Maši kraji in ljudje Oroslavu Verčiču v spomin Ljubljana. 27. maja. Pred 15 leti je bilo. Dne 21. maia ie nas — dr. Laha. V. Zalaria. VI. Levstika im me- ne — vzela Ljubljanska Dolicija in nas po- slala na grad pokorit se za naše iueoslo- venske grehe. Po strašni noči so nas od- vedli jz klet; tia dvorišče, da pridemo vsaj malo d« sape. Pod vojaško stražo smo v četverostOPih hodili DO dvorišču. Ko smo prišlii pred vhod. sta baš dva voiaka pri- tirala novesra aretiranca ter ga izbočila vo- jaškemu oddelku, ki ie straži! nas. M ie to Dokoind Verčič. Prikorakali smo mimo mieea. Za hip sem se ustavil pred njim in ga začudeno vprašal: »Kako. za Boga. pa Vi pridete v našo družbo?!« In mož ie za- piakal kakor dete in hitel zatrjevati, da si TI: svest nobenega greha. No. tudi jaz sem hi i prepričan, da ni .nikdar v svojem živ- iien.iti zagrešil ničesar takega, za kar smo ostali štirje bili poslani na grad. Toda nih- če ca ni vprašal, al; ie kriv. ali ne. Mož ie ostal med nami veleizdaimki in delil z nami enako usodo. In nastopili smo križev pot v \Vaarno. Hamburg. Sitzen- dorf rn Alittergraben. Vetčiič ie bil vedno ob naši strani. Posluša! ie naše razgovore in končno posta!, ne da bi se tega sam zave- dal. enakih misli, kakor mi. Bi! ie oriprost mož brez višie izobrazbe in prav zaradi tega ie bil naši družbi dobrodošel član. Zna! ie vsa rokodelstva in da smo imeli v ujetništvu vsaj najprimitivnejše udobnosti, •smo se smeli zahvaliti samo Verčiču. ki je nam 'ztesal stolčke, pa klopi in mizice in če (ie bi!o treba, tud; zakroa! obleko in obutev. Seveda je pri te.i mizi potem sedela vsa družba in če se ie nam posrečilo dobiti kak skromen prigrizek ali pijačo na mizo. Še bil tudi Verčič enakopraven član naše velebrdajmiške bratovščine. Ves čas inter- nacije ca je mučilo silno domotožie. Cesto (e zvečer sede! v svojem kotu v baraki in bridko plakal. češ da nikoli ne bo več vi- de! Li-ubljane. Pa se niso uresničile njego- ve slutnje! Vrnil se ie v domovino 1. 1917. m tu mirno in skromno živel do včeraj, ko mu ie smrt orestrigla nit življenja. Tovari- šu v internaciji ohranim prijazen sromin. dnmaca gruda Da mu na.i bo lahka! Rasto Pustoslemšek. Znanstveno potovanje dr. Matije Murka Beograd. 27. maja. Kn ie te dni bival v Beogradu naš odlič- ni znanstvenik g. dr. Matija Murko, redni profesor slavistike na praški univerzi, ga je posetil v hotelu »Petrogradu« urednik »Vremena« in ga naprosil za kratek razgo- vor o namenu njegovega prihoda v domo- vino. G. Murko ie odgovoril: — V Beogradu sem prišel, da zberem jnformaciie in dobim priporočila za znan- stveno potovanje PO vzhodni Bosni. Orni Gori. Starem Vlahu in Stani Srbiji. Moje (potovanje bo približno trajalo tri mesece in namenjen sem proučevati narodno epi- ko. specijalno v feli krajih, saj ostale po- krajine sem svoj čas že prepotoval. Rad bi se osebno prepriča!, v katerih krajih še živi narodna pesem in v kakem stanju ie danes. Spoznal bi rad pevce, ki širijo na- rodne pesmi. Prj Nemcih ie raziskovanje narodnih umetnin južnih Slovanov že v tradiciji, a zadnji čas ie to raziskavanje postalo posebno živahno. S tem vpraša- ni em se osobito bavi prof. dr. Gesemann. ki ie svoj čas bil lektor nemščine na beo- grajski univerzi, zdai pa ie redni profesor na praški univerzi. Razen njega se za sla- vjstiko in posebno za narodno epiko živo zanima tudi g. Beckin?. glasbeni zgodovi- nar. ki bo takisto imenovan za profesorja na praški univerzi, nadalje prof. Gotz v Bonnu in prof. Berneker. izdajatelj zname- nitega Jagičevega »Arhiva za slovansko fi- lologijo«. Po!e.g teh orominentnih znanstve- nikov se še mnogi drugi profesorj; sirom Nemčije aktivno interesirajo za slavistiko. — Kot profesor jugoslovanskih jezikov frn literature na Karlovi univerzi v Pragi — je nadaljeval dr. Murko — predavam je- zike. literaturo in etnografi.io južnih Slo- vanov. a sam se osebno že celih 30 let osobito zanimam za narodno epiko. Kot ptebavljgjjo^ Jdeafno'$red$tvo proti viem motnjam prebave .želodčnim bolečinam, zgagi it.d iOO let v vporabi in nenadkrifjivo! Dobiva se v vseh lekarnah. A.W. i. C.W. Bullrich Berlin W57 predsednik JČ-Liige v Prag; imam priliko delovati za razširjenje rn učvrščenje brat- skih zvez med Jugoslavijo in Češkoslova- ško. Zadntii čas sem izdal večje delo o po- menu reformacije in protireformaedie v po- gledu duševnega življenja južnih Slovanov, kier posebno poudarjam, kako ie reforma- cija prva ustvarila program za kulturno in politično uiedinjenje južnih Slovanov vse do Carigrada. O epiki sem Pisal največ nemški, a nedavno je izdal pariški Institut za slovanske študije nekatera moia preda- vanja v knjigi o narodni epiki Jugoslavije. Na vprašanje g!ede aktualnih problemov slavistike ie dr. Murko odvrnil: — O teh problemih se ie že mnogo go- vorilo in pisalo, a največ besed ie v tem pogledu bilo izgovorjenih lani na kongresu slovanskih filologov. ki sem mu imel čast predsedovati in kjer ie sodelovalo okrog 600 znanstvenikov iz vseh slovanskih dr- žav ter ie tu prvič bila ofioijelno zastopana tudi sovjetska Rusija. Nadalje so prisostvo- vali znanstveniki iz vseh onih držav, kier se oroučuieio slovansk; jeziki in slovanska kultura. Poročila o delovanju tega kongre- sa s predavanji in diskusijami bodo v krat- kem tiskana v posebnem zborniku, ki bo ob- segal tri knjige. Ta zbornik bo naibolje oo- svedočil mišljenja mnogih svetovnih znan- stvenikov o aktualnih problemih slavistike. Jaz sam pa sodim, da ie PO zanosnih ide- jah romanizma in slovanske vzajemnosti dandanes vsekakor treba delovati na po- polnoma realn- in znanstveni osnovi pro- učevani a in zbliževanja slovanskih naro- dov. Zato je treba posvečati več pažnje slovanskim jezikom in to ne samo na vi- sokih. temveč tudi na srednjih šolah. Na Češkoslovaškem itna.io nižji razredi sred- njih šol drobne čitanke s članki v ruskem- poljskem in srbsko - hrvatskem jeziku, tis- kane tako v latinici, kakor tudi v cirilici. Za znanstveno proučevanje sodobnih kul- turnih in gospodarskih razmer slovanskih narodov ie v Pragi osnovan slovanski in- stitut. cigar organizacija je že definitiivna ter ie nameščen na Hradčamih v bivši pala- či kneza Lobkovica. Temu zavodu dolgu- jern kakor našemu ministrstvu prosvete zahvalo, da mi ie omogočilo sedanje trime- sečno znanstven^ potovanje... Na zaključno vprašanje, kako sodi o procesu ustvaritve enotne iugoslovenske književnosti, je dr. Murko od-vrnal: — Na to vprašanje bi bil odgovor pre- cei dolg. a težko ga ie tud; podati v neve- zanem razgovoru. Vendar v odgovor na to vnrašanie obljubljam, da bom v kratkem objavil članek o sintezi jezika za edinstve- no jugoslovensko književnost, ker to vpra- šanje tudi mene osebno zanima. Iz Beograda 'e g. dr. Murko sinoči od- potoval v Šabac. odkoder ga vodi pot v Bosno in dalie Trdinovo slavje v Mengšu Kamnik, 26. maia. Memršami se bodo v nedeljo. 1. junija, oddolžili spominu pisatelja Janeza Trdine, ki se ie rodil v Mengšu 29. maja 1830. Na slovesen način bodo odkrili na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Pripravljal- ni odbor, ki si je nadel težko nalogo izve- sti to slavje čim lepše, je izdal te dn,; svo- j.r> revijo »Mengšan«. Revija obsega 16 strani s sliko pisatelja Trdine in petimi sli- kam; trga Mengša. Vsebina revije v redak- ciji nadučitelia Izidorja Smoleta iz Mengša ie prav skrbno zbrana in nudi vsakomur mnogo zanimivega, tako zgodovinskega kakor tudi pripovednega štiva. Prvo stran kras; posrečena reprodukcija kipa. ki ea je napravi! znani kipar Fran Ropret. Vsekakor se obeta v nedeljo v Mengšu prav redko slavje. Ob pol 3. popoldne se bo formirala povorka izpred Staretove grajiščme po trgu v Mali Mengeš, kier se bo nekako ob PO! 4. vršilo odkritje spo- minske Plošče Sodelovali bodo pevci, raz- na društva, skupina narodnih ,noš. godba itd. Pn oficijehiem delu se bo na prostor- nem dvorišču slamnikarske tvornice Stem- berger & Melitzer vršila veselica. A stilnim Mengšanom gre za to delo vse priznanje. Želimo samo. da bi iim bi! naklonjen še nebeški vremenar in prireditev se bo v celem tako posrečila, kakor si jo želiio sami. Odkritje Cankarjevega spomenika Vrhnika. 27. maja. Predsednik odbora za postavitev Can- karjevega spomenika .na Vrhniki je prejel dme 24. t. m. od g. Frana Varšeka. mest- nega stavbenika v Beogradu, naslednje pismo »Povodom krsta mojega prvega si- na Miroslava sem se odločil, da podarim 2000 Din za spomenik Ivanu Cankarju. Pazliivo sem čital vse polemike, tičoče se Cankarjevega spomenika, pa Vam izjav- ljam. da sem bil vedno na strani odbora. kateremu predsedujete Vi, kaiti bili ste vedno na edino pravilnem stališču. Žele:, da se spomenik čim prej postavi. Vas lepo pozdravljam...« G. Varšeku se odbor za ta velikodušna dar. ki je njegov že tretji izdatnejši prispevek v ta namen, naitople- je zahvaliuie z željo, da bi dobil še mnogo posnemalcev. Vsa dela za spomenik so že oddana in je odkritje istega predvideno na nedeljo. 27. .iuliia. Bližamo se torei realizaciji naših želja, da postavimo pisatelju Cankariu do- stojen in njega vreden spomenik. Poudar- jamo. da nam kliub izdatn; podpori ame- riških Slovencev še vedno primanjkuie pre- ceišna vsota, zato se posledm.iič obračamo do vseh tistih, ki se dosedaj še niso od- zvali. posebno na denarne zavode in v tu- jini bivajoče Vrhničame. da po možnosti prispevajo v ta namen. Osumljen trgovine z dekleti Jesenice. 27. maia. V soboto je prispel iz Belgije na Jesemce neki Nikola Belian. star 37 let in doma iz Livna v primorski banovini. Oblečen ie bil prav elegantno ter ie razpolagal z velikimi vsotami denarja. Obmeine oblasti So Po- stale nani takoi pozorne in so kmalu dog- nale. da ie ta mož izvabil v svoie mireže tr; mlade brhke natakarice. Obljublja! jim ie zakon, jim odvzel vse listine in se ie z dekleti že nahaial v vlaku, ki bi moral že v par minutah odriniti v Avstrijo. Obmejna policiia ie še pravočasno aretirala Beliana in uvedla preiskavo, ker obstoja sum. da mož vodi trgovino z dekleti. Vse tri nata- karice ie namerava! Belian prepeljati v Belgijo. Žabniška kmetijsko-strojna zadruga Zabnica. 27. maja. Na pobudo kmetijske podružnice v Zab- mici je bila ustanovljena 26. oktobra 1924 kmetijsko - strojna zadruga, ki prav uspeš- no vrši svoio nalogo. Zadruga, ki je štela v početku 26 članov, se ie sčasoma popu- larizirala. Sedai šteie 44 članov. Vodi jo od početka g. Janez Porenta. Doslej si je zadruga nabavila najpotrebnejše stroje. Kupila je mlati Inico za 35.800 Din. slamorez- rnico za 7280 Din, motor za 19.300 Din in sekular za 2930 Din. Visi stroji so torej ve- ljal; 65.390 Din. Društvena imovina ^se iz- posoja zgolj članom, odnosno delničarjem. Po ustanovnih pravilih ie delničar vsakdo, ki plača na 4 ha 250 Din (1 delnica), na- vadni posestniki oa okroglo po 1000 Din. Delna izprememba pravil se ie izvršila ta- ko. da ie pnistoo omogočen najširšim last- nikom zemlje. Prometa je lani bilo 47.235 Din. Zadružani so s stroji nad vse zadovolj- ni in si mlajš; niti predstavljati ne morejo več, kako so nekdai delali. Po točni statis- tiki fe I. 1929. dobimo naslednje zanimive ugotovitve: delo za 400kg pšenice, omlače- ne s strojem, stane sedaj 76 Din. Ista množina pšenice omlačene na »gepel«. zvi- ša stroške na 142 Din. dočim bi veljalo delo s 4 mlatiči celih 210 Din. Hrana ie vračunana. Člani zadruge nameravajo sedaj kupiti še mlatilnico za deteljo. sloviti nemški komorni pevec v prvem svojem zvočnem filmu Ne verujem več -nobeni ženski- Krasno petje očara vsakega poslu- šalca! Ganljiva vsebina! Prizori smeha! Telefon 2124. ČCitni kino Matica Štiridesetletnica glasbenega gibanja v zagorski kotlini Zagorje, 2(1. maja. V soboto je »Glasbeno društvo Zagorje: proslavijo 201elnico svojega obstoja 7. vs- likiin, nad vse dobro obiskanim koncertom. Poleg okoliških dolinskih zborov »Loškega glasu«, kotredeškega pev. zbora in zbori deklet, je prihitel polnoštevilen tudj ansambl Glasbenega društva Hrastnik ter s tem mo- gočno dvignil pomembno manifestacijo. Slav. nostni koncert je otvoril predsednik učitelj g. Janez Kopriva z govorom o razvoju glas- benega gibanja v naši dolini. Kmalu po ustanovitvi najstarejšega pode- želskega sokolskega društva na bivšem Kranjskem — Zagorskega Sokola 1. 1S90 — je bil v njegovem okviru ustanovljen pev- ski odsek, ki ga je šentlambertski župnik Berce dvignil v tem. da mu je poslal za pevovodjo učitelja Lozeja iz oddaljene faro. Prj Robavsu. vulgo Erjavcu v Dolenji vasi so se vršile pevske vaje. Sledilo je še več pevovodij, sami idealni in požrtvovalni mož- je. Tudi kapelnik godbe dravske divizijskf oblastj dr. Josip Čerin ima svoje zasluge: o počitnicah je hodil poučevat navdušene fan- te. Leta 1901 je prišel komponist Emil Ada- mič, ki je posebno globoko izoral pevsko grudo. Dne 3. novembra 1904 ie bil ustanov- ljen Pevski klub Zagorje; Janko Levstik, sedaj šol. upravitelj na zagorski šoli pol- nih 20 let vodil zbor Vojna je zavrla nlodonosno delo, ki -)a i1 po osvoboienju doživelo nov razmah. Gojila sa je dramatika, delovali so moški in me- šani zbor, sekstft in tamburaški zbor. Za!, je huda socialna kriza za nekaj časa znlrla zopet vse delo in obrezuspešila vsa_ Priza- devanja pevovodij. Šele v zadnjem času se ie obrnilo zopet na boljše in Glasbeno dru- štvo deluje zdaj zopet zelo razveseljivo. Ima svojo glasbeno šolo, mladinski zbor, mai sa- lonski orkester in moški zbor. H koncu govora se je predsednik soomnil vseh zaslužnih aktivnih in podpornih čla- nav, nakar s.? je brzojavnim čestitkam Ljubljanskega Zvona, Trboveljskega Zvona in Šmartenskega Zvona pridružilo tudi Glas. beno društvo Hrastnik, v čegar imenu je spregovoril g. dr. Neubauer. Nato je nasti- pil mladinski zbor (pevovodja g. Janez Ko- priva), kj si je 7. ljubko prednašanimi pe- smicami takoj osvojil srca občinstva. G. Pa- vel Šivic je bravurozno odigral dve Chopi- novi deli. Za njim 'ie nastopil zbor krepkih dečkov Loški glas (Godina). ki so kako; njim sledeči Kotredežani (Levstik) želi odkri'o- srčno odobravanje. Zelo je ugajal dekliški zbor gdč. Vide Kneizlove Glasbeno dru- štvo Zagorje (Adamič) je v polni meri uve- ljavilo sloves izza dobrih časov. Združeni pevski zbori so z Mollovo »Nocoj je pa ]<*p večer? in Adamičevim-Vasovalcem - nadvu- šili občinstvo. Višek večera je vsekakor tvo- ril nastop hrastniških gostov, ki so pod vod- stvom učitelja Davorina Čondra dovršeno zapeli Jenkovega »Vračarar, Pavčičevo »Lenkor in Adamičevo -Solnce sije-, vse s spremljevanjem izvrstno vigranega in di- scipliniranega orkestra. Godalni sekstet Glasbenega društva Zagorje je ljubko m mirno odigral občuteno kompozicijo >En dan v Benetkah?:. Zaključek so tvorili Slovanski plesi« od Dvofaka in Straussova uvertura k »Netopirju«. Po animirani zabavi se jc po polneči vršil razhod. Koncert je dokazal, koliko ie mogič? doseči s složnim delom; bil je glasen klic vsem onim, ki stoje še ob strani. Ami. Odmevi tragedije Jontesove družine Ljubljana. 27. maja. Razburjenje po mestu, zaradi grozovite družinske tragedije v Jontesovi družini v Preoni ulici št. 2. se tudi danes še n; po- -leglo. Ljudje, ki poznajo Josipa Jontesa. sprva kar niso mogli verjeti, da bi mogel izvršiti on tako strašno dejanje. "Tak mi- ren človek, pa morilec? Neverietno!« so se pogovarjali ljudje v mestu vsepovsod. Po- ročila listov pa so prikazala vso grozno resnico. — manjka Ie izrazit motiv, ki ie nesrečneža gnal h krvavemu dejanju. Te- ga pa menda niti on sam ne pozna in se ga ni prav zaveda!, dasi ie dejanje tu. Na po- liciji so Josipa Jontesa včerai popoldne še enkrat zaslišali. Prizna! je. da so ga trle v zadniem času čedalje huiše skrbi za ob- stanek. kajti vzdrževati ie mora! že odra- sle otroke. K temu so se pridružila še raz- na druga razočaranja. Zakaj orav za prav in kako ter kam ie strel ia!. pa Jontes. ka- kor ie povedal pri zaslišanju, ni znal na- vesti. Izpovedi nesrečnega moža so prav ver- jetne. kajti v zadnjem času ie sploh kaza! znake težke duševne depresije. Tudi se je obnašal večkrat popolnoma abnormalno. Naboii. katerih se ie noslužil pr; strelia- n.iu iz revolver.ia sistema »Buldogg«. «o bili stari že nad 18 let. Strokovn.iaško mnenie se glasi, da ie moral Jontes. ki ie pri za- slišanju navedel, da sploh ni meril, marveč streljal kar na sleno. oddal strel na ženo prav iz neposredne bližine. Tc ie bilo spo- znati tudi j7. dejstva, da ie imela njegova pokojna /ena Marjeta na prsih močno ožga- mU« Kot najboljše ma- sažno in domače zdravilno sredstvo proti zobo- in glavobolu, prehlajenju, trga- nju, za negovanje telesa, ust, osve- žitev tn krepitev mišičevja ter živ- čevja sploh, sevpo- rablja že pol sto- letja priznana LEVJA MENTOL-DROŽENKA flrancosko žganje) DoMva .fl t originalnih pfomhtranili oteklMieab T pri»tni predirojni kakovosti t rseb dro^eri- jJLb in trgorinab * mešanim blagom. 38-a no srajco. Krogla, ki ie ostala v telesu in k; je prebila srce. jc bila svinčena brez je- klenega oboda. Kakor smo poročali že včerai. je bi! Jo- sip Jontes snoči izročen v sodne zapore, kier ie ostal ves čas mrk in zatopljen v globoko premišljevanje. Danes dopoldne je zaprosil, ako sme pred pokopom pokro- piti svojo ženo. To mu je bilo s strani pre- iskovalnega sodnika in državnega tožite!j- stva dovoljeno. Ob 10. ie odšel popolnoma skrušeni mož v mrtvašnico splošne bolni- ce v spremstvi, dveh paznikov. Tam ie po- klekni! pred krsto, v kateri ie počivala žr- tev nenadno zbuieme bestiie v človeku, in se za hip globoko zamislil. Ustnice so mu drgetale kakor v molitvi, takoi nato Pa ie pričel nesrečnež otepati z rokami in sta ga morala paznika spet odpeljati. Šel ie z nji- ma popolnoma mirno, ne da b; spregovo- ril besedico. Tekom dopoldneva ie ookro- pila poleg ostalih otrok in sorodnikov svo- io nesrečno mater tudi raniena hčerka An- gela. ki leži zaradi strela v hrbet v bol- nici. * Pogreb nesrečne žrtve družinske trage- dije v Prečni ulici 2 Mariete Jontesove se ie vršil popoldne ob 5. Pred mrtvašnico splošne bolnice se ie zbrala že pred ime- novano uro velikanska množica ijudi. po večini žensk in magistratnih nameščencev, ki so sočutno zrli na nesrečne otroke po- kojnice. ki So iokali ob krsti. Po oprav- ljenih molitvah so krsto prenesli v voz. nakar se ie pomika! žalni sprevod po Za- lošk; cesti in dalje po Aliaclievi in Šmar- tinski cesti proti pokopališču Sv. Križa, kier So položili nesrečno ženo in mater k večnemu počitku. m vam prihrani denar,čas in delo. Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva ul. 26. , « Noseče matere morajo skušati vsa- ko zagatenje odpraviti z uporabo na- ravne »Franz .loseiove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih kli- nik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo po- kaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz J očetova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogeriiali in spcerijskili trgovinah. KULTURNI PREGLED Nova slovenska drama (Pred krstno predstavo drame Maksa Šnuderla »Pravljica o rajski ptici<.) Nocojšnja krstna predstava Šnuderlove drame »Pravljica o rajski ptici« pomeni za kulturni Maribor pomemben dogodek, saj je prvič, da se uprizori v našem gledališču delo mariborskega literata. O umetniški Cf>n: drame se bo mogla izreči zaključka sodba šele pozneje, toda že pred krstno predstavo lahko ugotovimo, da je v čast av- orju >Človeka iz samote«, ki je ob svojem izidu vzbudil toliko zaslužene pozornosti. S fino intuicijo je prisluhnil pisatelj tudi v svojem dramskem prvencu tajni govorici 6voje dobe in ji dal na samosvoj način iz- raza. Ta kako je za presojanje in uživanja njegovega dela odločilne važnosti, zakaj su- jet \oncem koncev ni nov. Milijoni so pla- akli ob Tennysonovem idilskem epu »En- noch Ardenc, a po svetovni vojni je vzbu- dila lepa novela »Kari in Ana« nemškega pisatelia Leonharda Franka splošno pozor- nost. Obe umetnini obravnavata isti pro- blem kakor Šnuderl, ali vendar na docela drugačen način. Gre za nepričakovano vrnitev moza iz tu- jine v domačijo k zakoniti ženi. ki pn se je medtem po neplodnem čakanju poročila z drugim. Povratek prvega moža privede vse prizadete osebe v težek konflikt, čigar ra- §jtev — in v tem vidim največjo vrlino Šnuderlove drame — poteka z absolutno nujnostjo iz njih značajev. Spretno v deja- nje v p late na pravljica o rajski pticj podčr- tava s posrečeno in neprisiljeno siin.boliko glavni problem: menih, ki je poslušal pet- je raj-ske ptice, se pač vrne, ali vzibudj se v svetu, ki mu je tuj in n sumljiv, kjer ni- kogar več ne pozna in nerazume. Šnuderlova drama ni zanimiva samo za- radi etičnih tragedij v nedavni preteklosti, ki je še živo v našem spominu, njen po- men izhaja iz načina avtorjevega motrenja dobe, v kateri živi. To ji vtiska pečat vse- človeške važnosti. On ne moralizuje, nego odkriva rane, ki se jih ne zavedamo in jih ne vidimo prej, da nam jjb nekdo pokaže. Tisti nekdo je pesnik, ki ga k temu zove njegovo poslanstvo. G. Š. Koncert »Grafike« v Ljubljani V ponedeljek, 26. t. m. je priredila družnica Saveza grafičnih radnika svoj vsa- koletni koncert v dvorani Fjlharinonične družbe. Društvu načeluje pevovodja prof. Grobming, ki ee mu je posrečilo, da je iz ja'-o raznovrstnega materijala združil dokai zvočen moški zbor in orkestralni naraščaj. Z ozirom na nepoklicno gojitev giasbe v teh vrstah je treba vsak pojav umetnostnih stremljenj le pozdraviti. Zbor in orkester Grafike eta pokazala ne le resno voljo, tem- več tudi že dokaj lepo stopnjo isvežbanosli, ki ju med nepoklicnimi udruženji ta vrste stavlja na vidno mesto. Uvodno besedo h koncertu je govoril skladatelj Emil Adamič, ki je bil na spore- du zastopan z dvema skladbama (Serenada. Kregata se . . .). Pri prvi je z mehkim, pol- nim glasom zapel barjtonski solo A. Petrov- čič in žel mnogo odobravanja. Pesem so mo- rali ponoviti. Od ostalih domačih skladate- ljev so bili zastopani J. Pavčič, St. Premrl, Vasilij Mirk, J. Goiovac in L pl. Zaj", sled- nji z razsežno skladbo »More« za zbor in orkester. Od tujih skladateljev smo čuli še vedno živahno Rossinijevo uverturo k opo- ri »Tancred«, J. Sibeliusa »Uspavanko« In dva komada iz Čajkovskega internacional- ne suite. Orkestralne točke je izvajal mladi orkester Grafike s pomočjo godbenikov mu- zike dravske divizije v veliki salonski za- sedbi. Izvajanje vseh točk je kazalo na te- meljit študij in železno vztrajnost zbora, ki vemo sledi svojemu vodji. Male neizenačo- nosti v glasovih bo udruž.mje sčasoma pre- bolelo, ima pa dobro podlago in bo z na- daljnjo vztrajnostjo lahko doseglo dobršno stopnrjo popolnosti. Koncert je bil jako dobro obiskan in pu- blika z izvajanjem vseh točk prav zadovolj- na. Oba solista (barjtonist Petrovčič in te- norist F. Plevel), kakor tudi pevovo-ija in dirigent so bili deležni bogatega, srčnega anlavza in so prejeli šopkp. »Grafika- vrši lepo kulturno delo jn zasluži vso pozornost in pohvalo. L. M. š. Begovičcva »Ameriška jahta T splitski In- ki« v Brnu. Češko gledališče v Brnu je upri- zorilo igro »Ameriška jahta v splitski lu- kk. ki io je nedavno spisal Milan Begovic, avtor iPustolovca pred vrati«, igre, katero pravkar igrajo v Ljubljani. Poročevalec naj- uglednejšega brnskega dnevnika »Lidove Noviny« sodi, da je to »opereta brez godbet, »popolna limonada-, ki »sicer nadarjenemu avtorju ni nič preveč v slavo.« Dobra pa je bila uprizoritev. JngosloTensko slovstvo kot del svetovne- ga pismenstva. V nionumentalni zbirki »Handbuch der Litteraiunvissenschafi: je pravkar začela izhajati zgodovina jugoslo- venske književnosti. Nje avtor je praški vse- učiliški profesor dr. G. Gesemann. znan tudi kot urednik revije »Slavische Rundschau •.. Izmed slovanskih slovstev sta izšla v le j obsežni, odlično opremljeni in bogato ilu- strirani zbirki, znanstvena pregleda ruske in poljske literature. »Handhuch der Lifta- raturvvissenschaften« bo izšel v kakih 160 zvezkih in bo dal enotno zasnovane in znanstveno izdelane preglede vseh važnej- ših literatur na svetu. Plesni večer praške Jiigoslovenke. Dne 30. maja bo priredila JugosTovenka gdč. Mirjana Dragana Janečkova v praški pala- či Radio vseslovanski večer, na katerem bo izvajala s svojim studio-ansamblom razne slovanske motive in plese. Večer bo prire- jen pod protektoratom praškega primatorja dr. Bax*\ V častnem predsedstvu so razni kulturni delavci in prijatelji slovanske mi- sli iz vseh slovanskih dežel. Gdč. Janečko- va je po rodu iz Zagreba, vnukinja nedav- no umrlega vseuč. profesorja kemika dr. Janečka. Pred leti je nastopila tudi v Ljub- ljani, Mariboru, Zagrebu, Rog. Slatini in drugod. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. ^reda. 28.: Zaprto. Četrtek. 29.: Zaprto. Pe!ek. 30.: Sveti plamen. A. Sobota. 31.: Pustolovec pred vrati. D. LJUBIJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Sreda. 28.: Zaprto Četrtek, 29.: Dolarska princesa. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Petek, 30.': Zaprto. Sobota, 31.: Dolarska princesa. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda. 2S: Pravljica o rajski ptici. Pre-n>- jera. A. Četrtek, 29.: Adieu. Mirni. Znižane cene. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 zvečer Ponedeljek, 2. junija: Pravljica o rajski ptici. Gostovanje mariborskega gleda- lišča.