega opazovanja. Krasne apercepcije, naravnost frapantno opazovanje in tolmačenje prirodnih prikazni ter tako naivno in vendar pesniško globoko izražanje — to so pač lastnosti, ki jih od Zupančičevih del ne samo pričakujemo, temveč upravičeno zahtevamo. Lju-beznjivo knjižico, kateri je napisal avtor »predgovor« »Sto ugank — Tri sto zadrg — tri sto zank« in ki je tudi na zunaj Jako okusna (lična naslovna risba in brezhibna tiskovna tehnika), kar najtoplejše priporočamo. Cena kartoniranemu izvodu 90 vinarjev.
ozne stran
* Potres ie bil v noči od 9. na 10. t. m. v Inomostu. Alpe na Tirolskem so že zasnežene.
* Preveč žita na Ruskem. »Pester Llovd« javlja: Tedensko gospodarsko poročilo lista »Novje Vrem-ja« pravi, da ruski mlinarji letos nič žita ne kupujejo, ker imajo še velike množine neprodane moke iz lanskega leta.
* Iz  ruskega  vjetništva v Ta-
škendu je pobegnilo 88 naših vojakov pod vodstvom nekega stotnika in nekega polkovnega zdravnika. Srečno so dospeli preko^ perzijske meje ter so sedaj gosti našega poslanika v Teheranu.
* Življenje vojnih vjetnikov v Itali}!. »Corriere della sera« prinaša iz Alessandrije v Italiji, kjer je največ vjetnikov, poročilo, iz katerega bi bilo razvidno, da postopajo z vjet-
niki dobro. »Corriere« piše: »Ko so korakali vjetniki med radovednimi pasanti skozi mirne ulice, se je opazilo zlasti dobro ohranjene svetlo-višnjeve uniforme in dobro obuvalo. Napravili so dober vtis po obrazu in po opravi. Ravno se držijo, mišice so napete, gledajo resolutno in so cvetočega obraza. Dobivajo vse, kar dobivajo vojaki, le prostosti ne uživajo. Vprašal je neki dan oficir: kdo hoče delati? Na stotine se jih je priglasilo. Obnašajo se vjetniki disciplinirano. Pogrešajo tobak in prostost. Naši vojaki postopajo ž njimi vljudno. Za oficirje je določen poseben prostor v citadeli, prostorno poslopje z dvema nadstropjema. Oficirji pravijo, da se tudi z Italijani v avstrijskem vjetni-Štvu postopa lepo. Avstriski oficirji izjavljajo in pišejo, da se nimajo pri-tožiti o postopanju ž njimi; s svojci si dopisujejo.«
* Velikanski nalivi nad Bari v Italiji. Ker so se oblaki utrgali, so vzročili jako veliko škodo. Škoda znaša več milijonov. Po mestnih ulicah se je valila voda in razdevala hiše in ulice. Podrlo se je več hiš, porušilo več mostov. Da je bil strah še večji, je eksplodiralo nekaj podloženih min. Mrtvih je 21, ranjenih ;60, ljudi brez strehe vse polno. Nalivi so napravili velikansko škodo tudi v okolici. Salandra je poslal v pomoč 10.000 lir. Katastrofa pa je tudi vzrok zanikerne uprave v Apuliji; tam imajo umerne napeljave za namakanje, ker v Apuliji primanjkuje vede, jez pri Canetu se je podrl pred leti in od takrat dalje so vedno poplavi pri nalivih, ker so oni jez samo malo zakrpali. Ker se je ta jez sedaj zopet prelomil, je bila katastrofa še toliko večja. — Brez strehe je v Bari in okolici baje 122.000 oseb.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za „C-ril - Metodovo družbo":
Gospa Katarina Guštinova v Metliki, 55 K, nabrano povodom obiska nad-poročnika gosp. Krala ter v proslavo povišanja gosp. M. Guština nad poročnikom. Gosp. Slavko Jaklič 52 kron z geslom: wPod Lovčenom" slovenski mornarji zbrali na ladji N. V. ^Kaiser Kari VI.a (in sicer: Fazo 20 kron, Dekleva 5 K, ^ Jaklič, Pečar, Jereb po 3 K, Kodrič, Žuderigo, Lorber, Šoitel po 2 K, Pretnar, Lisjak, Petaros, Kol-manič, Prinčič, Košuta, Lens, Uldrih, Hop, Wets po 1 krono). Skupaj 107 kron. — Živeli!
Za ,.Rdeči križ*': Omizje v Borovcu pri Kočevju 8 K; gosp. dr. M. Pire, tu, iz kazenske poravnave Josip Berbuč iz Ljubljane proti Jan. Tome v Zalogu, 20 K. Skupaj 28 kron. — Srčna hvala!
Sanalfiji list ebsce 10 stani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Va^nt'n Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«, j
Meorolsilfno sorečflo.
Višina nad morjem M*]          Sreifl i zračni (lak 73$ mm i -,-,-,-_ ;
l 2
plača se
zastopstvo razpečljivih predmetov v mestu in na deželi. Pošljite naslov pod £rwerb J. 5S18 na nassenstein & Vonier, A* G i Dana] L9 Schulerstrasse 11*
konfekcijske aH manufakturne stroke, p- 8Q išče. Ponudbe na
■poštni predal M.1 2257
tŠČS Starejši ffCSpSfL Solnčno, plinova ali električna razsvetljava, strogo separiran vhod. Lega: deželno gledališče do pošte, ob cestni železnici do Poljanske ceste aH od poste do Gradišča Ponudbe v nem. jeziku do Id m 36-ptSSSSfera na upr. »Sioven. Naroda«,
- ft 0&
II
ki je dovršil vsaj 3 gimnazijske razrede
se sior&Jstie v ris'ssgsršjl
An t o
BV Sslofsm se sprefsie
7 ali S razreda za pethak. — Natančnejše tam. 2266
»Puch« 3 '/s k. s., dobro ohranjeno se
poseni proda. Več v St« Vidu nad LJubljana žt, 74. 2259
Naprodaj Sta 2 konja, lepa in sigurna za vsako vožnjo. Več se poizve na Earl£itr3M cesti ŠL 11. 2260
se screltne za dimnikarsko obrt.
Z vso oskrbo. Izve se pri g. Izidorju
So&estaj Jesenice, Fužine 89. ali pri zadruga v LJs^lfanl«
2265
Za takojšnji vstop fišSesa zanesljivega
Usii. I۩lenc, OeBje.
Sprejmeta se tudi
n
—   katera imata že kaj prakse. —
2252
Za globoko sočutje povodom nenadne smrti našega nepozabnega sina, brata, svaka in strica, gospoda
abštar^onta !a    slepega prostovoljca
izrekamo tem potom vsem onim, ki so nam ob tej prebritki izgubi izkazovali svoje sočustvovanje, iskreno zahvalo, osobito pa se zahvaljujemo pre-častiti gg. duhovščini, deputaciji c. in kr. vojaštva, gosp. ritmojstru Tenglerju, nadporočnikoma gg. Tresterju in Smoleku, odposlanstvu c. kr. orožniškega kordonskega poveljstva, slavnemu veteranskemu društvu v Idriji za častno spremstvo k zadnjemu počitku, vsem gg. darovalcem in darovalkam krasnih vencev in šopkov, nositeljem istih ter vsem onim, ki so v tako obilnem številu spremljali rajnkega na njegovi zadnji poti. Obilni izrazi sočutja nam Iečijo neizmerno bol, provzročeno po toli krutem udarcu neizprosne usode.
LJUBE v č PRI IDRIJI, dne 8. septembra 1915.
2254
%zM$M radMal !??swqu - Primožič.
f 1
E !  Čas \S}att^\ S« j
2 'opazo-  H™' ! g-5 I Vetrovi ; Nebo
o- J* .    metra e 2
m ; vaDJa   v mm £5 \
15'9 p. m. jvzh.j poloblač. 10 9 i si. szah. oblačno
10. J2. pop J 740 6 I 9.ZV. 1 741 1
£L j 7. zj. I 739 8 [  10 0! brezvetr. j dež
Srednja včerajšna temperatura 12'7°. norm. 15 6a. Padavina v 24 urah mm   0 9.
Ore na wahe pot g menoj I Ser se večkrat z n{lm krepčam, Vsdizo zdrav že!od's imam I
Najboljše krepčilo želodca I
Sladki In grenki.
PMlto na pristnost! Posebno na kofočroria,
Postavno varovana
2117
vseh vrst in vsako množino
ip&afe po najvišjih cenah
ORFI WU LJUBLJANA,
l?y^LnMl\«   ElEST&ši TRG šf. 22.
Danes v soboto, jutri v nedeljo in v ponedeljek:
Velika ganljiva slika iz življenja v 4 delanjih izza leta 1848 pa . znanem romanu Frid. Spllnaken. Mojstrsko delo filmske umetnosti.
i
l?elik reKord!
Uclik rekord!
Zavzetje Varšave.
Najnovejši vojni film, U se to dni Igra po največjih kinema-
tografičnlh gledališčih.
Najnovejši kinematografični posnetki o našem prodiranju v Galiciji.
Kleles* in Ma^@i%
Rflična humoreska.
2258
iS!
aH
Kot
2221
Mogolnlčorkc
Seli takoj vstopiti gospodična. Ponudbe pod „bS^aJničarisa 2222"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Gospodična
ki je z dobrim uspehom dovršila trgovski tečaj, vešča knjigovodstva, slov. in nem. stenografije, strojepisja ter vseh
pisarniških del želi primernega mesta v kaki pisarni. Naslov pove upr.
»Slov. Naroda«. 2255
A. K
T
Odda so
SANATORIUM • EMONA
ZA- NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE -BOLEZNI, i
•PORODNIŠNICA. LtJUBLtJANA • KOMENSKEGLA ULICA- 4
^f-zi^m^:fwlv5j.Cr-FR DERGANC
Vam plačam, ako Vam kor->: ?l \lh očes, bradavic, otlščan-cev Riafcalzam v treh dneh ne odstrani brez sledu. Cena lončku z garancijskim pismom 1 S, 3 lončki K 2'50. 2E3X£XY, Ko-žicc (Kassa) I. Fosifach 12/127, Ogrsko.
Sele 161». H M \m laneno seme is ssi
sploh vse deželne pridelke kakor tudi
prazne dobro ohranjene vreče
kupi AtiTON KG&ENC ¥ Cslfn. Grsška cesta 22. U86
^ f3 rej lorsej^ii
za svojo trgovino v Ljubljani
takoj ali za posnejši vstop
obstoječe iz 4 sob 2253 se odda s 3. novembrom ali preje
stalni stranki na
£leiweisovi cesii ?s H- &a£str©p30.
Vpraša se tam II. nadstropje, desno.
aiKa
zdrava, močna, katera je v manufakturni stroki dcbro izurjena in je dobra prodajalka, se takoj sprejme pri Franc   Seršeszu   v Lfutemeru-
Istotam se sprejme UČCI2CC poštenih staršev, kateri mora zdrav in prectj močan biti in dobro računati znati.
2750
V   Išže se
špecerijske stroke, boljša moč z daljšo prakso. Plača po dogovoru Ponadbe na upr »Slov. Nar«, pod „2 225SCI.
2256
CsaloBisa gostom vifaidno Baznaafaiss, da s 3S. sept.
gostilno pri Jmmf
i? Cpesesn potoka
začasna zaprem. 2243
E&@u*ija Zore p&sestnisa is gostilnžčarka
v Črnem potoku, Šmartno pri Litiji.
absolventinja učiteljišča, zmožna slovenščine in nemščine. Vzgajala bi dva otroka, imela v hiši polno oskrbo, stanovanje in primerno plačo.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2C48
flfflM
mm
m presa za seno
— se želi kupiti. —
Ponudbe s ceno na
jooiF puhlimi,
Ljubljana, Nova ulica 5.
Ivan Bizovičar
ismetnf in trgovski vrtnar l Kolezljska ulica št. 16
priporoča s\'ojo bogato opremljeno vrtnarstvo  ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
I^Dosoirvp.nie v
?h mrtvaških o£rih drevesne cvetlice, akor tudi najfinejše dekeracMske cvetlico za dvorane m ts&S&osae.
Vsakovrstne sadike do | najžlahtne.iših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naroČila se izvršujeio točno in solidno.
3i-2Qiavke:5. Ftacvićsr. r vrtnar MnMfasa s
v.
klenica gasse
rdečina na obrazu in rdeč nos, ogrci, pri-šči, gube in ohlapna koža vse napake polti odpravi zajam, staropreiskušena
ixa pasta PompacSoua*.
Popolnoma neškodljivo. Poizkušnja K V—, veliki lonček K 3—. Dr. A. Kisa biserno mlako, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-K 3—. Diskretno razpošilja Dr. A. Ris. kosm. laboratorij Dunaj IS., Borg-
17 E. Zaloge v Ljubljani: Lekarna »Zlati jelen«, d:og. A. Kare, drog. »Adrija«.
V Sevaioi se odda s 1. oktobrom t. 1. Letna plača 1200 K, stanarina 280 K, oskrbovalno vsprejetišče 132 K in postranski dohodki Ponudbe naj se pošljejo do 25. t. m.
2264
županstvu Sevnica ob Savi.
fra
i Kos£i,l,ia""
Sodna ulica.
Podpirajte domačo industriji!
Stare nogavice se ceno podplerujejo I
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delan brez agentov, so cene veliko nižje.
LJubži&na Židovska ulica štev. 4,
Velika zaloga obuval
iastneira izdelka za dame, gospode in otroke jo vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
iHnaBVHHasVsvi
Hajvefjs zaloga uplini!* do najfineH
otroških vozičkov
fa navadne de najfinejše
{2 s
U
lin
l     S8 S£re|$&e za takojšnji nastop
obstoječe iz 2 sob, sobice in kabin,-ta. v trpini z mešanim blacom Kje,  pove upravništvo »Slovenskega j        * v
Naroda«. 2230 ; MojlSi   SothO   v ZaŽembaPggr
Mtariient realk !
2203
ie^tUdranfsilKl        2247 j
išče ireši^aikeli. !
t nnnnraf. rtrtiiniiifiif
C-nj. ponudbe na upravn. »Slov. j Naroda« pod p5@fi>ičnfa*-/2247".
ccspljc
Sns
= hmske fteokel I
Išče primerne sležbe. Cenj. ocnudbe
I naj se pošljejo pod šifro |,sep*ClSlt8ep/
! 2233$l na uprav. »Siovensk. Naroda«. (____
mm
mm
>' §
3 S ti W ■;•     • • t* $k    V S
i ilslii, liji al 21
Velika zaloga
s!©M@a2H@3 pmrcela-n% svetlih^ srsalf šlis, fcttmcci, vrčkov
I. t. (L
losfilniska in kavarnar-ska namizna %mfo
po n&miM$h cenah.
kap^e vstiko umilno m
aajbelfšlli ceaa& 2014
v/eležganjarna sadfa
i M. Rosner & Go., Ljubljana.
liiOilii Si!
osvrzujc.če, slastne in ž;jo gaseče •-i I^hVo vsnkdo s^m naprav: z "mjiinimi strr>5<;. V zalogi so an;s-ms, lal>oi<itir:,   Rrennrllnec, mati-
novec, mutfcatni hrnlerec, poprovi /nriovec, pomantnčevec prvenče-ver. vfJnievec Neuspeh i2<liučfn T.-i domaća pijača Ir.hlco pije poleti lila>ina, pozimi tuc'i vmCa namesto ruma :n ip:an:a. Sestavine z natari-čnhn navodilom stanejo K 4m5u i ranko po povzetju. Na pet takih porcij dam eno zastonj. Za ekonomiie, tvornice, ve?;a gospodarstva, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njeeova dclazmožnost r.e trpi
Jaa Oroliik, Boehfopm Emo, št. 639, Moiavsko.
tJilVUlIH ^s^*'    sprejme inikoi
Vinko Soršak,  Spodnja Šiška 95.
2168
Kupi se čobra c2arasren
iii iuyniuiiii upunii
9 X 12 aU 10 X 15, Doppel-Ana-sti^mat. — Pismene ponudbe na upr. »S'ov. Naroda« pod 9,a*3a3,ai'2248,<.
2246
i
Frane Furlan f
Ks!«itei6 fascliinguve vdeva
Islfueairaidarstvo
asesaca S sf&M&alca 1 krose
Odgovarja 10 limonam. 2195
arna
s11
I
i
a'
in
i
i
s
H
8
zalega štefllii&lliov i
senahaias 10 f
^mbroisv trg štev. 9.1
i
Haba WaI4If c kr. deželnostrel-ski polk St. 1, II. kom., je bil 28. julija na soški fronti ranjen (strel v prsi) in je bil baje prepeljan v neko bolnico. Od takrat manjka o njem vsaka sled. Kdor o pogrešanem more dati kakršnokoli pojasnilo, se zanje nuino prosi. Stroški se radi nevrnejo. J33ip Wslfl, veleposestnik, Sv. Johana, Tirolsko.
U3tanov!jrao is45.
farno barvarstvo
(ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Št 1257/m. š. sv.
2263
Mm$ m Gzf-a ulice n i
Spreieniališče
;i 9
Selenbergova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
BjM   rji   p    u    m u
Na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih se prične novo šolsko leto 1915/6
tlu© 16- sepfeii^bo 1915.
Vpisavalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti št. 1 in pa v Cerkveni ulici št 21 v sredo, dne 35, septezB&^a 3915 od do d73aa*aS& dopoldan.
C. krB mastni ialsM iwef 1|
dne 6. septembra 1914.
9
Št. 1256/m. š. sv.
2262
■ iai, iliis Bfflte
72   hočete imeti?
y Potem jim dajte uživati izboljšano, aro-
£> matično ribfe Olje iz lekarne pri zlatem J
Ki orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje B
S olje iz katerega je popolnoma odstranjen M
D zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
i Zsper IssicI?, zaslize-g »ost in p?e!i!2 sisje
S je v tem Času za otroke najboljše pre-M izkušen  in   mnogostransko priporočen trpcičev sok. — 1 steklenica 1 krono.
J Zaloga   vseh   tu-  in inozemskih speetalitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva yvAdas>.
Vedno svože mw spsciaiitefe
Oddajalo se tudi zdravila za člana vseh bolniških blagafn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
Šolsko leto 1015/6 se prične na mestni trirazređnici na Karolinški zemlji št 40
v četrtek, dne 16. septembra 1915
8 klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednem šolskim poukom.
Vpisavalo se bode dne  13., 14. in 15. septembra  1915 v
j Šolskem poslopju od 8  do 12  ure dopo'dne
lnl mlnM i¥©f IJiiilfa:
dne 6. septembra 1915.
€. kr. ma:
9
Ma|holj zanimiv In nafboliši slov. ilnstrs^aai tednih soi
Pharm. Mag.
Vinko mujto
lekarna pri zlatem orin
Lfcblfena. Jurčičev trg št 2.
i
ki priobčujejo vsak teden mnogo sanlmivin slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, iep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TERENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K 10—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje Številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
LJoMfaaa, FrantUkuska ulica 10 L
Lepa dvonadstropna
VILA
% velikim  vrtom   v Ljubi Jan i, F se ugodno pređa. 2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. HP* Kupujem svete
cespljg m I
ia destilacijo žganja po najvišji ceni.
GABRIJEL SBŽEH 2106 Zapuže pri Lescah, Gorenjsko.
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, oatiseaacl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z fiia bal-zamo&i. Lonček z garancijskim pismom I S, 3 lončki S 2-59, 6 lončkov K 4.50. Sem s a 7. Hoslce (Sassa) I Postfach £2 22, Ogrske. 1.-42
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
■■• ■ Vzajemno zavarovalna banka v Pragi« ■••■»•■ Beiervnl fond! K 71,946.392*26. — Izplačane odškodnine in kapitallfe K 145,150,175-29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—--—- Vsa pojasnila daje a -—-
tenralefl zastspstvo 1 Lie&Uanl 'Jsl*3™^ ,a^i- ? mm dd fln. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte-
fi\\%o na pljučih bolni ozdravljivi?
Vsakemu naznanim zastonj, kako sem se rešil obolenja na pljučih, naduhe, kašlja, želodčnih bolečin itd. Cenen pripomoček, ki j si ga preskrbi lahko vsak. Pošljite svoj na-i tančni naslov na: Zvan Zamrazil, Zagreb, SSarosska nL 3. Mnogo zahvalnih pisem.
ajMPS aja & a.
krasne norosti jesenskih in zimskih oblek in površnikov tfomsSsgs totštikm
po izredno ršizkafi cenah.
Brez ikossktsp&raGe 2
Solidna pastrežfrs *
■
S lepim vrtom na najlepšem kraju I Ljubljane, se proda zaradi odpa-
i tovasja. Pripravna za eno ali dve j rodbini; z vsem konfortom, tudi lahko i 2 vsem pohištvom. 2205 Naslov pove upravništvo »Slov. i Naroda«.
1 ais 2
ld,
»III 2saa*^ J
iidSslilu&l .
ftTfi i^-
^ fctf aJB
Brez konkurence!
s&   tako!   sprejmeta   pri u-rdU
fosnei1
c. ia kr. volsesa »iBlrtrstoa ofislsl mofa Sarma, poseg p^ov*™® »umcn■ Pofrefeae, p^airil&o sssiavlj&aa p^ošafe za ^^^^^^^^^»^^^^ |
iliu
i ,
4*
^e
e e
11
2.16 1
Svoje častite odjemalce
ti
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr, okrajnega glavarstva ali od c. kr, državne policije v Izubijani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja.
Za Časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec % orožjem v Ljubljani.
230
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični In najboljše kakovosti.   Naprodaj  samo pri
I JULIJI STOR, Ljsbijana
Prešernova ulica št. S.
2k     Gojsserskl Čevlji za turiste, aigljenitel čevlji za otroke ia Lawfl-teoais-čevlji.
; m—h.
Priporočamo ^pecrjaJba-o
K
I I !
BI g**
/Tffn
ntlirni mIm 111
vbisiiiiii mm
m
Natapa nL I mm M h9&
, S Šopki, venci s trakovi  in napisi se ! I izdelujejo po najGiž*5!x ccr.ak. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhir« vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Sait
Naslov zi brzoja?!: H Vektor S alf 9 cvetlični salon, Ljubljana, m
zeSo solidne ivrdke
LJubljagia? Stari trg štev. 9. — Lasftna hiša«
liaJnoveiSe SOSTUME   "99 Hajnovejša
a  Plašče, jope s " Zaise — domače obielse FsrilO; čepieei modrce in reaGdns predmete.
I
i i vi
«„»JI8 llllllle Si! 18I8IJ! S
I   Sl^ienično perilo ia iirago potre&šžine za novorojenčke.
Pošilja eia izlb^o tudi sia sSežeSo. -^a
m g ghj* ffi gs ^>       £š5& WM
■
11   DcSnlška glavnica SgCCG.OCO kron. si
5?
25-30
£SexGrvn2 fondi okroglo 1,000.000 kron.
Priporoča nakup srečk za 4. razred IV. c. br. avstrijske razrsdae ioieriie.
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda:
Vi srećka K 40'—, 1/2 srećke S 20-—, V4 srečke 2 10'—, Vs srečke K 5«—. Cene za novo vsiopiv&e Igralee:
Vi srečka S 160-, V2 irečk9 2 60«—, 1/4 tražko K 49-—f Vs srečke S 20-—.
- IBaročila aa tfrže najugodneje po poitn; ra>szn=ci.
3aT3gg3fBaEgB3ag5«BE^«g^
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
plltiip 0©l®w©aij Trstu, Sarajevu« Gor
Sprejema vloge na k&fiilco in na Ž3kQČl Pažna in jih obrestuje po
4 7.7
O čistih^
2°o r^entni^e od vlog na knjižice plača banka sama.
okesfuje hranilne vloge po čistih
hm odbitka ratneni
Ustanovljena leta 1881.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1914:
K 2029841.494-— ::
Stanje den. vlog na hran. knjižice 30. julija 1915:
::       K 35,944,552-—. s:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala m Bmuju. — Ustamljaa 18«. — 29 podražile.   Tnal linjin Sj-Sf. P8IR HStt (I M JSillMlM iMMliL Mniški fcapiiai in rsserve 33,009.903 kron.
Preskrbovanjt vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje čenamin vlog na hranilne I knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- i štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih j papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih J papirjev in posojila nanje. 15 [
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko  spadajočih transakcijah vsekiiar brezplačno.
iNajkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih, — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih panirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut m tujih novcev — Naiemodaia varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, fstin, draeotin itd. pod lastni zaklepom stranke. - Oprsv.UišCs c. kr. s-azr. loisrije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Isplatila in nakazila v Ameriko in iz Anerue.
E5»- Brseiavfee: Prcaieina šanka IgnMjana. — Telefcn štev. 41
vseh dežela izposlujt inženir    ' 362 &ti£m ^^W^sXdWMMrMA.MJ!^^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., E&ariahiEferstrasse št. 37.
Csta-novljeno L 1641
II
m slili ini lili i in
telefon Številka 154.
H
i__
mmmnminmmiiinp
Oristobv w\ ii vmm M
vpisuje ves september 1915,
vsak dan od 12. do 3. popoldne v Sodni tsiici šte^j- 1.
Naj bo je obiskovani od vis. c. kr. dež. vlade za Kranjsko na znanje vzeti zasebni učni zavod. Go;enl:e in gojenci tega zavoda pridejo na;h»treje k dobremu kruhu 2161
I „ 9 dobe deklice in žene vsake .starosti, ako t OPO ilFvl rabijo moje najnovejše rjuaz.lo za Lw'jy lil Vi Prs*» ra^' se san10 na znnaj, edino res-1 ™ * nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in č. Zraven spadajoče miio 60 vin
, tonov naprej pošt. prosto. — PoŠiijatve poste re«
J|f|fV     »ante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja . v;- ■■■■:<:
(km^liilte U te] R, Vimrn® 45 K. l Sleti
i
j
1 onim ianraniM
Proda jalnica:
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
ie poiilslvooa iiaria;.
Ulll
41
abtevafte
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
i - pfrintlfnin tnfimiBtfeih ntrtiiiiv *
!. i/tilUuilUlii rauulliuill! iH-MuMi. .
zastonj ia poštnine prosto moj glavni kataiog s 4000 podobami, ur. zlatnine fn srebrnine, glasbil, orožja i. t. d.   i. t. d.
zi   Prva tvornica ur c:
Hi SOI, l kr. dvor. tteviieij. H M. (Češko).
Nikliasta ankerica K 3*80, boijše kaKovo^ti J K 4 20, v starosrebrnem kovinskem rokoko okrov.u K 4*8;), s Švicar, kolesjem na sidro K 5*— Vojne spominske ure K 5*50, 6---, radfjeve žepne ure K 8-ć0. nikljasta budilka K 2*90. Razpošiljanje po povzetju. r3rez rizika. Zamena dovoljena al; denar nazaj.
Srebra pra-cu e obeskom, lepo \   tjv t      •# 1 * ^
• Naioolise ure
Srebrn prstan, lepo emajliran * J J
U3
o
•ta
/So*
Jn
co
c*
Srebrn prstan, lepo emajliran „VSribu* unitJs"   .  .  K Z— m
Srebrn prstan, lepo emajliran, I , Svetovna volna" s rdečim • kriiem.....< K 2'SO ^
$3
najfinejše svetovne znamke,
, ?vC»*.tu. - • kakor-tudi
*£? .p!"M. ffaueKn?!: I zlatnina, srebrnlna in namizna oprava.
Krabn!  nrfitan   .^ranncl"  za f _ _
ene ns2.&«?>
Srebrn  prstan   .^rapnel"  ta - _ t.
su!io...       • 115*~ J Sene Rizke.
Za obiini obisk se vljudno priporoča
9 -as^b-i      ik       ^IMir^ 'v»^ore4s W   tAic ks** *l
i.e:ezen r.;s;sv f srebrom pre- |
obleien, iepo i^eien  e3-; Pj-eŠCPnOVa   irlica Št-   1   V   L' i«^ JI l\
Zeleres orstan e 14 bar. zlatom 9
preobie£eu in ziat^^iobški | Lastna tovarna ur v Svžci. Utl ielczni krstan z slatom • Cenik tudi po pošti gratis,
preoblečen in izsekane šte- J   »/        « . ■  .    • .
viike m poioba . . e n- j Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceai.
H-
preje Bifina & Kasch,
priporoča veliko zalogo thsnJn In glace - rskavic, kig^rs blago za
gospode   in   dame,   raznovrstne fino
par&sme, vsh&z dela in malarija!« kirargičas predmete. H3
Moderna predtiskarija.
so pa res
sšpeGiiaina trgovina s kolesi in deli
ARijE Terezije Cest/iš.m
N0Vf-SVET"nasproti K0U1VA
tovarna čevlje® ^^^^ v W%iča> Sorettjs
prodaja lastne izdelke na debelo in drobno
a Sjubljani, $reg, nasproti sv. cJakoffa mostu.
T^OJClŠjfei   ČCvIjl   %a m°stvo * rastmke se dobe v vsaki množini.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000—
Vlog dne 3O. junija I9I5............ „ 46,800.000-—
Rezervnega zaklada
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
99
1,330.000*—
brez odbitka. Hranilnilnica je p^piisr§«o va?na in
2 /O
stoji pod kotrolo c. kr« deželne vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 57*% obrestim in najmanj 3/4% amortizacije.   Z?, varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilni!
134
Pismo iz Gorice.
Dne 9. septembra.
Cadorna   hoče   torej ostati ob soški fronti in na Krasu  čez zimo. Tam gori ob Tirolskih gorah in ob koroški meji bo prehud mraz, tako pravi sam pri sebi, v svet pa je poslal vest, da ob teh dveh mejah ne bo operiral, ker je položaj tam ugoden za italijansko armado.  Naš sosed torej hoče ostati in preživeti zimske mesece v Furlaniji   ob toplem solncu. Gori na Tolminskem bo operiral, dokler se bo dalo, ali dalo se ne bo dolgo več, ker Krn bo kmalu tak, da poreče Cadorni: Stoj! Sicer je Krn muhast, včasih se odene v velik plašč in veliko kučmo šele precej pozno, takole sredi decembra, poprej dobiva sicer malo belo odejo, pa mu jo sproti odžge toplo solnce.    Ali v dolini ob Gorici je navadno lepa zima. Novembra in decembra se sce-dijo oblaki, januarja nastopi solnce, tako lepo prijetno solnce, le po vrhovih vidimo sneg. V Gorici stojimo in gledamo, kako pada na Cepovan bela odeja, k nam dol prihajajo mali kosmiči. Od daleč bo gledal Cadorna beloto snega po nezavzetih vrhovih  in  pripetilo se bo, da bo nežno belo pogrnjena tudi Kalvarija in Do-berdobska planota za nekaj malega časa, toda kmalu bo mogel zopet gledati on svoje delo na njih, delo, pri katerem je ostalo, kajti Cadorna sam ne misli, da mu zima prinese morda kake čudežne dogodke. Takole streljal bo nekaj časa na Kraško planoto, malo na ravnino za goriškim mestom tja  do  Bilj, malo v Gorico, včasih podvzamejo njegove čete  juriš na Doberdob ali na Kalvarijo, včasih bo ropotalo iz Brd in tako okoli Podsa-botina, kak italijanski zrakoplov se bo lomil nad nami — eto, to bo Ca-domova zimska vojna okoli nas. Mi pa bomo živeli dalje v Gorici, si pripovedovali, kam padajo granate, in ugibali, kam padejo prihodnje. Da bi pa šli iz Gorice ven.  v  kranjski in štajerski mraz in sneg, o tem se nam niti ne sanja. Štiri stopinje pod ničlo, to je pri nas največ.    Seveda včasih tudi pribrni mrzel veter,   kadar je burja po Vipavski dolini in po Krasu, čutimo mraz tudi pri nas, ali ni-kake burje. Burja, ta pa utegne delati velike preglavice Cadorni. Lepe pozdrave mu bo pošiljala iz Vipavske doline in dol s Krasa in obiskala ga bo izza tržiškega vogla, joj, to bo mraz takrat, to bo zeblo uboge italijanske vojake!    Da jim naroči Cadorna dosti volnenega blaga iz Amerike! Proti burji ne pomaga nobena obleka; proti snežnemu  mrazu se lahko braniš, topla,   dobra obleka, suknja, dobre čevlje pa si v varnem kritju proti sovražniku mrazu in njega sunki se razbijejo ob zatvornicah zimske oprave, burja pa  gre skozi vsake zapreke prav do telesa in to pretrese dušo in telo. Neki orožnik mi je pravil, da najboljše sredstvo proti burji je zajčeva koža, položena na prsi in na hrbet. Ako izve Cadorna za to sredstvo, ubogi zajci v kraljestvu, ako jih je še kaj tam!...
Naša burja je igrala že veliko vlogo v svetovni zgodovini. Leta 394. pred Kristusom je bila v Vipavski dolini bitka med cesarjema Ev-genam in Teodozijem za svetovno gospodstvo, strašna bitka je bila to, burja je pihala z vso svojo srditostjo in odločila v prilog Teodoziju, Ev-gen je bil poražen in ie obležal na bojišču. Ali računa Cadorna morda tudi na kako pomoč burje? Stene Do brdoba imenujejo italijanski vojaki lačne stene, ker so požrle že toliko sinov Italije, Kalvarija je Kalvarija za nje, do tretjega gre rado, kako le označjio burjo, našo kraško in vipavsko burjo?
Iz Furlanije so pobrali Italijani obilo moških in jih vlekli s seboj v Italijo v vjetništvo. V Sardiniji jih je bilo precej, oziroma jih je še. Prišel pa je bil odlok, da naj se pusti nekatere, ki so mlajši od 18 let in stari nad 50 let. Neki furlanski gospod je nato hitro odšel preko Švice v Avstrijo. Kaj vč povedati! Furlanija je vsa bela, tutta bianca je z žalostjo v obrazu ponavljal in ponavljal. Ta lepa rodovitna furlanska ravan! Fur-lani, ki so ostali doma, ker so Italijani prišli za nje tako nepričakovano, preklinjajo na tihem in se hudujejo, kje so polja, kje njive, kje so vinogradi? Vse poteptano, hiše posute, opustošena domovja. V Romansu so ustrelili Italijani sedem moških, ker so se jim zdeli sumljivi, da so »austriacanti«, z drugimi pa so hoteli postopati Še krutejše: zažgati so fih hoteli, spravili so jih skupaj koncem vasi, znosili so vojaki okoli njih irv in grmičevja, polili to s petrole-lem in že so se veselili, kako bodo foreli nepokorni Furlani — zadnji Venotek je prišel ukaz: ne!
Italijani so imeli natančno popihane furlanske duhovnike, kakega jOiitičnega prepričanja da so, ali so
pristaši Faiduttija ali so proti Fai-duttiju. Vse pristaše Faiduttija so internirali; druge, ki so se nagibali boli na liberalno stranko, so pustili na mestih, na katerih so jih dobili. Tako se na primer ni nič čuditi, ako piše j ajellski župnik don Colligaris iz Cre-i mone, da so pustili Italijani doma nje-i govega kaplana, v Romansu dr. Tar-j lao in druge.
Po istem sporočilu povemo, da i je razpoloženje v Italiji obupno. Ita-1 lijani zmajujejo z glavami, pa vzdi-! hajo: Poveri noi! V Furlaniji pa sto-[ jijo italijanski oficirji in gledajo na i gornje doberdobske višine, gledajo ! in gledajo, vselej dan na dan ista • konstatacija: »quel monte li e un os-I so duro!« Trda kost je ta hrib, to . kost hočejo glodati celo zimo, pa I ostane še časa za glodanje ...
*
V Gorici?    Kaj naj Vam sporočim?   Najkrajše   in najizdatnejše: i Položaj neipremenjen.
Km Mftte za osebni promet o vojnim ozemlju
C. kr. deželni  predsednik na Kranjskem razglaša dne 5. septem-j bra 1915 naslednja, od c. in kr. po-veljništva   južno - zahodne fronte izdana določila:
Obseg južno - zahodne fronte se deli v ožje in širše bojno območje.
1. Ožje bojno območje obsega operacijski obvod, t. j. na Tirolskem območje proti sovražniku od črte Nauders, greben Centralnih Alp čez Brenner do Velikega Kleka, dalje Koroško, Kranjsko in Primorsko ter Reko z okolico.
2. Širše bojno območje obsega ostanek južno - zahodne fronte, t. j. Predarlsko, Tirolsko, severno črte Nauders, greben Centralnih Alp Čez Brenner do Velikega Kleka, dalje Solnograško, Štajersko in Hrvaško brez župani j (komi tatov) Požega, Virovitica in Srijem.
Za potovanje v te kraje, v teh krajih in iz teh krajev veljajo od 10. septembra 1915 naprej naslednja določila:
Pod besedo potovanje je umeti potovanja vseh vrst (z železnico, z avtomobili, z vozovi, z ladjami, potovanje peš itd.)
OŽJE BOJNO OBMOČJE.
Zakonito predpisana dolžnost, da se mora izkazati na oblastveno zahtevo vsakdo o svoji osebi in istovetnosti, se mora izpolnovati v »ožjem bojnem območju« tako - le:
Prestop čez mejo.
Kdor prestopi mejo »ožjega bojnega območja«, se mora izkazati s potnim listom, izdanim v zmislu dotičnih ukazov avstrijskega, oziroma ogrskega skupnega ministrstva, in z dovoljenjem pristojnega poveljstva (ta so: poveljstvo južno - zapadne fronte, operativna armadna poveljstva (poveljstva armadnih skupin), poveljstvo za deželno hrambo na Tirolskem, armadna etapna poveljstva (poveljstva etapnih skupin) in trdnjavska poveljstva).
Kako se je izkazovati v »ožjem bojnem območju«.
A. V krajevnem p r o m e -m e t u: t. j. v političnem okraju bivališča izkazanega obvezanca in po občinah, ki meje neposredno na ta okraj, s karto o istovetnosti. (Velja za en mesec, po preteku tega časa se podaljša na karti sami.) B. V daljnem prometu: t. j. izven pod A. imenovanega območja z dovoljenjem za potovanje.
Izdajajoča oblast.
Izkazna pisma se smejo izdajati le osebam, ki so izdajajoči oblasti ali izdajajočemu poveljstvu znane kot popolnoma zanesljive in zaupanja vredne. Karte o istovetnosti, smejo izdajati: 1. Državne politične in policijske oblasti bivališča. 2. Etapna štacijska poveljstva. 3. Poveljstva žandarmerijskih postaj. 4. Zaupniki, ki jih postavi politična oblast v ta namen po posameznih občinah.
Dovoljenje za potovanje (v daljnem prometu) smejo izdajati: 1. Državne politične ali policijske oblasti bivališča po dogovoru z vojaškim poveljstvom (etapnim štacijskim poveljstvom, kolodvorskim poveljstvom). 2. Višja poveljstva po dogovoru z državno politično ali policijsko oblastjo.
Za vojaške osebe, kakor tudi za one državne, dvorne ali železniške uslužbence, ki se izkažejo z uradnimi, s fotografijo in lastnoročnim podpisom opremljenimi legitimacijami, te naredbe ne veljajo.
Prisilne odredbe.
Za pristop v okrajno glavarstvo puljsko je treba razven predpisanih
legitimacij  še  posebnega dovolila
vojnega ministrstva, mornariške sekcije vojnega ministrstva, kakega a r-m a d n e g a poveljstva, armad-n e g a etapnega poveljstva ali poveljstva vojnega pristanišča. Isto velja za pristop v trdnjavski prostor Tridenta. Trdnjavska poveljstva v Tridentu in Rivi smejo določevati, koliko časa se smejo muditi tam osebe, ki pridejo v trdnjavsko območje.
Osebe, ki se tem dolžnostim o izkazovanju ne bi pokorile, so oddati pristojni politični ali policijski oblasti ali pristojnemu sodišču, da se kaznujejo ali pa odpravijo.
ŠIRŠE BOJNO OBMOČJE.
Vstop in izstop za potovanje vsake vrste (z železniio, avtomobilom, peš itd.) je dovoljoi le s potnim listom. V tem mora biti'klavzula: »Z dovoljenjem, stopiti na širše bojno območje ali zapustiti ga.   Velja do
......«   (To  dovoljenje velja
kvečjemu tri mesece.) Dovoljenje izdajo, oziroma podaljšajo oblasti, ki izdajajo potne iste. Dovoljenje, stopiti na širše bojno območje ali zapustiti ga, se sme dati le brezpogojno zanesljivim osebam.
Za vojaške osebe, kakor tudi za one državne, dvorne ali železniške uslužbence in njih s v o j c e, ki se izkažejo z uradnimi, s fotografijo in lastnoročnim podpisom opremljenimi legitimacijami, te naredbe ne veljajo. Promet po širšem bojnem območju samem ni prav nič oviran. Zakonito predpisana dolžnost, da se mora izkazati na oblastveno zahtevo vsakdo o svoji osebi in istovetnosti, se pa mora izvrševati strogo tudi za ta prostor. Izvrševanje bodo nadzirali vsi kontrolni organi kar najstrožje.
m *
ar
Pripombe.
Izrecno se opozarja na to, da naj ima vsakdo, če tudi ne zapusti svo-S jega bivališča, vsak   čas   pri sebi j zgoraj omenjeno izkaznico o istovet-J nosti, da se more ž njo izkazati, če to od    njega    zahtevajo upravičeni organi.
Prošnje za izdajo dovoljenja za prekoračenje meje ožjega bojnega območja se morajo vedno vložiti potom pristojne politične okrajne oblasti, oziroma c. kr. policijskega ravnateljstva ali vojaških poveljništev, in sicer pismeno ter le v zelo izvanrednih in posebno nujnih slučajih brzojavno na pristojno c. in kr. ar-madno etapno poveljstvo (poveljstvo etapne skupine). Pismenim prošnjam se mora priložiti redno izdani potni list. Pri prošnjah, ki se naj odpravijo brzojavnim potom, je predložiti potni list posredujočemu političnemu oblastvu, oziroma policijskemu ravnateljstvu ali vojaškemu poveljstvu.
Legitimacije se morajo nemudoma pokazati osebam, ki so upravičene za revizijo. Za revizijo legitimacij-skih dokumentov so upravičeni v to posebno določeni častniki in orožniki, dalje policijski agenti, vojni orožniki, straže in poveljniki kolodvorov (kolodvorski častniki).
Prepustitev legitimacijskih dokumentov drugim osebam, kakor onim, na katere se glase, se bo najstrožje kaznovalo.
Zguba potnega lista se mora naznaniti vedno, in sicer z napovedjo imena in osebnega popisa izgubitelja, oblasti, ki je izdala potni list; ona mora obvestiti o tem pristojno ar-madno etapno poveljstvo (poveljstvo etapne skupine). Tudi izgubo drugih legitimacijskih dokumentov je naznaniti oblastvu, katero jih je izdalo.
Kadar poteče veljavnost legitimacijskih dokumentov, jih je treba oddati.
Gospodarstvo.
—  Italijanska  lesna industrija.
Italiji manjka lesa, zato pa so Italijani pridno segli po avstrijskem lesu. Lesnih trgovin italijanskih je bilo polno po deželah, ki mejijo na Italijo ali se nahajajo za temi, ker so bogate na lesu. Vpoštev prihajajo: celo Primorje, Kranjska, Koroška, Štajerska, Tirolska in del Solnograške, površina tega ozemlja znaša okoli 50.000 kvadratnih kilometrov, površina gozdov okoli 1 milijon hektarjev. V teh planinskih deželah so se vsedli in južni del tega ozemlja, posebno Južno Tirolsko in južni del Koroške, del Kranjske in Primorja imajo v lesni produkciji popolnoma v svoji oblasti. Na primer tvrdka Dal Torso v Vidmu s filijalkama v Beljaku in Ljubnem, ima velike manipulacije v Dravski dolini, zlasti okoli Beljaka, nekaj podjetij ob progah Beljak-Lienz in Dunaj-Gradec. V Ljubnem in okoli ima skoro monopol- Tvrdka ima v svoji lasti velike gozdne komplekse, zlasti zopet okoli Ljubnega. Tvrka Giulio Tiorazzo ima velike žage na črti Selztal-Ponteba, in slično druge v označenem velikem ozemlju.
Male Žagarje je ta velika italijanska lesna industrija ubila in si prisvojila njihove žage, lastniki gozdov so šli pod zlo zbog italijanske lesne špekulacije. Uradniki so bili sami itali-j janski podaniki, ki so dobro živeli tu j in pridno vohunili. — Res* velika je ! bila potrpežljivost in dobrota naša do Italije!
Umrli so v Liubliani:
Dne 4. septembra:   Brvar Ma-| rija, služkinja, 64 let, Radeckega cesta št. 9.
Dne 5. septembra: Slevec Frančiška (sestra Skolastika), uršuiinka. 32 let, v uršulinskem samostanu. — Štebi Milan, sin inženirja 3 leta. Kolodvorska ulica 5. — Šulen Marija, bolniška devica, 40 let, Radeckega cesta 9. — Zupančič Marijan, sin igralke, 6 mesecev, Streliška ulica štev. 15.
Dne 6. septembra: Tičar Her-mina, hči narednika, 2 meseca, Streliška ulica 15. — Ludovik Wagner, praporščak, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Ana Nežmah, hči železn. pisarniškega sluge, 7 tednov, Resljeva cesta 27. — Josip Hribernik, strojnikov sin, 5 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 7. septembra: Josip Ko-vacs, poddesetnik; Franc Josip Porner, desetnik, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Mon-signor Zupančič Anton, profesor bogoslovja v pokoju, 74 let, Pred škofijo 6. — Viktorija Ladiha, hči železniškega sprevodnika, 21 mesecev, Železniška ulica 223.
Dne 8. septembra: Ivan Bernik. mizarjev sin, 4 leta, Linhartova ulica štev. 5.
Dne 9. septembra: Katarina Jen« čiČ, mestna uboga, 66 let, Rimska cesta 2.
V deželni bolnišnici.
Dne 4. septembra: Klemenčič Josip, kajžar, 68 let. — Munih Peter, vžitkar - begunec, 73 let.
Dober nakupni vir za žepne, stenske in budilne ure, zlatnino in srebrnino glasbene instrumente, jekleno in usnjato blago, gospodinjske predmete, toaletno blago, igrače, orožje, municijo itd. je pripoznano zmožna svetovna firma c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljal-nica v Mostu št. 884 (Češko). Opozarjamo na inserat te firme v našem listu in priporočamo vsakemu cenjenemu bralcu, naj si naroči ilustrova-ni, 4000 slik obsegajoči glavni katalog gratis in franko.
Gospodična
s trgovskim tečajem, vešča slovenskega in nemškega jezika, razume tudi nekaj italijanščine, iS će službo kot blaga? nlć arka v trgovini. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda". 2238
Potrebujem večfo množino
L SSšeaaska mlekarna,
2237
za trgovino mešanega blaga
sprejme takoj
kusek, pdlika, Solen].
2229
				
		SH5		
Bolni
apljnči
Sanatorij
nUašm (B30,J8fegto, Prospekti.!
Pri
in vseh
iDiii boleznih
Mattonli*preiskušeno od-
vračalno sredstvo
slatina.
ZOMOl
Proti
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Liubliani, Resljeva cesta sfer. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tndf član! bolniških blagajn jnž.železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in sobna voda.
Sonja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične meluslne-ustne sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočat Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. poŠte meštar
v Slov. Bistrici na Južnoštajerskem
m di o nojem s l. okt. 1.1.
Ponudniki se naj zglasijo pri
Posojilnici v Sloven. Bistrici,
kjer se izvejo natančnejši pogoji.
2244
Odličen 2172
ee
izobraževalna in gospodinjska šola
za mlade deklice od 14. do 18. let. Lastna vila. Vrt. Telefon štev. 1795. Natančnejše podatke daje ravnateljstvo
Gradec, Ruckerlberg, Blumengasse 1.
Internat za učeče se deklice (liceja, gimnazije, trgovske akademije).
Gradec, Krolsbachgasse ii. 1.
Volno
ovčjo, oprano In neoprano, kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačila, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino poiljem potnika osebno prevzet 2031
Veletrgovina R. Stermecki
Celje št. 15,
G. Flux
**r Gosposka ulica 4, -m
I. nadstropje, levo. 2240 Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalDica stanovanj in H
v   udobnost   cenj. občinstva   zopet v središču mesta«
-!   Priporoča in namešča le bolite r
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobte Izbira različnih slnteb, zlasti za ženske Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka.
Lasne kite
v veliki zalogi, najfinejše kakovosti po 7, 9, 12 ln 16 kron — vse vrste lasne podloge ln mrežice — barva za lase ln brado „Nerllu po 2 ln 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade ln druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
(Križišče Mestnega ln Starega trga), s  Postrežba točna ln vestna- ::
7551
10
12
8E
vež krompir In čebulo
najboljše kakovosti ponujata najceneje
Karel Steiner
Dana} XXI1, postal predal 35.
Telefon 98148.
in sin
Anton Schindler Dona] Zli, Bendlgaaae 11.
Telefon 33456. 2236
Z9 i" m r 0-1 HChPh a!S pa denar nazaJa Zdravniški Izkaz o izvrst-vJdlitUbil nagNuI nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pisem na ogled.
1ES u:f ne, j> i? «^ i
dobite ob rabi med.
7kr j\ 2lV?l Itrcmd 73 nrtl oblastveno preiskano, gar. neSkodljivo za Pl. J3. ftlAa Va UU* IA pi^I vsako starost, saneslfl* uspeh. Rabi
se zunanje.   Edina krema 2a prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd.  Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8'--    Razpošiljanje strogo diskretno. 1827
Eos. dr. A. Rfs, laboratorij Dnaaf IX., Berggasse 17 E.
Zaloge v LJubljani : Lekarna pri »Zlatem Jelenu", drogeriji  Kano in '»Adrija".
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
#rton Čcrac,
graver in i zdelo vate Ij kavčukovih   stara pil ij
LJubljana, Selenburgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
I
Trgovsko učilišče in vzgojcvališže v fjubljani.
Šola se prične 1. oktobra 1915. Vpisovanje za zunanje gojence od 27. do 30. septembra.
Ustanovljeno 1. 1534. Uitanovffano L 1834.
t&Hkur Nlahr
2227 imetnik in ravnatelj.
OtUfcoaaa na razstavi v Radovljici 1.1904 s l*s bo izbico in kolsfao I. vrste.
JEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri jjjj
OMBeiJELU EBŽEMU I
Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Sa prisžsesi se Jaaičl. 1277
f
! Kupčevalci, zahtevajte takoj!!
Cene zmerne.
umetniških in dragih vsakovrstnih
mmm& khjhjuhu
Prešernova ulica.
1 J
sZ{c% »p red.rto.ee, «*J«  -:rke itd. itd.
Ifnfel^asa,
IdOViHe s!;C3 It. 5.
Pređtlsb&rija 1
I najnovejših vzorcev
ii vezena sile
i si S?! m se.
Teodor Korit
(pejsrej Henrik Korn)
poklici streli ln Klepar, vpsllalet Mmiti ter lostolater vodovodov
Ljipo, Polito tesla ft. S.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skril jem z
asbest-cemenfnini škriijem (Eteroit) patent HatsrM
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Pcstekijena posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
1215-11.
iz žičastik snrež in ??ov=iZseera ieleza preprosto ali tudi  najkrasneie ODremijcne, . vrtne Offra;e iz kovanega železa, stopničke ograve, okenska mreže, ograje za t. grobove, grolmice, Đaiftoae in prcče!«a, večkrat suliane iesterooglate, ¥
gozdov, voUere, mreže za
pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižiih cenah
m % fiteiiz i1 m r mm* s/c
tvornica sitarskega in kiobučevinastega blaga. g| Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
I§ Dobiva  se  pri vtsh ve&Jih trgovcih a železnino.
Siovenska trgovska šola v £jubljani
(Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti.
rejemno naznanilOa
Dvorazredna trgovska šola za dečke.
V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. — Od-hodno izpričevalo upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno nčno dobo v trgovini.
Dvorazredna trgovska šola za deklice.
V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile aH 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v potek 1. oktobra 1S15 c£ 9. do !2 ure dopoldne. — Pri sprejema Imalo prednost
sinovi in fečere trgovcev ln obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni list, zadnje ŠOlskO IZpliOOValO
in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Učenci, oziroma učenke, ki vstopajo v II. letnik, in učenci pripravljalnega razreda, ki vstopajo v I. letnik, naj se zglasijo v soboto 2. oktobra 1915, v ravnateljski pisarni ter naj prineso seboj  prispevek za učila. — Ponavljalne ' skušnje se bodo vršile v petek, 1. oktobra 1915, dopoldne ob 9. uri. — i Sprejemne sknšnfe za I. letnik bodo v soboto, 2. oktobra 1915, ob 8. uri ; zjutraj. — Redni ponk se prične v ponedeljek, 4. oktobra 1915.
Ljubljana, 1, septembra 1915.
2223 Ravnateljstvo.
lil« ^
nrcdfll otelile
: ra gospode :
IifabMana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške s uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
L HIRUJCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov In soln&nlkov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
aeaovEik ca veliko o električnih predsnetlh n o asešilsEskih svetiljkah vseh vrst. Namizne svetilike, visečo svetiijke, svetilike sa kolesa in roftae svetilke, žepne svetilJUe itd.
Hajeenefši naknp. 2109
A. WEISSB£RG Buna] L, Uatere Donaustrasse 23/111. — Slovensko dopisovanje.
C. kr. priv. tovarna za cement
Tr£3saSfs?se premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portiand-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in pedorne trdote daleč nsđkrll^uločl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala nos
raznih  uradov   in najslovitejših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9,
za posodo
2180
od 6. do 18. septembra.
Prodaja Karlovarsbega porcelana, emajla in lepo-tlčnita predmetov po najnižjih cenah kakor vedno
Reslj
Za mnogobrojen obisk prosi
KUS,
S
t/%
pozor trgovci!
Se takoj dobi!
tovarniške cene!
Zimslio perilo!
2239
100 tac. Bolgo srajce 100 tac. Belge hlače 700 tac. zimskih moških nogavic 200 tac. zimskih dokolenlc 200 tac. zimskih rokavic 200 komadov častniških plaičev 200 komadov častniških pelerin
Komisijsko podjetje
Ernest Sarte
LJUBLJANA* B3elwelsova cesta 20/m.
garantirano nepremočljlvo
V naročbo priporočamo
prvi slovenski leposlovni mesečnik
kateri izhaja že 34. leto
..UofllHi zvon
»LjnbUnnshi m „UnbllonsKl zm
II šteje med svojimi sotrndnlU našo najboljše pripovednike, pesnike ln kritike;
If  poroča nepristransko o vsoh važnejših slovenskih ln slo-= vanskih književnih novostih |
II  si Jo tokom svojega 33 letnega Izbajanja pridobil v na-= šem slovstva odlično mesto.
Naroča sei
Dinmn!tfo „linb. zvona" Lltibliaiia, Uova ni. S.
Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 230.
77