St, 10. V (iorici, v soboto dne 3. februvarja 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;'.k torek iiiHobotoob 11. mi predpoldne za moslo t<>r oL 3. uri pop. za deželo. Ako pado na ta dnova praznik izicle dun proj ob (5. jtvofier. SLanc popostiprejeman ali v Gorici na dorn poäiljan colol«tno8 K, pollotno 4 Kin Jetrtletno 2 K. Prodaja se v Gorici v to- bakarnai» Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz y Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevetn tnkaliäCu po 8 vin GORICA (Veßerno Izdanje.) i Urcdništvo in upravništvo se nahajata v ko mladino, khtera se je stoletja po- tojčevala in iz kalere so postajali najbolj zagrizeni renegati. S požrtvovalnostjo, kateri iščeš zaman para, ustanovili so in vzdržujejo draštvo „Šolski Dom", ki skrbi za Btotine in stotine naše mladine, da se ne raznarodi in ne poizgobi v tu- jih valovih. To vzajemno delovanje za razvitek slovenskega äolstva v Gorici je trajalo do leta 1899 ter imelo lepe vspe- he. Kdor je videl na dan sklepa äolskega leta mladino „Šolskega Doma", ko je šla od cerkvene svečanosti v cerkvi sv. Ig- nacija na Travnika, kdor je videl, da je Se vedno vrela ta mladina paroma iz cerkve, med tem ko so prvi pari že bili pred äkofijo, moral je pač radostnim sr- cem vekiikniti: Da, to je naš narodni napredek, to je bodočnost naäega naroda v goriškem mesta ! in je t srca blsgo- Blavljal one dobrotnike naäe mladine, ki so omogočili s svojo darežljivostjo ta p r a v i in resnični napredek. Ti krasni vspehi nißo ugajali neka- terim zaslepljencem, in res so se naäli Ijadje, katere je politična strast in ego- izem tako prevzel, da so se začeli zaga- njati tudi v „Šolski DomM, to edino za- vetišče naäim otrokom, da ostanejo zve- sti svoji narodnosti. Isti zli dun, ki je skuäal škodovati drugim slovenskim dru- Stvom in zadrugara, ni prizanesel niti ! naSemu prepotrebnema šolskemu dra- • Stvu: Gabrščekova „Soča" je začela 1. 1899 bojkotirati tudi naš dični „Š^lski Dom". Vseh ostudnih pojavov tega ne- sramnega bojkota niti ne omenjamo, ker nočemo razkrivati dragorodcem vseh gr- dobij naših domačih zaslepljencev; ome- jnjemo se na nekatere točke. „Soča" je skuaala škodovati vsaki veselici, koje čisti dohodek je bil name- njen „Šolskemu Doma". Odvračala je občinstvo od takih dobrodelnih priredi- tev, smešila in žalila je pevce in pevke, ki so nastopali pri takih veselicah in se žrtvovali v prid „Šolakemu D)mu\ Ro- doljube, ki so pordarjali važnost sloven- skih äol ob naäi jezikovni meji, je zmer- jala z „abecedarji" ! Ko je tri;aäka „Edi- nost" obaojala gonjo proti „Šolskemu Doma", se je bahal „Sočin" komedijant: „Hudirja, ali bömo goriški Slovenci do sodnega dneva bili boj za obstanek? Ne, mi goriäki Slovenci bijemo boj — za napredek! Naj „Edinost" ne primerja dežele Goriške Trata ali Istri, tarn ste reveži !•' „Soča" je pisala tudi proti šolnini premožnejSih učencev, češ: podpore, ka- tere dobiva „Š. D.", se morajo porabiti le v Solske svrhe, ne pa da bi morali Se otroci plačevati prispevke." Te besede so obenem infamno namigavanje, kakor da bi se šolnina porabljala v druge nego šolske namene. S sličnim infamnim na- migavanjem je sumničila „Soča" odbor „Š. Doma", ko je pisala : „In pa kdo ve, kako gO8podarijo ti ljudje z darovanim denarjem?!? Po njihovem dosedanjem počenjanju na vse strani — kdo jim more Se kaj zaupati !!" Mi rečemo le toliko : Kdor skuša sloven8kemu šolstvu s tako podlim sum- ničenjem in obrekovanjem Skodovati, je zloben naroden izdajalec. „Soča" je ittienovala našo častit- Ijivo drnžbo sv. G. in M. „pospeševalko klerikalnega mračnjaatva". Vkljub tema poagituje včasih za to dražbo, kedar namreč hoče s tem škodovati „Šolskemu Domu", ki ima na Goriäkem isto nalogo, kakor družba bv. G. in M. ˇ drngih sio- venakih deželah. To smo videli pri neki prireditvi ženske podražnice dražbe sv. G. in M. pri UTedbi „Narodnega kolka". I 0 dohodkih nekega „zabavnega večera" je pisala „Soča" : „Čisti dohodek pojde takrat izjemoma res glavni družbi v Ljubljano. Drugače bi bili morali n a- ravnost namigniti s o m i S1 j e n i- [ k o m, naj ne bodo — kavcem za šta- \ fažo.tt Akademično fer. društvo „Adrija" je uvedlo razpečavanje „Narodnega kolka" v prid „Šolskemu Domu". NaŠa idealno nadahnjena akademiška mladina pozna eminentno važnost slovenskega šolstva ob naäi jezikovni meji in podpira težnje „Šolskega Doma". Izprva ni pisala wSo- ča" proti „Narodnemu kolku", a kmalu je zahteval Gabršček polovico čistega dohodka za „Pevsko in glasbeno Šolo", in „Soča" je začela zmerjati naše viso- košolce s „klerikalci" ter jih podila med vrste „Marijinih hčen»". Tako nizko pa- dajo ljudje, ki so izgabili v boja za svoj Ijnbi žep vse ideale ! Strast človeka večkrat tadi osmeši. Tudi Gabršček je segal v svojem strast- nem boju proti „Šolskemu Domu" po smešnih sredstvih. On je n. pr. v „Soči" tako-le modroval: Kavci morajo sami vzdrževati „Š. D."; kar polrosijo v äol- ske svrhe, tega ne morejo porabiti za politično agitacijo, za podkupovanje pri volitvah itd. Kdor podpira „Š. D.", raz- bremenjuje „klerikalne" žepe in podpira „klerikalce". V tem smislu trobi po „So- či": „Vsaka pomoč „Šolskemu Domu'4 je pomoč politični klerikalni stranki; na- prednjaki, ki prispevajo „Š. Domu", se same sebe ubijajo." S takimi argamenti ruje proti „Š. D.M v zasebnih pogovorih tudi znani strastnež, ki po „Sočinih" be- sedah niti ptiču vode ne zmoti. „Soča" je šla v svoji blaznosti celö tako daleč, da je imenovala podpiranje „Šolskega Doma" „greh proti sveti na- rodni stvari !" Ako prernidljaje človek vso to ne- j sramno gonjo uaäih domačinov proti I „Šolskemu Domu", poraja se nam ne- hote misel, da so to znoreli ali pa od naäih narodnih sovražnikov podkapljeni ljadje. Sami so priznali v „Soči", da bi bili v Gorici potrebni vsaj šo trije otroäki vrti. Ko smo jih lani pozvali, naj jih oni U8tanov6, če že ne marajo z nami vza- jemno sodelovati, so na ta poziv molčali, I a boj proti „Šolakemu DomuM še vedno nadaljujejo. Ti ljudje torej vidijo potrebo novih šolakih vrtov, a sami za njih ustanovitev ničnestor6, m a r v e č äedruge zavirajo, ki setrudijonašol- skempolju. Četo ni narodno izdajalstvo, kaj pa naj tako imenujemo? In kako zagovarjajo to herostratsko početje ? Čujmo jih 1 DežBlni proročun za 1.1906. (Dalje.) XII. Razni troški. Vrnitev dežolnih doklad 20.000 K. Nenadni troški 10 000 K. Razne podpore, katere dovoli deželni zbor: z deželno- zborskim sklepom 12. novembra 1904 za zdravstvena dela v Čeririnjana dovo- ljena podpora 3 000 K; na razpolago de- želnega zbora 30.000 K. Drngi manjSi stroški 1.000 K. Za pobiranje občinskih užitninakih davšoin 12.000 K. Skupni troški tega poglavja znašajo 46.000 K rednih in 30.000 K izrednih. XIII. Prejemki upokojencev. Pokojnine: Pavlina Rabbia 1050 K; Ernest Klavžar 2.900 K; Andrej Logar 1.000 K; Alojzija udova Velicogna 700 K; Angela adova Žepič 800 K; France Povše 960 K; Dragotinjvitez Doliac 1.430 K; Anton Mreule 2.200 K; Aleksander Chiades 2.200 K. Oskrbnine: Dragotin Masina 840 K. Miloščine: Miha Goriup 920 K; Pompej Gortani 800 K; Anton Valantič 657 K; Žepič Marija 72 K. Skupni troški tega poglavja znaäajo 16.529 K. S tem smo čitateljem podrobneje pojasnili, kako in v kake namene se po- rablja denar, ki se steka v deželno bla- gajno. Ostane nam torej še navesti, kake dohodke prejema dežela. Iz deželnega proračuna posnemamo: I. Dohodki iz deželnega pre- raoženja. Aktivne obresti: obveznic 18.864 K; naloženih glavnic, ki izvirajo iz dežolnega posojila iz leta 1902 5.000 K. Obresti preplačil, ki se dajejo občinam 3.000 K. 2V2% obresti posojila 764.800 K, danega v letih 1887-1891 druätvu za namakanje tržiške ravani 19.120 K. Najemščine: od vojaikega erarja najemščina za vo- jaško bolnišnico 5.480 K. Deželna kme- tijska Sola 19.440 K. Skupni dohodki tega poglavja zna- Sajo 70 904 K. II. Dohodki iz javnih naslovov. Vračilo bolniških troSkov od oböin 210.000 K. Doneski upravnim troSkom od zakladov, oskrbovanih po deželni upravi : Splošni ubožni zaklad 2.366 K; L1STEK. Dolina in hrib. Povest. Spisal Janko liratina. (Dalje.) — Elvira, ti moja Elvira, bruhnilo je iz Frana, in že hip na to je imel dekle v svojih rokah. Poljubil jo je gorko na usta in tadi ona mu je vrnila poljub. — Ali si res moja, Elvir«? — Sem, Fran ; samo tvoja------- Sedla sta zopet k mizi, in ko je prišla mama zopet nazaj, je sicer slutila Dekaj, a vendar ni bila na jasnem. Doktor je bil tak kot navadno, hcl tudi. Vendar si je mislila gospa Grudnova, da je treba to pospeševati, kar se je začelo in tako je povabila Sadeja na večerjo. Sprejel je povabilo in ostal Se po veöerji si6kaj öasa pri Grudnovih. Ko se je po- sI°vil, se mu je zdelo, da se ni pre- ö*glil in da je bil to tiati slučaj, o ka- terem je govoril H., da mora priti. Na ^"Ugi itrani pa se mu je krčilo srce, ko ^e Sel mimo Olgine hiSe. Hotel je že ^Btopiti, prositi jo za odpuSöanje, a pre- ^slil se je in šel k goepodu BratuSu, *jer je upal dobiti pri Erneati H. VII. Bil je jasen avgustov popoldan. V tovarniškem parka je bil danes Sum in ropot črez navado, tako da se niti Su- menje potoka ni mQglo sliSati. Tovarna je imela ta dan svojo običajno letno veselico. Ravnatelj Deitz je povabil kolikor mogoöe trSke gospode, najel je godce iz mesta in pripravil vae potrebno. Vrt je bil okraSen po načrtu II, ki se je skoro V68 teden trudil za-to. — VeS kaj, dejul je Sadeju, sicer ti ljudje vsi, ki bodo priäli, niso vredni, da bi se jaz toliko trudil, a hočem jim dati tadi malo pod nos, da bodo videli, da si nekaj upa tudi človek, ki ni ravno sin trSkega mesarja. Gospa Grudnova je imela obe hčeri a sabo. Ko je vstopila, je bil koj sodnik pri njej in nemSki je pozdravil Elviro in mamo kakor tudi Pino. Prifiel je tudi adjunkt in se obrnil na Pino. Gospa Grudnova se je kar cedila same materinske sreče, ko je videla, kako se goapodje tržejo za njeni hčeri. Ko je äla mi mo doktorja in H. sta jo pozdravila in H. je hitel, da jo pelje na določeno meßto. Za njo sta Sla eodnik in pristav s hče- rama. Sadej je pozdravil. Sodnik Brumatt se je malomarno ozrl nanj, Elvira je ! | bila malo v zadregi, in pristav je komaj privzdignil klobuk. Ko je H. priSel nazaj, je bil Sadej ravno na istem mesta. — Si videl hudiča tujega, dejal je. — Sem, odgovoril je Sadej tiho. — No, pa sentimentalen mi ne bodi. Radi punice aem ti že rekel. Sedaj vidiS. Le počasi, bomo videli kam se bo obrnila, a zdi se mi, da na narodno in tvojo Btran ne. Saj vidiš, tujec ima ljubezen, tujec vpliv, tujec vse. Ti si hribovec, veS, in to so dolinci; a Ijubček, dolina in hrib ne grest» rada vkup. — Kaj pa Olga, ali pride danes tudi ? vpraSal je Sadej, da bi pretrgal H. govor. — Ne vem, če pride; povabil sem jo, a zdi se mi, da je nekaj sliSala o tvojem oböevÄnju z Ekiro in ve tudi, da bo Elvira danes tukaj. — Hm, toraj je ljubosumna, mislil ai j© Sadej, a prijetno mu ni bilo. Godba je zaigrala koračnico, gosti bo prihajali, in H. je imel polne roke dela, ker je on sprejemal priSlece mesto ravnateljs. Sadej je sedel v senco na malo klopico. Ni mu bilo do družbe, rad je bil, da ga niso pogreSali. Vse je Sumelo in govorilo, vse se je zabavalo. Videl je tudi Elviro; sedela je zraven sodnika in se živo razgovarjala ž njim. Sadej je čutil to, kar ma je dejal prijatelj. Dolina in hrib ne gresta skupaj, vsaj vedno ne. Danes, ko je bil tuj mož pri njej, ji ni bilo mari zanj, danes je že pozabila, kaj mi je rekla pred nekaj dnevi. Zdelo se mu je skoro nemogoče. Spomnil se je gospe Braunove, ki mu je tako živo go- vorila za E'viro in zdelo se ma je, da je vse le samo ena velika laž. Koma naj še veruje? PriSel je H. in sedel k njemu. — Ti, kaj pa ti je? Vraga ali si ijnboBumen na sodnika. To tebe ni v red no. Če je ona tiste vrste, da se vrže človeku v naročje, samo ker je tajec in ni kmetske strehe sin, potem naj jo vrag vzame. Bolje, da greS dane» od nje kot jutri. — Ti, Janko, ti ne veS kaj vse a& je že zgodilo ! (Dalje pride.) deželno-občiaski zaklad 217 K; ustanova Coronini 98 K; zaklad za ranjene in bolne vojake 116 K; razni mal i zakladi 13 K; gozdorejski in ribareki zaklad 413 ¦ R; gaailaki zaklad 366 E; šolaki zaklad | 935 K; QFUnova Abram 28 K; uatanova j Aleasio 57 K; ustanova Gecotti 5 K; ustanova Godelli 39 K; ustanova Goro- nini 75 K; uslanova Gattei 8 K; uata- nova Leoni 21 K; ustanova Manrovich ; 29 R; ustanova Pravizza 11 E; ustanova Prokop 28 K; ustanova Stanig 32 K; j ustanova Stubelj 4 K; ustanova Cnrinian j 52 K. Skupaj 4912 K. Povračilo potirnih | trokov od drugih dežel, 3.000 K. Delež Prchitka na osebnih davkih 37.334 K. Delež dopolnilne erarske davščine na žganje 62.169 K. Sfcnpni dohodki tega poglavja zna- Sajo 317.415 K. III. Drugi dohodki. Povračilo potnih troškov 500 K. Od prodaje tiakovin 180 K. 1% pridržki nradniških plač 540 K. Razni dohodki 20 K. Skupni dohodki tega poglavja zna- žajo 1.240 K. Dopisi. Iz Tolmina. — Dno 24. m. m. se je vršil obeni zbor Soške podružnice slov. planin. drušlva. Navzoče je bilo prav lepo število članov. Zastopani so bili vsi stanovi; saj nas vse druži iskrena Ijabezen do naših planin in do lepe do- movine. Zborovanje je vodil Dr. Gruntar, a tajnik g. iur. Parliček je podal prav zanimivo poročilo o društvenem delo- vanju v minolem letu. Občni zbor je sklenil poataviti na primernem mestu pod vrhom Krna pla- ninsko kočo. Vsi troški bodo znašali pri- bližno 3.000 K; ker pa društvo ne pre- more toliko, dovolil se je za 1. 1906 le izdatek 1.000 K v ta namen. — Odboru bodei akrb, da spravi kočo pod atreho V8aj do konca jeseni 1906. Na večjih kolodvorih nove železnice razpoatavi društvo v ličnih izložbah alike najlepših točk v naäih krajih, da dokaže tako tuj- cem krasoto naše domovine v povzdigo prometa in turistike ; dalje postavi na raznih krajih in križpotih primerne table z napisi v ravnanje in vodilo hribolaz- cem, zaznamenuje razna pota in jih po potrebi popravi. Pred vsem bo treba po- praviti dohod k izviru Soče in deloma preložiti pot na Krn. Društvo ima tudi že pripravljene apomin=ike knjiga v po- aebnih akrinjicah, ki ae postavijo na Trho nekaterih gor, kakor n. pr. vrh Jalovca, Krna, M^tajurja, S?. Valontina itd. — ZaGorico in okolico se nstanori posebon odsek naše Soške podražnice, ki naj vzbuja pri meščanih in inteligenci v okolici za- nimanje za prosto gibanjo v božji pri- rodi, nabira nove člane, prireja izlete itd. — Skrb mu bodi tudi, da po potrebi niarkira poti po hribih g)riake okolice in postavi primerno table z napisi. Tako pridobi prelepa okolica goriška tudi v narodnem oziru, ker se pokažo s takimi tablatni tadi na zanaj nje priatno alo- venaki značaj. (Hrib Sv. Valentina nad Št. Mavrom je slov. planin. društvo zadnji hip otelo vsiljivemu tujcu, zaznamovalo pot in postavilo n a š e table ; aedaj ae preskrbi na vrhii tadi knjiga) Pozor torej, rodoljubi v Gorici in posebno v okolici, da nas ne prehiti tujec na laatni nam zemlji. — Pristopite mnogošteirilu) društvu in obrnite ae koj na odbor, ako öe3a želite glede vašega do.na^a kraja. Podpirajmo ae, v alogi je rnoč! V društvu ne poznatno strankarstra. Ta srno aamo planinci in navduJeni rodoljubi, ki pri- naš*mo toplim srcsm d*r mile:nu J)mu na altar. — Naäi člani so najodliönejäi možjo vseh stanov (posebao čddtno ata zastopana duhovšina in učiteljatvo), ki kakor zvesti ainovi alužijo materi domo- Tini. Danea šteje podružnica, že 230 čla- nov; toda naSe ä t e r i 1 o ae mora vsaj podvojiti, da pojdemo s podvojenimi ailami na delo! Politični pregled. Državni zbor. V torek ae je torej zopet aešel na Dunaju naš državni zbor, in je imela ta dan poalanska zbornica 8ejo. V ti seji je naznanil voditelj naučnega mi- niater8tva poslaneki zbornici, da jo vlada odtegnila zakonaki načrtgledo ustanovitve italijanskega vaeučilišča v Roveretu. Bilo je stavljenih posebno od strani italijanskih poalancov iz litre in iz Trata več interpelacij lokalnega pornena, tičočih se raznih javnih del. Nato je prešla { zbornica k dnevnemu rodu, kojega prva točka je zakonpki načrt glede kontin- genta norincev za leto 1906. Govorila ata poslanca Prazak in grof Stornborg. Poalanec Prazak se je pritoževal o tem, 6eš> da je vlada v vojaških zadevah preveč ustregla zahtevam Madjarov. Go- vornik pravi, da bi sicer ne imel nič proti temu, ako bi se vlada ozirala v Isti meri tudi na zahtfcve Slovanov. Gros Sternberg pa je po svoji btari navadi razveseljeval a svojimi burkami zbornico. Povedal pa je tudi raaraikatero re3nično. Napadal je pa brezobzirno vae skraja. On je aicer popolnoin i za dovoljenje novincev, kajti močna ar/nada je po nje- govem mnenju glavoa opora vaake dr- žave. Ali vodstvo armade bodi izroöeno Bvežim močem. Stari generali postanejo preokorni in prelrmoglavi ter nimajo nikakega smisla za nove ideje. Zato pa naj bi sei, po govornikovem mnenju, rsak general, ki je dopolnil 60. leto ßvoje ataroati, v pokoj, in Če je ta ge- neral tudi član ceaarake hiSo. Že Likurg, rekel je govornik, določil je 60. leto čloreško dobe kot rnejo, do katere je človek v javnem delovaoju äe za rabo. Poaebno hud je bil govornik na naäega rainistra za zunanje roči, grofa Golu- chowakega, v katerega diplomatsko modroat ne 8tavi poaebnega ztupanja. Tudi na ministfir3kega pred^odnika je hud grof Sternberg, to pa zaradi nove volilne reforme. Rekel je, da je yaakdo grobokop naše države, ki takemu ministru kaj dovoljuje. Omenil je tudi nekega alučaja, v katerem ae je neki Gautachev aorodnik, ki je bil državni uradnik, v denarnern pogledu še precej pregrešil in očital je vladi, da jo to zadevo nekako potlačila, da ni prišla v javnoat. Konečno pa je rekel, du je treba novinca vendarle dovoliti, kar je vzbudilo med poalanci velik ameh. Baron Gautsch je odbil na kratko napade grofa Sternb»rga. Priznal j je, da je pred leti neki ur«dnik, ki je ! bil ž njim v sorodu, res doprinesel neko nekorektno dejanje, a ta ur\dnik bil je takoj odpuščen. Zgodilo pa ae je to takrat, ko ni imel baron Gautach pri vladi ničesar opraviti. Sicer pa je rekel baron Gaatsch, d» prepušča z mirno veatjo javnosti sodbo o vrednosti na- padov grosa Sternberga. Početkom aeje od &rede je voditelj ministerstva za trgovino, grof Aueraperg na razne tozadevne interpelacije odgo- voril naatopno : Avatro-srbaka pogajanja o aklepu trgovinske pogodbe ao bila pre- kinjena iz povaem gospodarakih in ne političnih vzrokov, vsled takozvane arbsko- bolgarske carinake zveze, o kateri ni Avatrija ničeaar vedela. O/nenjena ca- rinaka zveza obsega princip diferencijal- nega postopanja na äkodo inozemakih predmetov, katerega biaUone določbe ao v očitnem protuslovju z zisteraom naj- večje ugodnoati, ter ae nikakor ne atri- njajo z našimi intereai. Ker ni arbaka vlada na zahtevo miniatra vnanjih atvari, ki je postopal aporazumno z obema vladama, dala dovolj pamirljivih izjav, ao ae morala carin^ka pogajanja preki- niti in tudi v prometu a Srbijo uveljaviti naäe pravice. Ker je Srb;j i vzlic vedne/na dobrohotnemu vedonju Avatro O^rike 8 8vojirn protipogodbonem poatopanju po- ložaj znatno obtežila, je aedaj na arbaki vladi, da atori korake, potrebno za 8po- razumljenje. Nato ae je nadaljovala debata o rekrutni predlogi. Poal. Real je govoril proti predlogi. Govornik ae je bavil z raznimi vojaškimi vpraäanji, dejal je, da je akrajšanje alnžbene doba zelo aktuelno, urgiral je, naj ae čim prej predloži to- jaaki kazenaki pravdni red, pozlravil je z veaeljem veat, da ao se alačaji auro- vega poatopanja z vojaki ztnanjšali. Ko- nečno je izjavil, da bo njogova atranka glaaovala proti rekrutnomu kontingentu, ker 8e dovoljenje rekrutov izvršuje le enoirtranako in sploh niao äe dovoljeni atroški za vojaätvo. Poal. grof Dsiedmycfci je izjavil v imenu Poljakov, da je nje- gova atranka vedno glaaovala za državne potrebe ter da bo glaaovala ludi za re- krutno prodlogo. Nato je bila dobata ob živahnih proteatnih klicih ceäkih radi- kalcev zaključena. (jlavnima govornikoma ata bila izvoljena Malik contra in poal. Kittinger pro. Zbornica je dovršila prvo čitanje rekrutne predloge ter je isto izročila vojnemu odaeku. Glavni govornik-contra, Malik, je zaatopal staliäce vaenemcev ter je pozval Nemce, naj glasujejo proti predlogi. Glavni govornik - pro Kittinger je povdarjala, da ae je ob izvrševanju vojaäke alužbe treba ozirati na polje- delaki 8tan. Zbornica je pričela nato drugo čitanje zakonakegft naörta glede zavarovanja privatnih uradnikov. Predsednik grof Vetter je otvoril v Če- trtek aejo ob 11. uri 10 minut Mel došlimi vlogami ae nahaja interpelacija glede na- 8tavljenja namestniškega avetovalci v Tr8tu za agende prenešenega delokroga. Voditelj miniateratva za železnice je od- govoril na interpelacijo poäl. Lichta in drugov radi podržarljenja Severne že- leznice ter je dejal, da 80 tozadevna pogajanja tudi glede odkupne cene in odkupnih modalitet dovela do privrenie- nega 8porazumljenja med državo in družbo S3verne železnice. Miniater se nadeja, da t kratkena čaau od^trani še obatoječe težkoče a tern, da pride do de- sinitivnega 8porazuma. Namerava ae, da bo v alučaju ustavne odobritve odkup od 1. januvarja 1906 deloval pjvratno. Ako ae proti pričakovanju pogodbe ne aklene pravočasno, tedaj bo obrat tudi ˇ tekočern letu vodila družba. Na to je zbornica nadaljevala drago čitanje zakonake oanove o ataroatnem zavarovanju privatnih uradnikov. Miuiater notranjih atvari grof Bylandt Rheidt je izjavil, da hoče vlada vzlic temu, da ne soglaäa z nekaterimi apremernbami, ven- dar vaprejeti predlogo, da poatane čim prej zakon. Izjaviti 8e pa mora proti mi- noritetnerau predloga E'derdchs, ker apada iati v okvir delavskega zavarovanja. Vlada bi želela, da bi bilo a tem načrtom vaprejeto tudi aplošno starostno in inva- liditetno zavarovanje, toda vrata okolnoati Bedaj tega ne dopušoa, zato ae mora uvedba aploänega ataroaLnega in invali- ditetnega zavarovanja prepuätiti pozneji dobi. Vlada pa ae trdno ntidoja, da ae jej v nedolgem čaau poareci, v zvezi a akupno refonno aplošnega zavarovanja reaiti tudi to vprašanje, ter amatra za avojo dolžjiost, da poapešuje reäitev tega vprašanja. Debata o zakonaki osnovi glede zavarovanja privatnih uradnikov je bila zaključena, potem ko je veö govornikov govorilo za predlogo. Glavnima govorni- koma ata bila izvoljena po?l. Axmann pro, in poal. Kienmann contra. Na to se je aeja odgodila do ponedeljka. Parlamentarne zadeve. Letoa poteče poslanski zbornici Seatletna legialativna doba. B*ron Giutsch ae je avoječasno izjavil, da ne razpusti poalanske zbornice do me3eca avguata, ako bo hotela redno delovati. V tem čaau bi pa morala zbornica reäiti te-le zadeve, in aicer : Zakonaki načrt glede kontingenta novincev, zakonaki načrt glede zavarovanja zaaebnih urad- nikov in ualužbencev, državni proračun, novi obrtni red, tiakovni zakon, kongru3, avatro-ograko nagodbo, novi vinski zakon, brambeni zakon, novi volilni red itd. Ako ae pa pomiali, da bi potrebovala zbomica le za rešitev državnoga prora- čuna dva do tri nt>63ece in za rešitev novega obrtnega reda najmanj štiri tedne, potem je popolnom» razvidno, da po- alanaka zbornica niti polovica zgoraj omenjenih točk ne bode mogla rešiti. Kakor pižejo liati, ao z vladno prod- logo glede volilne refjrme, katere vae- bina je voditeljem parlainentarnih strank äe precej znana, nezadovoljni na desnici in na levici. Nekateri zatrjujojo, da je vladi žo vse to znano in da namerava razpustiti zbornico že pred Volikonočjo. Iz naše parlamentarne delegacije na Dunaju. Klub jugoslovanakih poslancev je izvolil dr.a Ša^teršiča in dr.a Ivčeviči svojima predaednikomi, dvornegaavetnika Ploja nameatnikom. Dr. vitez Vukovič je zaproail klub, naj podpirn njega nu;ni prodlog v atväri bolgardko-arbake carinake unije. Večina je aklenila, da ni podpirati tega nujnega predloga, ker ao bodo vsled zapretja meje cene živine vižale, in bo imelo od t(iga kmetovalatvo dobiček. V klubu ylada velika nezadovoljnost radi namerjane razdelitve volilnih okrajev na Štajerakem in Koroškem. Klub je odpo- alal poaUnce Šmleršiča, R)biöa in Ploja k miniaterakemu predaedniku, da prote- stirajo proti tej razdolitvi. — Rßceni po- alanci ao zahtevali, naj ae dotični ope- r«ti apremene in naj ae doloöi razdeiitev, ki bo praviöna tudi Slovencem na Šta- jerskem in Koroškem. Naši poslanci ao odneali aeboj obljubo, da bodo miniatri razmišljali o njih željah. Proračunski odsek. Na dnevnem* redu aeje proračun- skega odaeka, ki je bila v aredo, bil je kot prvi predmet kongruii. Zi poročevalca je bil izvoljen poslanec dr. SLeinwender. Dalje ae ni o tem predmetu razpravljalo. Predaednik dr. Kathrein je namreč rekel, da ae mora poročevalcu dovoliti več čaaa za temeljito proučevanje tega pred- meta. Prihodnja seja proraöunskegA od- aeka bo v torek. Izpremembe v naučnem minlsterstvu. Najnovejäa imenovanja na vortilna meata v naučnem miniateratvu ao zelo razburila nemäke nacionalce. Pravijo, da hoče vlada a tem pritisniti na ateno na- cionalne Nemce. Na čelo bogočastnega oddelka je poklican aekcijaki šfif Has- aarek vitez pi. H-Mnlein, ki je znan kot dober katolik. Viaokošolski ref^rat je po- verjen aekcijakemu šefa Ghadinskemu, ki je bil avoj čaa član poljakega kluba, arednješolaki referat pa je dobil Čeh aekcijski šef Kanera. Kriza na Ogerskem. Včeraj je prišel na Danaj grof Jrjlij Andraasy, kateri je bil vaprejet od ceaarja v avdijenciji. Grof Jalij Andraasy je prineael ceaarju odgovor koalicije na ceaarjevo aporoöilo. Vaebina tega odgo- vora ni znana še javnoati. Cmr je iz- razil željo, naj bi grof Andraaay 03tal še nekaj čaaa na Dunaju. Značilno pa je, da je Koschuth v Četrtek v liatu „Magyar Nem- zetk< obelodanil članek, v katerem pravi, da nima poaebnega zaupanja v novopo- četa pogajanja, ozirorna na ugoden vspeh iatih. V tem članku pravi nadalje Koschuth, da bi ae dalo a cosarjem še govoriti ter priti do kakega miru, da je pa okolica ceaarjeva taka, ki uoče ničesar vedeti za mir, kakoršnega ai žele Midjari, Protiavstrijske demonstracije v Belgradu. V aredo je sklical trgovec Popoviö v Belgradu shod, ni knterem bi ae imelo protestirati proti carinski vojski med Avstrijo in Srbijo. Predno pa ae *je ahod pričel, zbralo ae je na določenem kraju vae polno Ijudstva, ki je začelo vpiti : „doli z izdajico Baludgic )m, doli z Av- strijo". Nato ae je podala množica pred Popovičevo trgovino in je zaöela obme- tavati poslopje a crnilom in z gnjilimi jajci. Objednem je snela napi3, ki ae je nahajal na trgovini, katerega je oblatila in ga umazanega noaila po meata. Potem ae je množica podala pred atanovanje dopianika dunajakega liata „Neue Freie Preaae", kjer jo začela kričati in žviž- gati. Od tain Mu jo iimoz'ca pred ured- ništvo lista „Štampa" ki piše v avatrij- akem smialu. S silo je udrla množica v uredništvo ter razmetavala v njem vse, k»r je našl». Od tarn se je podala rnno- žica k reki Savi, v katero je vrgla Po- povičov napia. Carlnska volna med Avstro-Ogersko in Srbijo. Srbaka vlada je poslala avatro- ogerski vladi noto, v kateri ae Avatriji odreka pravica, zapirati mejo proti uvozu živine in meaa, ker v Srbiji ni živinakih bolezni. Minlsterska kriza na Italijanskem. Ker je zbornica izrekla sedanjemu miniateratvu Fortia v isredo avoje neza- upanje, je iato podalo avojo ostavko. Tadi v Italiji ae menjajo, kakor ae vidi, ministeratva akoro vaaki drugi teden. Novi dari8ki kralj. Naalednik umrloga kr.Jja je njegor sin Friderik VI1I. Kralj Friderik VIII. je 30. m. m. naznanil v poaebnem proglaau nnrodu svoj nastop na preatol. V proglasu pravi kralj, da hoÖe vladati v duhu umrlega kralja. Proglašenje Fri- derika VIII. danskim kraljem ae jo vršilo na tale način : Ministeraki predsednik daneki je stopil 30. m. m. na balkon palace Kriatjana VII. in trikrat zaklical: Kralj Kriatjan je mrtev. Živila Njegovo Veli- čanatvo kralj Friderik VIII. Množica je navdušeno klicala „hura". Nato je kralj v gala uniformi stopil na balkon ter imel na Ijudötvo kratek nagovor. Ko ae je kralj odpeljal v svojo palaöo, ga je Ijudatvo burno pozdravljalo. Popisovanje cerkvenegapremoženja na Francoskem. V aredo in öetrtek, ko 80 hoteli dotični uradniki po raznih parižkih cer- kvah popiaovati cerkveno prontioženjo ie priälo med njimi in medvernim ljudstvom, katerega se je v cerkvah obilo zbralo do hudih izgredov. V nekaterih cerkvah ae popisovanje sploh ni moglo vršiti, ker ao verniki uradnike pahnili iz cerkev, ali jih pa sploh v cerkev niao pmtili. Povaod so seveda dotični župniki prote- atirali proti popisovanju ter rekli, da se udajo le aili. Najhujše pa je bilo v cerkvi av. Klotilde, ker ao ae verniki y cerkev zaprli in 80 vrata zabarikadirali. Pariška policija, oborožena a puäkami, je vrata ailoma odprla in v cerkvi je prišlo do krvavega pretepa med verniki in med policijo. Ranjenih je bilo nad 60 oaeb. Sploh kaže vae da bo zakon o loöitvi cerkve od države za Francoako osode- polen. Francoska je danes pod frama- Bonskim vplivom in ta jo bode goto-vo uničil, ako ae v kratkem stvari ne obr- nejo na bolje. I Domače in razne novice. Uradno razplašeno imeuovanje goriikega nadškola. — Dunajski nradni list „Wiener Zeitung" je priobčil v torek inrifnovanje m ns. dr. Sedeja goriškim knezo-nadškosom. Imcnovanje se je iz- vräilo dne 20 t. m. Imenovanja. — G. kr. namestniški «ancelist Alojzij Kolter v Krku je «menovan okrajnim tajnikom, c. in kr. fačunski podčastnik pešpolka št. 97 Andrej KrOhne pa nameslniškim kance- listom v Trstn. — Sodnim avskul- tantom je imenovalo predsedništvo višje deželne sodnije v Trstu, gosp. Antooa A b r a m a. Sorfni kancelist na Vo- lovskem, gosp. Hugon Vončina je postal pisarniški c sicjal. Salska vest. — Provizoričnim vadničnim učiteljem na slovonskem od- deikn tuk. c. kr. deäke vadnice je ime- novan g. Ernest Š i r c a, ki-je bil zadnje dve leli voditelj pripravljalnice za jrednje šole v „Šolskem dornn". Odlikovanje. — Nj. Vel. cpsar po- delil je biväemu županu občino Sv. Križ na Vipavskem, g. Filipu Terpina in župana v Šmarjah pri Ajdovščini, g. FrancetavGruntarja, zlati križec za zaslage. Cestitamo ! Pogreb pok. župnika Jonke v sv. Križu ppl Trstu so je vršil v aredo predpuludne ob veličastni udoležbi. V sprevodu, ki ga je vodil žapnhk dekan Slavec z Opčin, so bila zaatopana vaa križka društvu, in svirala je godba. Pevci društva „Skala" — katoromu je bil po- kojmk ud — ao pevali žalostinke. V cerkvi je gunljivo govoril gospod žapnik- aekan Slavec, na grobu pa gospod žapnik Cemažar. Vsa pogrebna slavnost se je razvila v ganljivo maniftfstacijo Ijubezni in spoštovanja. Družba sv. Mohora. — Kdür želi vpisati se v to prekoriatno dražbo, naj Btori to prej ko prej. Stare uio pro- simo, nai o-danejo družbi zvesti. V Gj- rici ae vpisujö in plačuje pri cerkveniku stolne cerkve g. Jožefu Čigonu. lzpred sodišča. — Oai Martinelli, ki je, kakor amo poročali, t noči od 2. na 3. dtcembra in. J. okradel kip Matere Božje v cerkvi sv. Ivana ter odnesel iz tabernaklja monštranco, je bil te dni od tak. okrožnega kot kazenskega sodišča obsojon na 13-mesečno ječo z jednim postorn vsak inesec. V četrtek se je vršila pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščern ka- zenska obravnu proti 30 letnomu liidoru Mannsigu. zaradi nevar nega žnganja. lzidor Marinsig je, kakop pravi on in kakor trdijo tudi drugi, nezakonski ain umrlega bogataša in znanoga atiskača Strechelja, ki je umrl lansko leto t Go- rici in ki je zapmtil užitek svojega ve- likega premoženja svoji ženi, a postavil za oskrbnika iatemu svojega nečaka dr. Baderja, katerega otroci naj bi bili de- diči po udovini smrti. Ker ni Strechel svojeuiu nezakonskemu siaa, kakor sam trdi, ničesar zapustil, je bil ta po nje- govi smrti vedno hud na dediče, ker rau niao hoteli ničesar dati, posebno žugajoč se je večkrat izjavil proti razaim osebam glede osebo dr. Bdderja, ker inn ta ni hotel dttti zahtevanega denarja, da bi razvil ž njim kako trgovino, žugal mu je celo 8 smrtjo in ga je tudi priäel iskat na stanovanje. Ker je bilo s pncami dokazano, da je Marinsig dr. Baderja žagul s smrtjo, obsodilo ga je sodiäöe na osemineseeno ječo poostreno 8 postom. Zastrupilu se je v sredo pred- poludne na stanovanju g. Kükel v Gorici 26-letna Marija Fiorjančič, doma z Gra- hovega. Florjančič je živeU v nekem Büdnern razmerja z nekim kavarniškim naUkarjem. NcBreča. — Voznika Mihi Arčona zdrsnil so je pri nukladanja aod vina na levo nogo ter rnu je zmočkal na nji tri prate. Prepeijali so ga r bolniänico. V Katnnjah na Vipavskom priredi tamošnje „Sloveusko katoliško izobraže- valno društvo" v nedeljo dno 4. febru- v&rja v prostorih gospoda F. Furlana Pri ,,Kebkn" veselico s sledečim vspore- ^om: 1. Koračnica. adarja tambnraäki 2»or; 2. H. Stube: „Želje" poje moški sbor; 3. V. Vudopivec: „Venčok slovan- 8^ih napevov", udarja tamburaäki zbor; *• I- N. Bartl: „No9M, poje moäki zbor; ö< A. Dalnbley: „Valse elegante4, udarja Jf^buraški zbor; 6. Deklamucija; 7. „Kmet Hörod'1, burka v dveh dejanjih. — Zače- *®k ob 3. in pol uri popoladne. Vatop- nina 40 vinarjev, sedeži prve vrste 1 K, sedeži druge vrste 60 vinarjev. K obilni ^deležbi uljudno vabi o d b o r. HazpUane službe. — V področjn c- *r. namestništva primorskega je s 1. ^Ärcern popolniti eno mesto kancelijskega Qr»dnika X, in eno XI. Činovnega ^zreda. Isto tako je s 1. marcem pri c. kr. namestništvu v Tratu spopolniti pet meat namestniških slag. Prl^jet begun. — Orožništvo je prijelo te dni bliza Kormina vojaškega beguna Wo Kostica, iz Kotora, ki je hotel iti preko Italije v Ameriko. Vabila za veliki pies goriške slov. I mladine so že razposlana. Vaak, kdor I pomotoma ni prejel vabila, je naprjšen, j naj nemadoma reklamira. Drage volje mu ustreže odbor gor. slor. mladine, kavarna ,,Central". Vulevažcn odlok tržaske^a na- mcBtništva. — V pondeljek je c. kr. namestništvo v Trstu razglasilo, da se posli politične oblasti prve instance in ßtvari okrajnega šolskega nadzorstva, ki jih je doslej oskrbljal mestni magistrat, razun iztirjevanja dcirkov, izročaio ,.c. kr. namestništvenemu svetovalcu v Trstu', določenema za oskrbovanje teh agend. Dotična naredba napravila je na tržaako kamoro velikansk utis, to pa poaebno zarndi tega, kor je tako odredbo magiatratna trzaäka gospoda aodaj naj- manj pričakovala. Vsaj tako so je izrazil sam žid Venezian, ki ima dandanes pri tržaški mestni upravi glavno besndo. Da je taka odredba dalekosežnoga pomena, to aprevidi lahko vsakdo, kateremu jo količkaj znan delokrog politi^ne oblaati prve instance. V Trstu so Italijani ta delokrog, katerega jim je poverila dr- žavna oblast, tako zlorabili, da se je moral vsakdo čuliti, da ni vlada vžo kedaj storila tega koraka. Postavne do- ločbe bile so tržuški magistratai gospodi dev(3ta briga, in vao rnoč, katero äo imeli v rokah kot politična oblast prve in- ^tince, rporabljali so zgolj le v svoje ötrankarske namone. Posebno so je to godilo pri podeljevanju konceaij zi razne obrti. V Trstu ni zadnji čas mogBl priti več domačin do koncesije, na podlagi katere bi zamogel odpreti kako goHilno, dočim so take koncesijo kar ponnjali ljudem, ki so priäli v Trst iz blažene dežele, in tako se je godilo z vaem in povsod. Sploh je tržaaki kamori s to od- redbo odvzet velik del moči in vpliva na trzaäko prebivalstvo, in se bodo njene posledice v javnem tržaškem življenju kmalu pokazale. Oddolek namestniätva, ki bo vršil posle prenešenega delokroga, ki so bili doHloj poverjeni rnagiatrHtu, bo imel v Trstu svoje aradne prostore v ulici Ga- eerma 7, v I. in II. nadatropja v tisti hiši, kjer je bilo zaeasno nastanjeno tržaško namestniatvo. Voditeljem oddelka je imenovan namestniški sveloralec Aloj- zij Fabiani, njegovirn namestnikom ^a namestniätveni tajnik dr. Enil pi. Fdbrizi. R««zan tegit so tomu novemu uradu pri- deljeni: okrajna komisarja Ernest conte Dandini, sedaj v Sežani, in dr. Karol Lusina v Poreču, nadalje narnestništveni koncipiat dr. Josip Mosettig v Kopru in namestniätreni konceptai praktikantje dr. Livij Ličen, dr. Silvij Bildessari in Josip vitez Franzoni. Iz Trsta. — Iz delavskih krogov tržaških so piäe „Slovencu" : Vlada je zadela enkrat y crno, ko je poseg'a v tržaški magistrat. Ta je imel tadi nad- zorstvo okrajne bolniške blagajne. Ire- dentovska klika je to izrabljala za^e na v.se mogoče načine, zlasti pri volitvah. Kdor je volil s kliko, je bil lahko bolan, dokler se mu je zljubilo. Koncasije ?a gostilniSki obrt so dajali pred vaem naj- raje italijanskim podanikom. Zdaj je toga vendar enkrat konec. Dcmonstracijc v Trstu. — Včeraj je ital. draštvo „Patria" v Trsta sklicalo zaapen thod v gledaliaču „Filodramatico". Na tern th^da so gospodje Italijani pro- te&tirali proti vladni odredbi glede od- vzetja preneženega delokroga tržaakemu magihtrata. Po dokončnnem ahoda pri- redili so po raznih ulicih demonatracije, Pred namestniško palačo so vplli: Ujü z vlado, živila avtonomija in živio iti- lijanski Trst. Bilo pa jih ni prav mnogo, takoda jih je policija kmalu razgnala. Zna- čilno pa je dejstvo, da si niso upali sklicati Italijani javnega shoda, marvoö da so se zadovoijili le z zaupnim ehodom, na ka- terega so smeli priti le njih somišljeniki in podrepniki. Zopet predrzna tatvina v Train* — V torek po noči so v Trstu drzni tatovi priäli v urado uprave meslne bol- nišnice in bo tarn navrlali železno bla- gajno, iz katere so odnesli 3702 kroni in 41 vin. Ni so jim pa posrodlo, da bi bili prišli do glavnega oddelka blagajne, T katerem je bilo 28.000 kron. Stavka v Trbovljab. — Stavka r Trbovljah še vedno nadaljuje. Vrnilo se je k delu le 350 delatcev. Število onih, ki äe ne delajo, pa znnSi okolo 4000 Panika v cerkvi. — V altlerchen- feldski cerkvi v okrožju Neubuu se je med propovedjo za olroke neka deklica vsled epileptičnega napada zgradila na tla, vsled Cesar je nastala zmeänjava; nekdo je zaklical : ogenj, nakar je na- stala v cerkvi panika, vse je drlo proti vratom. Deaetletni sin nekega brivca je bil v gnjoči strt, 21 jih je težko ranjenih, med tomi 5 smrtno, 13 pa lahko ranje- nih. Največ je otrok mid 10. in 14. letom. i'oucsrecciia avstrijska vojna ladja. — Parnik za polaganjo min, „Ba- silisk", kije, obložen z vojnim materijalom vozil iz Palja v Sibenik, je v bližini Zidra zadel ob skalo in se izdatno po- škodoval. „Basil:sk" je zgrajen I. 1902 in ima 39 mož posadko ter vozi 11 morskih milj na uro. Iä Palja so poslali na pomoč pomožno ladjo „Gigant"| z mnogimi čolni. ;^p Strojnc pu^ke nameravajo vpe- ljati v avstrij-?ki p»h')ti in konjenicPäe letos. Vsaka divizija dobi po en odJofek strojnih pu3k. V^ak oddelek bo imel ätiri strojno pnštce, ki ae b3d"> vozHo, in voz z 12.000 patronami. Nadalje bo zraven še poseben voz s strelivom. Pri vsakem oddelka bodj 2—3 ča^tniki na konjih, 2 podöastnika, po 2 moža pri paŠfcsh in 2 pri vozovih. Poslano*) Skrb vsake gospo- dinjc je posvečena družinski blaginji! Kathreinerjeva Kneippova ^" sladna kava je po Kathreinerjevem načinu svo- jcjta proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprccen- Ijivcprednostiza vsako gospodinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju izreCno ime Kathreiner in zahte- vajte le izvirne zavoje z varst- ^ ^ veno znamko župnik Kneipp. \s. Udano podpisani si u-iojam sporo- čnti svojim cenjenim gosp. odjernilcom, da so popolnoma od^tranjene vse ovire pri strojih mojega novega antomatičnega mlina, da isti izvr^tno deluiojo tor nuJi nepriöakovano ugodne vspehe. Ker so imenovane ovire vplivale včasih tadi nn dobroto moke, prosim svoje cenjene gij. odjemalce da vzumejo to ve-it na znanjo ter mi v bodoöo ohrnnijo. ni- klonjenost ker zagotavljam, da izdelki mojega mlina bodo odslej na takem glasu kakor so bili vedno. Tadi z osobjem vposljenim v mlina, se je morala napraviti valed novo ustvar- jenega položaja potrebna sprem >mb i. Posli pri novih strojih zahtevaJT od us'uz- bencjr pac malo roön'jgi dela, a tim veö pa 8trokovne inteliganc3 in natanje- nosti, vsled čeiar imam v podjetja le take ljadi, kateri so popolnoma kos svoji nalogi. V obče se opazuje, da se dogajajo v zaöetku pomote in pomanjkljivosti skoraj pri vsakom novem automatičnem mlinu. Tema je kriv popolen preobrat v delovanju in ker taka nova naprava ne more hitro vstreöi lok ilnim razmeram in potrebam tako kakor bi bilo želeti. Konečno vabim svoje cenjeno gosp. odjemalce, da si o priliki ogledajo pro- store mojega novega automiUiČnegi valjčnega mlina ter bilježira posebnim spo^to/aniem Andre üoehmann, lastnik valjčnega mlina W. Jochmann v Ajdovščini. *) Za vsebino pod torn naslovom jo odgo- vo-no ureduištvo le toliko, kolikor liihtova ti- skovni zakon. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega hla^a n. pr. kavo Santos, Sandoniingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko §t. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/a kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideišič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Aloka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli*- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrstc. flnton Ivanov Fečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih bclih in ci'nih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- vovariie«, in domačega žganja I. vrsto v steklonicah, kojega prisluost so jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš te a in točna. m m m m m m Haznanilo Podpisani naznaiija slavnemu občiiistvu v niestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo in sicer v „Trgovskem domu", v kateri bode točil pristna bela in črna vina ter puntigamsko pivo. Obenem bode vedno oskrbljena z dobrimi jedili. Razsvetljava električna. V nadi, da zadovolji si. občinstvo, se toplo priporoča Peter Birsa, lastnik in restavrater. 6 ßotel, restavracija in kavarna „BflLKflN" v Crstu -t) Podpisana naznanjata, da sta prevzcla 21. januvarja zgoraj otne- njene prostore, Poslovanje je popolnoma reorganlzirauo. Dvigalo, kopelji, električna razsvetljava, najtočnejša postrežba, izborna kuhinja, izvrstna vina. Za mnogobrojni okisk se priporočata Počkaj & Kögl. ö Tobakarna - loterija v Gosposki ulici st. 17 se je preselila v ravno isto nlico st. 11. Sedaj o pustnfm času, sko bi kdo rabil papir- natih cvetl c, se lahko obrne do spod aj podpisane, katera jih izdeloje pod vsakimi pogoji. Ana Ventura, Trst, Corso št 32 II. iiadstropjc 1 Pozor! | | Podpisani priporočam 55. duhovšcini in si. občinstvu v I me8tu in na deželi svojo prodfljfllno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga. istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine i_nideršič & Valenčič ltd. Več vrst olja. — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin ^v Gorici. ——— Semeniška ulica 1 Za pustne ucselice Divne novosti! Čipkc, cxetlice, modtte tide, svileoe hcrpe, moderce, rokavice in nogavice, ovratnice, perilo sa gospode, pajčolane zsa neve- ste, toiletno milo in dišave. Edina saloga svetovno tmanega Bergmann • ovega lilienenjega mlečnatega tnila itd. Edino pri: J. ZORNIK Gorica, («oäposka illicit 1O ' Prosiva zahtevati listke! Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrilde izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva sahtevati listke! ~ FoBori Eno krono nagrade! - Pozor! Eno krono nagrade I " Ok lie prostovoljne dražbe zemljišč. Dne 8. in 9. februvarja 1.1. ob 9. uri dopoldne se bode vršila v Rihem- berg-u na lieu mesta sodnijska prostovoljna dražba obsežnih zemljišč, ki spadajo v zapuščino pok. Adele pi. Pregl, c. kr. pošiarice v Rihcnibergu in so sedaj lastnina slaboumnega Emila' pi. Pregl. Prodajali se bodo v;nogradi, g-ozdi in s enožeti pod davčne občine Rihemberg in Brje ter hiša št. 51 v Ri- hembergu z gospodarskimi poslopji in vrtom (vlož. št. 518 d. o. Rihemberg, 1. 2. 4. 8. 10. 12. 13. in 14. telo ter vlož. št. 324. d. o. Brje 1. in 2. telo) po posa- ineznih parcelah in odmerjenih parcelnih delih. Te posamezne parcele in parcelni deli so razvrščeni v štiri gospodarske skupine, ki se kupijo lahko tudi skupno. Vsklicna cena znaša za parcele in parcelne dele, zapopadene v prvi skupini skupno...........................3.725 K 40 li za one v drugi skupini....................5.688 „ 75 „ n ,, „ tretji „ ....................7.000 „ — n n „ „ četrti „ ....................10.399 „ 92 „ Vsklicne cene in mere posameznih parcel in parcelnih delov so raz- vidne iz dražbenih pogojev. Dražbene pogoje daje na vpogled sodni odpo- slanec g. Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini, ali oskrbnik premoženja g. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici, pri katerih se dobi na zahtevo tudi prezplačno izpisek posameznih parcel in parcelnih delov z mero in vsklicno ceno. Na dan dražbe se bodo dražbeni pogoji še posebej pojasnili v Rihembergu. Pripomni se, da morajo ponudniki pred dražbo položiti 10°j0 vsklicne cene za vsako parcelo ali parcelni del kot varščino. Dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici, kot oskrbnik Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini, kot sodni odposlanee. ]. Cpistofoletti lekarnar v Gorici na Travniku, trshino stobst- žBffojetnioolje SredstSo ppoti r prsni bolEzni in > tßlßsni slabosti 1 Steklenica tega oljanravno rmene barve K 140, bele K 2-— Trskino železnato jetrno olje Raba tega olja je sosebno priporoč- ljiva otrokom in deckom, ki so nervozni in nežne naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodecem. S tern oljem o/.dravijo v kratkem času in z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegijn, pre- išče se vedno v mojein keiničncm iaboratoriju prcdno se napoluijo steklenice. Zato zamorem jarnčiti svojini čč. odjcmalcem glede čistote n stalne sposobnosti za zdravljenje. B Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa | t trskinim oljem V Steklenica stane I K 60 win. „Centralna posojilnica" pegistroOana zadpuga tf Borici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. PoBOJuje svojim članom od 1. aprila 1906 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1|80|0 apravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Dobro si zapomni podobo in ime ^^\-Li.Li^^.i4*4* 4*% mt* 44 (smodčični papir ker s ponarejanjem se hoCe konsuinenta le zapeljati. Jako izdatno sredstvo proti ^Qirinqti7inli in t?iTQiiiii ]\[\ um /nil \i\\ ..uVlllalil/illlu ill lil I all U M ulllll IJUUM/ je liker 00D1NA, featerega napravljata v Trsfn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri St. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „All Igea „ v ulici Fornelo St. 4 — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poäte se ne poäilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti postnemu povzetju, all pa, afco se?. dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopoäljejo franko in so t tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.