Stanovsko poliiiško glasilo Jm V. U. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani
v	-mim&Tf j-n. jrtf fm iv Dv*/! C V fA lf/1^/ '	Uredništvo in oprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rakopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina latnm
IHe P^a. KŽ&GCJSTt&i $3FlAO%jOL ^ JKI	to Din za inozemstvo 80 Dim. Člani sakcija J. U. U. plačajo list s članarina. Oglasi po ceniku in dogovoru, davak poseba. PoiL črnk. rai. 11.153. Telefon S112
Naš tisk
»Našemu tisku je treba posvetiti popolno pažnjo in vero. S širokim sodelovanjem naših tovarišev je treba omogočiti, da postane naš tisk 'bitje srca vsega učiteljstva širom naše domovine. — Pomagajmo vsi, da postane naš tisk činitelj, ki imponira s svojo jedrnatostjo in močjo.« (Iz poziva »Jugoslovanskemu učiteljstvu« v letošnji 8. št. »Učiteljskega tovariša.«)
Tisk je velesila. Katera, to ni važno. Spo-prijazniti se je treba samo z dejstvom, da je velesila, velesila nad velesilami in to za vse gospodarske, socialne, politične, stanovske narode, države in kontinente. Tisk so pljuča s katerimi diha človeška kultura dvajsetega stoletja, tisk so možgani, s katerimi mislijo milijoni, tisk je armada Črk, besedi, stavkov im misli, ki nenehno osvajajo, grade in rušijo, pa zopet grade, da znova porušijo, tisk je bodočnost. '
Danes lahko ugotavljamo, vsaj pri onem delu tiska, ki nam je dostopen, da je tak in tak. Določiti mu njegov učinek z ozirom .na njegovo vsebino ni lahko; imamo pa na razpolago v glavnem dve sodbi, s katerimi mu pridemo vsaj med treznimi in premišljenimi ljudmi v okom, in ti sta: ali je dober, ali pa slab, ali je kaj Vreden, ali ni nič vreden. Morda bi bila umestna še tretja sodba, ki pa ga navadno naredi čisto nevažnega, da ni ne dober, ne slab; tak je po svoji vsebini, da bi bilo vseeno, ali bi bil, ali pa bi ga ne bilo. In da je tak tisk brez pomena, ni treba še posebej poudarjati.
Da ne bom zašel na taka pota, ki bi 'ttemu ali onemu bila preveč tuja, se omejimo samo na uvodne citirane misli in si nekoliko pobliže oglejmo naš stanovski tisk.
Kdor ga budno zasleduje, mu pregled ne bo težak. Še veliko lažje ga bo ocenil in obsodil tisti, ki pozna njegovo zgodovino. Mnenja sem namreč, da bi vsak učitelj moral imeti vsaj bežen pregled skozi zgodovino svojega stanovskega tiska. Ne radi tega, da bi bral in spoznaval stvari, ki že davno niso več aktualne, ali pa, da bi se obujali taki in taki megleni spomini, marveč zato. da bi z>ra s ti a v njem neka močna in solidna stanovska zavest. Samo oni, ki se bo do tega dokopal, bo pravilno razumel to zgodovino. Ni vseeno, ali veš ali ne veš, da so pisali tvoj i tovariši že petinsedemdeset let v ta list in da je prišla danes vrsta nate, da tudi ti prispevaš svoje najboljše k tej veliki kulturni zgradbi, ki naj bi dosegla čim višjo stopnjo in čim večjo popolnost. Ti in ti naši stanovski listi so ognjišča, ki, ali vsaj morali bi izžarevati za vsakega in vse, ki nujno polttelbujejo prav tovrstno pomoč. Samo oni, ki je kdaj s tem namenom stopil po zapuščenih in zaraslih stezah, bo to lahko in pravilno razumel. In ustvaritev takega ognjišča, ki naj bi odgovarjalo pravemu pomenu te besede, pa zahteva sodelovanja vseh, prav vseh.
Danes je tako, da kaj pomeni samo tisti tisk, v katerem dobi čim več izraza skupno in enotno hotenje. Samo nekaj ljudi tisku ne more dati tiste pomembnosti in privlačnosti, ki bi jo vsak stanovski tisk moral imeti. Da pa bi se to doseglo, je pa treba poklicati na pomoč najrazličnejše metode, ki obstojajo tudi iz raznih očitkov. Poznam nekaj takih, ki redno prejemajo in; tudi hraniio pa naj-sibo »Popotnika« ali »Tovariša«., prečiltajo ga pa samo takrat, kadar jih kaka stvar zadene po čisto osebni materialni plati. Seveda se opravičujejo na razne načine. Zato si velja zapomniti, da je stanovski tisk navadno najboljše zrcalo članstva. Če je članstvo zavedno, bo tudi njihov stanovski tisk tak, če je članstvo odločno, neizprosno in pravično, bo tak tudi njihov tisk. Jadrnatost se primerja z jedrnatostjo, moč z močjo.
In. še nekaj — kar je glavna hiba našega učiteljstva in ki se pozna tudi na vseh poljih njegovega udejstvovanja. (tudi v tisku), kar ga dela majhnega in nemočnega, zaradi česar res ne more biti zavedno, neizprosno in pravično ne do sebe, ne do ostalih, kar mu tudi kot celoti ne daje .tiste pomembnosti, ki mu po vseh božjih in človeških postavah pripada — je to. da nima nobene, ali pa vsaj zelo majhno notranjo prepričanost o pomenu svojega poklica. »Vsak učitelj, ki se iz katerihkoli ozirov povsem uklanja zahtevam lokalnih faktorjev in služi egoističnim namenom posameznikov, greši proti skupnim interesom stanu, greši naravnost proti avtoriteti državne oblasti.« (»Za avtoriteto učiteljskega stanu.« Glej »Učit. tov.« št. 9.) K temu bi se dalo pribiti še to da tisiti ljudje, ki hočejo anarhijo in neurejenost v kateremkoli pogledu, ne bodo in tudi ne morejo nikdar postati samostojno misleči. Morda je temu kriva tista okositenelost, ki mu ne da ne mislit, ne tipat, ne rast, še manj pa hotet. Da tega ni, se tudi v našem tisku pozna. In da bi kdaj naš tisk prišel na tako višino kot bi moral in tudi mora priti, je zato treba razgleda, treba je spoznanja in doslednosti. Treba bi nam bilo evangelija, ki bi nam svetil ko Izraelcem ogenj skozi puščavo. Vse nas naj prevzame zavest, da naj bodo naša stanovska glasila
ognjišče, okrog katerega naj se zbira ves tisti mladi rod velike družine, ki se zaveda svoje bodočnosti in se je ne straši, rod, ki zre pred seboj življenje in mu ni tuja zavest odgovornosti. Naj bo to ognjišče rodu, ki bo ostal zvest svojemu narodu v žalosti in veselju, v porazu in zmagi, v suženjstvu in svobodi, v smrti in vstajenju; ognjišče rodu, ki ne gradi svojega dela za bližnjo prihodnost na pesek, na mlačno in megleno vsakdanjost, na brez-idejnost, lenobo in samoprevaro, marveč na lepoto in čast svoje domovine, na resnično zavest svojega nesebičnega dela, da narod kulturno dvigne.
Številke bodo izginjale in mesto njih bodo postajali odločujoči, resnični ljudje. Zakaj ne pripravljamo se za politično poslanstvo, naše poslanstvo je poslanstvo učiteljevo, je kulturno poslanstvo, je raslt duše in srca. Kakor moremo reči za vsak spontan pogon, za vsako iz preteklosti v bodočnost živečo organično celoto, tako lahko rečemo tudi za učiteljski stan, da je gotova kulturna
organična individualnost, da je mogoč njegov razvoj le iz njega samega, da je tako povezan z narodnim in državnim življenjem, da si enega brez drugega ne moremo misliti, da je prospeh enega tesno povezan s prospehom drugega. Za to ni ugovora, za to ni meje, oboje je eno, in z njim en sam klic: 2ivet! Rast! Posltati močan za danes, jutri in bodoče dni.
Ko bo med učiteljstvom prodrla ta misel, bo prodrla tudi v njegov tisk. In s prodorom te misli se bo marsikatera oblika in predsodek našega dosedanjega tiska izpre-menil in na njegovo mesto mora najti pot novo gledanje, ki bo dalo novega, prepoitreb-nega življenja.
Po vsem tem se bo lahko reklo, da se je našemu tisku posvetila vsa pažnja, da se je našemu tisku dala vera. Potem šele bo res lahko postal naš tisk bitje srca vsega učiteljstva in mu bo tudi sodelovanje vseh tovarišev učiteljev zagotovljeno. Naš tisk bo impo-ndral!	Vojko J-č.
Resolucija
IV. banovinske skupščine JUU sekcije za dravsko banovino
Na IV. banovinski skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja sekcije za dravsko banovino v Ljubljani dne 7. in 8. julija 1934. zbrani opolnomočeni zastopniki 34 sreskih učiteljskih društev smo kot legitimni predstavniki učiteljskega stanu v dravski banovini razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z izobrazbo in vzgojo naroda, proučili pa smo tudi sodobni položaj in potrebe narodnih šol in učiteljskega stanu. Po razpravi o vseh teh vprašanjih smatramo potrebno ugotoviti naše jasno anodušno stališče do vseh omenjenih problemov in predajamo javnosti sledečo
resolucijo:
Banovinska skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani z zadovoljstvom ugotavlja, da so po zadnji seji Glavnega odbora dani pogoji za mirein potek in plodno delo na glavni skupščini. Vsem sekcijam in članom ¿lavnega odbora, ki so posvečali svoje sile za ureditev razmer v udruženju izreka skupščina svoje priznanje, apelira pa istočasno na članstvo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja zlasti ,pa na delegacijo XIV. glavni skupščini, da nadaljujejo z delom v duhu popolnega sporazuma in pomir-jenja v udruženju, kar je predpogoj uspešnega dela za napredek našega šolstva in za dobrobit stanu.
Skupščina z zadovoljstvom ugotavlja, da je v sreskih društvih dravske banovine včlanjeno domala vse učiteljstvo, kar dokazuje njegovo visoko razvito stanovsko zavest. Ob tej priliki pa apelira na učitelje in učiteljice, ki stoje danes še izven vrst stanovske organizacije, da vstopijo v Jugoslovensko učiteljsko udruženje in ga podpirajo pri njegovem delu za dobrobit šole in stanu.
V svrho gospodarske osamosvojitve si je osnovalo učiteljstvo dravske banovine tekom let celo vrsto stanovskih, gospodarskih in socialnih ustanov. Ker se more uspešno pote-zati za svoje dobrine le stan, ki je gospodarsko organiziran, apelira skupščina na vse organizirane člane, da pristopijo v učiteljska gospodarska podjetja in socialne ustanove itn pospešujejo njihov razvoj.
Da bi se napredna načela čim uspešnejše uveljavljala v razvoju jugoslovanskega šolstva in narodnega izobraževanja, apelira Iskup-ščina na vse prizadete faktorje, da poklanjajo sledečim zahtevam posebno pozornost:
1.	Skupščina opozarja na neobhodno potrebo sistematičnega zidanja novih šolskih poslopij, ki bodo zmogla čim bolj normalizirati sodoben pouk in vzgojo in razbremeniti šole in učiteljstvo prenatrpanosti učencev po razredih. Le na ta način bo mogoče izboljšati kvaliteto izobrazbe.
2.	Vzdrževanje šol je v mnogih krajih nezadostno in tako neznatno, da ovira uspeh dela v šoli in povzroča učiteljstvu največje skrbi. Radi tega je potrebno, da oddajajo upravne oblasti šolam redno dvanajstine, kakor je to predvideno v zakonu o narodnih šolah in v zakonu o občinah. Treba pa je delovati tudi na to, da bosta banovina in država vzdržeyali šole vsaj v siromašnejših krajih.
3.	Na vprašanju šolskega nadzorstva, od katerega zavisi v nemali meri uspešen razvoj naše narodne šole, je ves učiteljski stan neposredno zainteresiran. Skupščina ugotavlja, da je skrajni čas, da se to vprašanje ireši, ker zahteva to interes šole. Ker je za napredek naše narodne šole in za pravilno ocenjevanje učiteljevega šolskega dela poleg temeljite osebne pedagoške in metodične izobrazbe nadzornikov dobro poznanje notranjega ustroja nar. šole prvi predpogoj, smatra skupščina, da si lasti učiteljstvo teh šol upravičeno pravico do nadzorstva na narodnih šolah. Zato naj se izpremene vse določbe, ki bi učitelju narodnih šol kakorkoli otežko-čale dosego položaja sreskega, kakor bamske-ga šolskega nadzornika, ker le učitelj narodnih šol izvršuje z ozirom na svojo šolsko prakso, instruktivno nadzorstvo.
Skupščina ugotavlja, da je imenovanje šolskih preglednikov kvarno za razvoj narodne šole in želi, da se čimprej postavijo ukazni šolski nadzorniki. Tem naj se zasigurajo stalnost, višji položaj in večja neodvisnost.
4.	Za dosego boljše kvalitete pouka je neobhodno potrebno zmanjšati veliko število učencev po razredih. Aktivna jugoslovanska nacionalna šola bo popolnoma zgrajena šele tedaj, ko bo število učencev fiksirano največ na 40. Zato naj se, kjerkoli je potreba, otvar-jajo novi razredi in nastavljajo nove učne moči. Le na ta način se bo pripomoglo šoli do preobrazbe.
5.	Da bo mogoče ustrezati potrebi narodne šole, naj se leto za letom povečava v drž. proračunu postavka za nove učitelje, ki ča-
Na napaini poti
Imenovanja in premestitve so se letos izvršile. Kakor po nobenih imenovanjih, tako tudi letos niso bili vsi zadovoljni. Če je mesto razpisano in je za to mesto 40 prosilcev, je možno samo to, da dobi mesto samo eden. Ta je zadovoljen, ostalih 39 godrnja in se pritožuje, da se jim godijo krivice, zakaj vsak zna našteti toliko in toliko tehtnih razlogov za upravičenost na to mesto, da te skoraj prepriča, da se mu godi krivica — in vendar je le ena možnost, vsem se ne da ugoditi. Po vsakih imenovanjih se govori o zvezah, ki jih je ta ali oni imel, da je dobil to. ali ono mesto, kakor da se brez protekcije ne more dobiti niti zakotne vasi. Naštevajo vsa mogoča pota, ki jih je ta ali oni ubiral, da je dobil mesto.
Navadno zamerjamo politični stranki, raznim organizacijam, ki se potegujejo za namestitve in premestitve učiteljstva, ki delajo največkrat v dobri veri, da bodo storile dobro šoli, učiteljstvu, kraju in organizacijam. Hudujemo se na organizacijo in valimo vse zlo na njo. Pri natančni in objektivni presoji pa lahko ugotovimo, da je 90% vseh nered-nosti posredno ali vsaj neposredno krivo učiteljstvo samo. Hočem se omejiti samo na par nepravilnosti, ki se dogajajo, ki upropaščajo moralo našega stanu in izpodkopavajo temelje naše stanovske organizacije. So rak-rane, ki se morajo temeljito izlečiti, ako nočemo, da zaidemo v kaos in nevarnost, da bo pošteno in vestno učiteljstvo izgubilo vero v pravičnost in objektivnost.
Organizacija se poteguje, da bi se vsa mesta oddajala potom razpisa, da se da možnost kompetence vsakemu na izpraznjeno mesto. Kljub prepovedi od oblasti, da se morajo vse prošnje za mesta, ki niso izprazniena vrniti, vidimo, da se vlagajo prošnje. Tako grešijo posamezniki na račun celotnega stanu. Oblast bi morala take prošnje brezpogojno vrniti in postopati po izdanih odlokih z vso doslednostjo in si s tem utrjevati avtoriteto.
Zahteva se zaščita učiteljstva od organizacije. Učiteljska društva, sekcija in centrala imajo dovolj intervencij, da se popravljajo krivice. V mnogih primerih se izkaže, da so krivicam krivi tovariši. Kakor v vsakem stanu, tako se dobijo tudi v naših vrstah ljudje, ki se ne sramujejo na škodo tovarišev lezti na boljša mesta. Menda so to najžalostnejša poglavja »o netovariškem rovarenju proti to-
varišem«. Kar neverjetne zgodbe se pripovedujejo, da bo potreba slovar izpopolniti z najnovejšimi strokovnimi izrazi, ki jih nismo bili do sedaj vajeni. Govori se, kako ga je »spodrinil«, »mu odžrl mesto«, »ga zintrigi-ral«, kako so ga »dvignili« itd. Tukaj moramo poseči po najradikalnejših sredstvih. Društva, ki jim je ugled stanu več, kakor so ambicije posameznikov, morajo postopati proti takim tovarišem, jih na zborovanjih žigosati in ako je potreba tudi izključiti iz naših vrst.
Posebno poglavje so intervencije, Intervencije v prid enemu ali drugemu so bile in bodo, tega mi ne bomo odpravili in bi bilo odveč o tem pisati. Nekaj pa le moram omeniti, kar je važno. Nastala je doba intervencij. Danes se čuti poklicanega že skoraj vsak, ki se je v kraju tako ali drugače malo povzpel nad druge, da intervenira za ali proti učitelju. Je intervencija uspela v prilog prosilcu, seveda največkrat ne po njih zaslugi, potem mu ne zavidaj mo mesta. Hočeš nočeš moraš plesati, kakor oni hočejo posebno v izven-šolskem življenju. Bil sem priča, ko je očitala namišljena vaška veličina tovarišu šolskemu upravitelju, ki je bil zelo na mestu kot učitelj in tudi vzoren kot prosvetni delavec, da mu je on pripomogel in da je dobil mesto po njegovem priporočilu, zato je učiteljeva dolžnost, da sedaj dela, kakor je njih želja. — Prepričan sem, da se je ta tovariš že sto in stokrat pokesal, da se je zanj interveniralo. Ponos vsakega učitelja zahteva, da odklanja vsako tako intervencijo, posebno od ljudi, ki so mu na uslugo samo za protiuslugo — njegove ponižnosti in uslužnosti. Šola in učitelj ne smeta biti nikdar odvisna od nikogar drugega kakor od zakonov in oblasti, ki so izvrševalni organi.
Samo tri poti sem omenil, ki niso prave in po katerih učiteljstvo ne sme hoditi. Je pa še več takih, ki vodijo v pogubo posameznikov in v pogubo stanu. Naloga društev in nas je, da posamezne opozarjajo na njih nepravilno početje, saj se nepravilnosti največkrat maščujejo na njih samih 'ali na tovariših, ki prihajajo, na šolo za njimi. Ker to ni v skladu s stanovsko moralo, zato ne hodimo po takih potih. Najboljše in edino priporočilo učitelju bodi vztrajno in požrtvovalno delo. Poštenemu delu, pošteno nagrado po ravni poti brez intervencij.
T.
Zdravstvo na deželi
Učitelji prav posebno čutimo na šolskih Otrocih posledice pomanjkljive skrbi za zdravstvo na kmetih, kar se posebno kaže v nekaterih oddaljenejših in gospodarsko šibkejših krajih. Najrazličnejše bolezni, oslabelost in zaostalost otrok so posledice nepo-voljnih higienskih prilik našega podeželja.
Ker je učiteljstvo resno na tem, da vzgoji dober, pa tudi zdrav naraščaj, vestno zasleduje in pozdravlja vsako akcijo za izboljšanje zdravstvenih in gospodarskih prilik naše vasi.
-Na podlagi mnogoštevilnih razprav so bile na zadnjem slovanskem zdravniškem kongresu sprejeti v resoluciji tile predlogi za okrepitev zdravstva na kmetih.
Jugoslovansko zdravniško društvo smatra za potrebno:
1.	Da se skrb za zdravstvo na deželi sprejme v program državne politike. Za podlago naj služi gospodarska zaščita kmetskega prebivalstva. Naj se dela predvsem za zaščito mater in otrok na kmetih. Potrebno je, da se vsaj v treh letih izvede zakon o zdravstvenih občinah po vsej državi in tudi po kmet-skih občinah nameste zdravniki (to velja posebno za južne kraje).
2.	Kot temelj zdravstvene kulture na kmetih maj se vzame družina.
3.	Naj se zagotovi obvezna zaščita zapuščenih otrok, brez ozira na zakonsko stanje staršev.
4.	Ustanavljajo naj se dispanzerji za tuberkulozo in za zaščito mater in otrok, zgra-
dijo v oddaljenih krajih male bolnišnice in zdravstvene postaje.
Da se ta program izvede, naj se izvrši sledeče:
a)	Pri ministrstvu za soc. politiko in nar. zdravje naj se ustanovi poseben oddelek za zdravstveni napredek podeželja s posebnim odsekom za zaščito mater in otrok.
b)	V vseh banovinskih središčih naj se ustanove zdravstveni odbori, v katerih naj bodo zdravniki in zastopniki prosvetnih in drugih ustanov, ki naj se brigajo za to, da se program izvrši.
c)	Zdravniki, ki hočejo stopiti v državno službo, morajo biti pred tem vsaj dve leti zdravniki na deželi ali v banovinski službi. Ta služba se jim mora pri vstopu v drž. službo računati za napredovanje in penzijo.
d)	Naj se ustanove nove in razširijo dosedanje šole za pomožno sanitetno osebje, tako za sestre pomočnice ali dispanzerke, za babice, bolničarje itd. Upravniki vseh teh ustanov morajo biti zdravniki.
e)	V gradbeni zakon naj se prejme odredba o zgradbi kmetskih hiš, v komisije za dovoljenje in nadzor hiš pa dodele poleg drugih zastopnikov oblasti tudi zdravniki.
f)	Za izvajanje navedenega programa naj se ustanovi poseben fond socialne zaščite. V ta fond bi spadal poleg drugih davščin in doprinosov tudi obstoječi davek na samce, ali poleg tega naj se obdavčijo tudi družine, ki nimajo svojih ali adoptiranih otrok.
oddelku za osnovni pouk v ministrstvu pro-svete, le iz vrst učiteljstva narodnih šol.
22. Učitelj stvo se v toliki meri javno udejstvuje, kakor noben drug stan. To delo vrši z največjo požrtvovalnostjo in v najtežjih razmerah. Ravno radi svojega dela pa prihaja v konflikt z osebnimi interesi in ambicijami, ter preveliko občutljivostjo krajevnih činiteljev. Posledica tega so številne pritožbe, ovadbe in preganjanja, proti katerim se mora boriti danes mnogo učiteljev, najboljših javnih delavcev. Skupščina ugotavlja, da uživa učiteljstvo premalo uradne zaščite in apelira na vsa oblastva, da se to v bodoče izpremeni in se učiteljstvo, v interesu šolskega, kakor tudi izvenšolskega dela, vsestransko uradno zaščiti.
Zakon o narodnih šolah nalaga učitelj-stvu obveznost izvenšolskega dela, kar razumejo lajiški krogi tako, da je le učitelj dolžan in sicer povsod delati. Proti takemu na-ziranju se moramo najodločneje boriti. Učiteljstvo je delalo že pred uveljavljenjem šol. zakona in to na področjih, ki si jih je po svojih zmožnostih in sposobnostih izbralo samo. Načelo prostovoljne izbire delovnega področja mora biti ohranjeno tudi danes, prodreti pa mora tudi načelo, da ni dolžno delati le učiteljstvo, marveč tudi ostalo urad-ništvo in druga inteligenca, ne izvzemši domače krajevne.
Zaradi izvenšolskega dela v nobenem primeru ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. Da se to prepreči, je treba učitelja zaščititi pred prekomernim izčrpavanjem in izrabljanjem.
23.	V interesu državne in patriotične vzgoje je potrebno, da se uredijo osnovne šole za narodne manjšine po določilih §§ 45. in 46. zakona o narodnih šolah na podlagi zadnjega ljudskega štetja.
24.	Potreba po otroških zavetiščih in šolskih kuhinjah je zlasti v industrijskih in obmejnih krajih zelo občutna. Skupščina naproša oblastva, da te ustanove čim bolj gmotno podpirajo.
25.	Upokojencem naj se prizna železniški certifikat v polnem obsegu, kakor aktivnim nameščencem.
26.	V studijske svrhe naj dovoli ministrstvo saobračaja učiteljem narodnih šol o počitnicah enkratno krožno brezplačno vožnjo po vsej državi.
28. Smer našega dela mora iti v to, da bodo vsi stanovi v kraljevini spravili svoje strokovne in stanovske interese v sklad z interesi ostalih strok in stanov ter z obče narodnimi in državnimi interesi brez kakršnekoli težnje hegemonije enih nad drugimi in brez predpostavljanja lastnih interesov obče narodnim in državnim potrebam.
Stroke in stanovi, ki so bili do sedaj pri soodločevanju javnih vprašanj potisnjeni popolnoma v ozadje, morajo dobiti odločilnejšo vlogo tudi v narodnem, javnem in državnem življenju.
Skupščina naroča vodstvu sekcije Jugo-slovenskega učiteljskega udruženja v Ljubljani, da priobči sprejeto resolucijo v stanovskem glasilu in obvesti o njeni vsebini tudi osebno vse merodajne kroge v dravski banovini, kakor tudi centralno upravo udruženja.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani
V Ljubljani, dne 8. julija 1934. Predsednik:	Tajnik:
Dimnik Ivan, s. r.	Kumelj Metod, s. r.
Splošne vesli
JUGOSLOVENSKI JAVNOSTI!
Na stotisoče naših bratov in sester ječi še pod tujim jarmom. Težak, da obupen je boj, ki ga bijejo za ohranitev svojih narodnih in človečanskih pravic. Nevarnoslt je velika, da klonijo pred silno premočjo.
Težki vzdihi in obupni klici izgnancev in jetnikov, solze nesrečnih mater in žena, ki čuvajo ob osamelem ognjišču, proseči in roteči pogledi osirotelih dečkov in deklic, prelita kri mučeniških mladeničev, tožbe in obtožbe skrbnih gospodarjev, ki vidijo, kako propada neizprosno z osebno posestjo naša narodna posest in kako izginja naša kultura in naš jezik, morajo zganiti srce slehernika izmed nas in morajo najti odmev v zadnji vasi in koči. Dolžnost nas vseh je, da razmišljamo o usodi našega teptanega naroda in da mu tudi dejansko pomagamo. To nam veleva naš narodni čut, to nam veleva bratska ljubezen.
Zato so tudi naše osrednje kulturne in narodne organizacije na poziv društva »Bra-nibor« sklenile, da naj se letošnji 10. in 11. november posvetila izključno narodno obrambnim dolžnostim. S prireditvami, ki naj se vršijo ta dva dneva po vsej naši banovini in pri katerih naj sodelujejo vsa naša društva brez izjeme, dokažimo, da sočuvstvuje-mo z našimi zatiranimi brati in sestrami in da jim stojimo složno vsi ob strani v težkem boju za narodni obstanek.
Osrednji prireditveni odbor, ki se je stvoril iz zastopnikov osrednjih društev in ki ima svoj sedež v pirostorih društva »Brani-bor« v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7/II., bo vsem društvom razposlal natančnejši program in navodila. Vendar jih že sedaj poziva, naj se z vnemo pripravljajo, da bodo prire-
ditve, katerih čisti donosi so namenjeni našim narodno-obrambnim svrham, dosegle zaželeni uspeh tako v moralnem kakor tudi gmotnem oziru. Za vsa morebitna pojasnila, naj se društva obrnejo na gornji naslov, kamor naj tudi predložijo svoje event. nasvete in predloge, ki bi bili koristni za celokupno akcijo.
Z vnemo in požrtvovalnostjo na delo pod geslom: »V bratski slogi za pomoč zatiranim bratom in sestram!«
Društvo »Branibor«, Gasilska zejednica dravske banovine. Jadranska Straža, Jugoslovanska ženska zveza, Jugoslovansko profesorsko drušitvo, Klub koroških Slovencev, Narodna Odbrana, Pevska zveza, Savez Sokola Kralj. Jugoslavije — Narodno obrambni odsek, Društvo »Soča«, Slovensko kat. akad. starešinstvo. Starešinska organizacija »Jadrana«, Društvo »Tabor«, Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino, Združenje borcev »Boj«, Zveze kulturnih društev in Propagandni odsek zveze jugoslovanskih emigrantskih udruženj, Družba sv. Cirila in Metoda, Hubadova pevska župa, Klub Primork, Zveza kmečkih fantov in deklet, Udruženje četnikov — vsi v Ljubljani.
—	Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Mariboru se bodo začeli v to.reS dne 6. novembra t. 1. ob 8. uri. Kandidat je naj vložijo prošnje za pripustitev k izpitu uradnim potom takoj in se zglasijo brez posebnega obvestila pol ure pred začetkom izpita v ravn. pisarni — Predsednik izpitnega odbora.
—	Abiturientkam in abiturientom učiteljskih šol. Ob obletnici početkov našega odseka vas zopet vabimo, tovariši in tovarišice,
kajo v velikem številu na nameščanja. Ako je v tem trenutku nemogoče namestiti vse, tedaj naj se nameste najprej siromašni abi-turijenti. Vsa z upokojitvami izpraznjena mesta naj se takoj izpolnijo z učitelji novinci.
6.	Vprašanje učnih knjig za osnovne šole je treba postaviti na drugačno podlago. Učne knjige naj bodo po vsebini izraz skupnosti in sodobnih nacionalnih, pedagoških in učnih načel. Vse učne knjige je treba po sprejetju novega učnega načrta pregledati in zboljšati v umetniškem in tehničnem pogledu. Preprečiti je treba preveliko število enakih knjig in pretirane zaslužke pri izdaji.
7.	Zaradi nejasnosti poedinih določb zakona o narodnih šolah se pojavljajo često največje težkoče. Skupščina zato poudarja, da je treba čim prej izdati izvršilne predpise k zakonu o narodnih šolah ali, kar bi bilo še boljše, izdelati novelo.
8.	V zadnjem času se množijo premeščanja učiteljstva med šolskim letom. Taka pre-meščenja, utemeljena s potrebo službe, se izvršujejo tudi tedaj, ko dejansko službena potreba ne obstoja in čutijo zato prizadeti premestitev za težko in nezasluženo kazen. Premestitve med šolskim letom škodujejo v prvi vrsti pouku, vplivajo pa tudi porazno na učiteljstvo. Zato je treba onemogočiti vsa premeščanja, ki niso posledica disciplinskega postopka in obsodbe, ali ki jih ne narekuje resnična potreba službe, oziroma ki niso izvršena na izrecno prošnjo učitelja. Vsem premeščenim naj se izdajo dekreti.
9.	Da se omogoči učiteljeva nacionalna kulturna misija v službenem kraju in da bi se moglo učiteljstvo popolnoma posvetiti delu v šoli, je potrebno uzakoniti učiteljevo stalnost na službenem mestu. Stalnost na mestu je prvi in osnovni predpogoj za uspešno delo učitelja v in izven šole.
10.	Na učiteljska premeščanja ne smejo imeti vpliva neodgovorne osebnosti, posamezne korporacije in neosnovane in anonimne obtožbe. Ker se vedno zakasnijo krediti in ker so učitelji v slabem gmotnem položaju, je potrebno, da se izplača učiteljsvu pred selitvijo akontacija potnih stroškov. Učitelj naj se ne razrešuje službe na starem mestu, dokler se mu ne izplača akontacija.
Učiteljstvo želi, da se obravnavajo vse obdolžitve v .rednem disciplinskem postopku. Ker so disciplinski predpisi za učiteljstvo v zakonu o narodnih šolali neprimerni in zastareli, prosi skupščina odločujoče kroge, da se zadevni členi v zakonu o narodnih šolah razveljavijo in uveljavijo tudi za učiteljstvo moderni disciplinski predpisi zakona o uradnikih. V to svrho maj se uzakoni projekt, ki jim ga je dostavila lani sekcija JUU v Ljubljani in glavni odbor JUU v Beogradu.
Skupščina ponovno poudarja, naj se vse anonimne ovadbe odklanjajo, ker so nemoralne. Na podpisane ovadbe naj se uvede disciplinska preiskava. Ako ta pokaže, da je bila ovadba neutemeljena in zlonamerna, naj prosvetna oblast ovaditelja uradno zasleduje in skrbi, da prejme obtoženi zadoščenje. Učiteljstvo smatra, da bo prenehalo zlonamerno ovajanje le tedaj, ako se bo inicijator zavedal, da mora za svoje dejanje tudi odgovarjati.
11.	Sistemizacija mest za učitelje narodnih šol naj se izvrši z ozirom na veliko število učiteljstva po banovinah, kakor je že sedaj urejeno v drž. proračunu. Ker je še mnogo učiteljskih mest nezasedenih in je potrebno ustanavljati nove šole in otvarjati »nove razrede in oddelke, je neobhodno potrebno zvišati sedanje stanje učiteljstva v banovini najmanj za 500 mest, zlasti pa je potrebno zvišati število mest za pripravnike. Za učiteljstvo se zahteva daljši študij kot za ostalo uradništvo istih položajev, zato naj se zanj sistemizira večje število mest v 5. skupini. Pogoji, ki jih navaja za dosego 5. skupine § 258. uradn. zakona, naj se ukinejo.
Šolsko-vrtnarski tečaj v Litiji in na Ponovičah
Učiteljstvo išče nenehoma novih potov, da prinaša svežega življenja med stene učilnic. Nobene panoge ne zanemarja, vsem posveča potrebno pažnjo, da je naša šola resničen odraz sodobnosti. Učiteljstvo pa je tudi edini sttan — to je povedano le v ugotovitev in brez samohvale — ki se seznanja s problemi v tečajih, za katere žrtvuje iz lastnega žepa!
Obnova vasi in enotno usmerjen je kmetijsko pospeševalne službe sta v najožji zvezi. Vso potrebno pažnjo ji je posvetila naša stanovska organizacija JUU, ki jo rešava i v banoviniski centrali na sekciji, prav tako tudi v mnogih sreskih društvih.
Na pobudo kr. banske uprave bo razmo-trivalo o enotnem usmerjenju kmetijskega pouka vse učiteljstvo naše banovine. Kot najvažnejše učilo pa naj služi pri pouku šolski vrt, ki naj postane — koder še ni — podaljšana učilnica.
Kot.prvi tak tečaj se je vršil v soboto dne 22. septembra 1934 v Litiji, za učiteljstvo litijskega sreza. Učiltieljstvo našega sreza je med najbolj vidnimi pomočniki našega kmeta. Predsednik sreskega kmetijskega odbora je zagorski učitelj tov. Lojze Kolenc. Šol. upravitelj v Št. Vidu tov. Lovro Jevnikar je glavni steber tamkajšnje Kmetijske zadruge, ki redi stalno nad 100 prašičev. Naše učitelj stvo pa se udejstvuje tudi v podružnicah SVD in podružnica Kmetijske družbe.
Tako n. pr. je litijski šol. upravitelj tov. Drago Rostohar marljiv tajnik, ki pravkar organizira prvo sadjarsko razstavo v središču Zasavja. Preveč bi bilo .naštevanja, ko bi hoteli omeniti vse marljive učitelje-sadjarje iz našega sreza.
Skupščina želi, da se smatrajo zadeve glede napredovanja v grupe in prevedbe po stopnjah za nujne. Istočasno želi spremembe zakonskih predpisov, tako da se poviški prejmejo takoj in ne šele po enem letu.
12.	Uradniški prejemki danes daleko ne dosezajo eksistenčnega minima, radi česar trpijo zlasti uradniki s številnimi družinami. Skupščina zato želi in apelira na odločujoče kroge, da se premeščajo v kraje s srednjimi šolami prvenstveno učitelji in učiteljice s številnimi otroki.
13.	Zvanje šolskih upraviteljev naj se uzakoni. Upraviteljem naj se prizna primerna mesečna nagrada po številu razredov. Zopet naj se uveljavi prvotno besedilo § 113. zakona o narodnih šolah, ki določa, da se upravitelj z nad 12 oddelki osvobodi razrednega pouka. Vsak oddelek otroškega vrtca naj se smatra kot razred.
14.	Pravica do stanarine naj se prizma vsem učiteljem in učiteljicam brez ozira na njihovo zakonsko stanje in brez ozira, kam so dodeljeni. Ravno tako je potrebno, da se precizira količina drv, ki pripada učiteljstvu osnovnih šol.
15.	Kr. banska uprava naj namešča za honorarne učitelje v obrtno trgovskih in kmetsko ter gospodinjsko nadaljevalnih šolah prvenstveno učitelje osnovnih šol, ki so za ta pouk kvalificirani, ker je ta šola pravzaprav le tip višje narodne šole.
Učiteljstvo želi, da se nameščajo za upravitelje obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol upravitelji onih šol, v katerih se vrši pouk, ker so oni tudi materijalno odgovorni za šolsko imovino.
16.	Kontraktualni učitelji, ki so izpolnili predpisane pogoje, naj se čimprej prevedejo v državno službo.
Učiteljem, ki so prišli iz Julijske krajine tudi po preteku zakonitega roka za priznanje službenih let, prevedenih v Julijski krajini, naj se ta leta priznajo za napredovanje in penzijo, kakor onim, ki so prišli pred potekom zakonskega roka (§ 54. zak. o državljanstvu).
17.	V najtežjem položaju so učitelji dnevničarji, od katerih čakajo nekateri že od leta 1927. na sprejem v državno službo. Skupščina apelira zato na vse odločujoče kroge, naj se pri novih posta vi j en jih upoštevajo v prvi vrsti učitelji dnevničarji in učiteljice dnevničarke.
18.	V uradniškem zakonu je izostalo zvanje učiteljic ženskih ročnih del, radi česar te učiteljice ne morejo niti napredovati, niti ne morejo prositi za premestitev. Skupščina ugotavlja, da bi se v teku treh let, odkar je stopil v veljavo novi uradniški zakon, položaj učiteljicam ženskih ročnih del že lahko uredil in apelira na naše narodne poslance in ostale merodajne činitelje, da se zavzamejo, da se za te učiteljice uredi zvanje po skupinah, kakor zahteva § 347. uradn. zakona. V istem položaju so veroučitelji narodnih šol. Nujno je ipotrebno, da se tudi zanje razporedi zvam.je po skupinah § 346. uradn. zakona.
19.	Učiteljstvo ne dela le v šoli, marveč izčrpava svoje sile tudi pri izvenšolskem delu, ki je po zakonu zanj obvezno. Radi prekomernega napora ostari in oslabi prej kakor ostali državni uradniki. Zato naj se učiteljstvu službena doba zniža na 32 leti.
20.	Upokojitve naj se izvršujejo po podatkih v uslužbenskem listu, a do nakazila pokojnine naj se izplačujejo upokojencem redni prejemki. Isto naj velja tudi za rodbinsko pokojnino.
21.	Zaradi poznanja narodne šole in njenih potreb, kakor tudi razmer in potreb učiteljstva, naj se izberejo referenti pri prosvetnem oddelku banske uprave, kakor tudi pri
V tečaj so se prijavili številni učitelji, zastopane pa so bile tudi učiteljice. Vso zbrano družbo, posebno pa še banskega nadzornika za šol. vrtove tov. Andreja Skulja je pozdravil predsednik sreskega JUU tov. Jože Župančič, ki je navedel podrobni delovni program tečaja.
Zatem je predavatelj tov. Skulj izročil najprej pozdrave kr. banske uprave in predsednika ban. šol. odbora g. podbana dr. Pirk-majerja, nato pa je podal tečajnikom, ki so napolnili predavalnico lMjske šole, kopico teoretskih in praktičnih nasvetov. Zlata so vredni saj jih rabi dnevno vsak vrtnar, zlasti pa še učitelj, ki mu služi šolski vrt za odprto in neizčrpno knjigo o prirodi.
Predavanje je trajalo od 8.30 do 13. ure. Po vsaki zaokroženi enoti se je razvila debata.
Vsi so bili nad vse zadovoljni z zanimivimi izvajanji predavatelja, ki je imel s seboj tudi primerne skice in vzorne načrte. Mnogo pa smo razbrali iz stvarnih debat udeležencev, ki so iznesli mnoge nasvete in predloge iz svoje dolgoletne prakse.
Za zaključek je bilo ugotovljenih več smernic, ki naj služijo vsem pri nadaljnjem šolsko-vrtnarskem pouku.
Naša šola naj vzgaja sposobne gospodarje in gospodinje, zdrav rod naše bodoče generacije. Preusmerjeni pouk naj prekvasi tudi miselnost našega kmečkega človeka, da se bo zavedal važnosti svojega poklica in bo potem še bolj vzljubil svojo grudo in svoj dom.
*
Na banovinskem veleposestvu na Ponovičah.
Po kosilu so nas odvedli vozovi mimo urne Save skozi solnčno popoldne na bližnje banovinsko veleposestvo Ponoviče. Najprej smo se poltlegnili do Mačkovne, kjer so otvo-rili letos vzoren prosvetni hram: Sokolski
Banovinsko veleposestvo na Ponovičah.
dom za Ponovičane in Savljane. Društveni načelnik ponoviški učitelj tov. Logar Srečko nam je razkazal dom. Nato pa nas je prevzel ljubeznivi upravnik veleposestva g. Rupelj Ludvik, ki nas je odvedel v obširno drevesnico. Obdelujejo jo gojenci drž. vzgajališča, ki je nameščeno v gradu. Mladino je nadzoroval med delom g. sadjar z veleposestva. Ogledali smo si tudi montafonsko živino.
Prav živahno je ravnanje v vzornih ko-košnjakih, kjer imajo stoglavo družino štajerske kokoši. Po ogledu objektov, ki so last veleposeslbva, smo si ogledali pod vodstvom učitelja tov. Birse državno vzgajališče. Prešli smo skozi skromno učilnico, spalnice, obed-nico in ostale prostore. Šoloobvezna mladina pohaja tu lastno šolo, starejši pa se uče obrti. Ogledali smo si mladino v mizarski delavnici, ki ima lastnega mojstra g. Bavdaža. Tudi
ostale obrti (čevljarstvo, krojaštvo iltjd.) imajo posebne delavnice in svoje mojstre. Inter-natsko življenje je urejeno na prav zanimiv način po zgledu velike družinske zajednice. Mladina, ki jo je življenje spravilo iz ozkega domačega kroga se vzgaja tu s poukom in delom spet v dobre člane človeške družbe.
Pred slovesom je nad vse pozorni upravnik g. Rupelj povabil številno učiteljsko družbo na ogled grajskega parka. V prijetnem zatišju zajetne vrtne ute pa so ljubeznive gospodinje pripravile medtem malico, da so gostje spoznali tudi kaj in kako znajo pridelati na Ponovičah ...
Ob živahnem kramljanju je urno tekel čas. Konji so spet hrznili, izletniki pa so trčili z g. Rupljem v zahvalo za ljubeznivo razkazovanje in gostoljubnost v utici. Trčili smo Budi na napredek pomembnega banovinskega veleposestva, ter smo izrekli prisrčno zahvalo voditelju tečaja tov. Sku.lju, ki nam je pripravil krasen, zlatih naukov poln dan. Solnčni prameni so se že poslavljali, ko smo se na litijskem kolodvoru iskreno, tovariško poslavljali in ugotavljali: bil je lep, veder dan, ki je vsakemu prinesel novih pobud za delo v učilnicah in na šolskem vrtu, ki naj bo podaljšana učilnica.
Josipina Maj sel
Umrla je na dan, ko so ji bili dovršeni dnevi javne službe. Nikoli ni bolovalo, dasi ji je bilo zdravje že vrsto let ogroženo, zdržala je vse do poslednjega dne, potem pa legla v grob.
Na Slatini je imela hišico, kakor nalašč ustvarjeno za osamljeno dušo, ki živi le sebi in svojemu razredu. Poleg hišice vrt, zadaj potoček, kaj hoče še več upokojenka po dolgih letih napornega dela.
Ni ji bilo sojeno, imela je tudi druge skromne želje, a sreča je hodila mimo nje in želje se ji niso obistinile, ostale so san.
predvsem one, ki ste končali letos pa tudi one iz prejšnjih let, da se priglasite k odseku. — Javite nam po dopisnici svoj naslov, nakar Vam bomo mi poslali formular za socialno statistiko. Poudarjamo, da je to v Vašem lastnem interesu. — Odsekov naslov je: Sekcija JUU za drav. ban. v Ljubljani — Odsek brezposelnih učit. abit., Frančiškanska ul. 6/1. — »Odsek OBUA«.
fKUPUJ X
1
I, blago
!/»\SVOJI K SVOJIM /
MARQDHA ODBPANA /yj
h J* uwiw / /¡ai
MAROPMA QDBPANA '/(fft
—	»Svoji k svojim«. Pod tem geslom priredi Narodna odbrana v Ljubljani propagandni teden akcije »Svoji k svojim« od 7. do 14. oktobra t. 1. Teden se začne z velikim zborovanjem v nedeljo 7. oktobra ob K>11. uri v dvorani hotela »Union«. Ves nadaljnji teden bodo predavanja v radiu in šolah, propagando pa bodo vršili časopisi, kino in razni lepaki. Pomen te akcije je treba tolmačiti po vsej banovini in v to je poklicano v prvi vrsti učiteljstvo. — Skrajni čas je že, da se začne med našim narodom širiti zavest, da si bomo gospodarsko opomogli, da bomo dvignili kon-sum domačega blaga in s tem znižali brezposelnost le, če se oprimemo brezpogojno gesla »Svoji k svojim«. — Opozarjamo zunanje učiteljstvo na radijsko oddajo nedeljskega zborovanja in kratka radijska predavanja, ki bodo ves teden, vsak dan med opoldanskimi poročili. Kjer imate šolski radio, povabite k tem predavanjem tudi prebivalstvo iz dotičnega kraja, da bo čim širši krog poslušalcev cul ta predavanja.
—	Sekcija Podmladka Jadranske straže
pri kralj, banski upravi v Ljubljani, naproša p. t. učiteljstvo, naj bi takoj ob pričetku šolskega leta organiziralo Podmladek Jadranske straže tudi na obrtno-, trgovsko- in kmetijsko nadaljevalnih šolah svojega področja! Tudi te šole naj bodo vse do zadnje organizirane v našem mladinskem pomorskem udruženju, soudeležene naj bodo na njegovem velikem delu in deležne vseh dobrin, ki so v zvezi s članstvom. Kot učenci in učenke, člani PJS, vseh ostalih šol v banovini naj tudi nadaljevalni šolarji pripomorejo k razširjenju in učvrstitvi pomorske zavesti in. nacionalne solidarnosti med jugoslovenskim narodom ter povečajo prihodnjo jesen na kongresu Jadranske straže v Ljubljani sijaj in veličino naše ideje. — Čuvajmo naše morje!
Znižana cena šolfkih zvezkov
Učiteljska tiskarna ima v zalogi veliko število zvezkov z napisanimi vzorci. Ti zvezki so j ako pripravni za domače vaje. Ker se za šolske vaje uporabljajo monopolski zvezki s predpisanimi vzorci, priporočamo tovarišicam in tovarišem, da uporabljajo za domače vaje zvezke z napisanimi vzorci Učiteljske tiskarne.
Učiteljska tiskarna ie znižala ceno zvezkom z napisanimi vzorci od 1 Din na 60 par.
Na Slatini je bila tudi rojena in dopolnila letos 56 let. Pot življenja ji je bila že v mladosti težka, z lastno pomočjo se je dokopala do poklica in do kruha. Marljiva in vestna do skrajnosti si je pridobila povsod spoštovanje in hvaležnost in vendar so ostale nade izven mej onega kroga, ki ji je bil usojen.
Dolgo je čakala, da bi živela z ljubljenimi starši pod istim krovom. Krov jo je čakal, a staršev ni bilo več pod njim.
Želela si je v domači kraj, četrt stoletja je čakala, a prišla domov razrahljanega zdravja in hrepenenje ji je bilo v razočaranje.
Polno službeno dobo je imela za seboj, mirne urice pokoja so jo vabile, nenaklonjena usoda ji je prekrižala tudi to in jo poklicala v večni pokoj tja gor k Sv. Trojici, kjer že počivata oče in mati.
Še pogreb ji je hotel kvariti dež. A iskrenega čuvstvovanja to ni moglo motiti. Bila je množica ljudi, tovarišev in učencev. Bili so gasilci, venci, govori in petje.
Videli smo to in vedeli, da je zaslužila.
Ni smo pa vedeli, da je segala njena skrb za deco preko groba.
Službovala je na Slivnici, v Ločah, Blagovni, Poljčanah in Rogaški Slatini. Povsod so se med dobro deco našli paglavci, ki znajo učiteljici življenje temeljito zagreniti. Tudi njej niso prizanašali in jo silili, da naj zamenja blaga sredstva idealne moderne vzgoje z onimi starimi sredstvi, krepkimi in uspešnimi, ki še povrhu učinkujejo tako naglo.
In vendar!
Dan, dva po pogrebu se je osamljeni in ožaloščeni brat pokoj niče zglasil na obeh domačih šolah in javil, da so težko prištedeni tisočaki pokojnice namenjeni revnim šolarjem.
—	Podmladek Rdečega križa. Proti koncu avgusta je prosvetni oddelek banske uprave razposlal na vse šole v dravski banovini novi pravilnik in navodila za organizacijo Podmladka Rdečega križa. Pravilnik in navodila temelje na zakonu in pravilih društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Vsa vprašanja so jasno obdelana, zato p. n. učiteljstvu ne bo težko izvesti organizacije PRK. Sekcija Podmladka pa je poslala vsem šolam tiskovine, ki so potrebne za prijavo organiziranih otrok. Ako bi katera izmed šol pomotoma ne bila prejela teh tiskovin (prijavne karte, koncepta in naročilnice), naj se takoj obrne na banovinski odbor društva Rdečega križa, sekcija Podmladka v Ljubljani, Čopova ulica 1, s poštnine prosto dopisnico, da ji tiskovine dostavimo. Hkrati si dovoljujemo opozoriti p. n učiteljstvo. da je treba predvsem izool-rniti prijavnico (prijavno karto) in oba dela poslati banovinskemu odboru. Ko prejme sekcija prijavnico, pošlje potrebno število članskih kart, tiskovino »Igra za dobro zdravje« itd. Ker so nekateri gg. upravitelji v dvomu zaradi izkaza organiziranih otrok, naj enostavno sami razdele stran na prijavnici in zgoraj izkažejo organizirane plač u j oče, spo-, daj pa organizirane neplačujoče otroke.
Sekcija PRK.
—	Završni telovadni tečaj JUU sekcije za savsko banovino. Ker je precej učiteljev in učiteljic, ki so obiskovali osnovni in nadaljevalni telovadni tečaj, ki ga je priredila JUU sekcija za savsko banovino, bo prirejen zanje završni tečaj. Ta tečaj ima namen zaokrožiti v celoto in praktično izpopolniti vse znanje pridobljeno v osnovnem in nadaljevalnem tečaju. Prijavljenci naj priložijo svoji prijavi tudi potrdila o obisku osnovnega in nadaljevalnega tečaja, opis svojega udejstvo-vanja pri telovadbi in narodnem izobraževanju, zdravniško spričevalo in potrdilo o članstvu pri JUU in SKJ. Tečaj bo trajal 4 tedne. Stroški za hrano 500—600 Din. Prenočišče brezplačno. Poleg onih, ki so že obiskovali dva tečaja se lahko prijavijo tudi taki, ki so si pri Sokolu pridobili tako kvalifikacijo, da bodo mogli slediti predelavi snovi. Čas prijave do polovice oktobra. Prijave je pošiljati na JUU — sekcija za savsko banovino — Zagreb, Hrv. učiteljski dom, Trg Kralja Aleksandra 4.
—	Za dograditev nove šole v Gradišču,
obmejni vasi med Sv. Duhom na Ostrem vrhu in Zgornjo in Spodnjo Kaplo priredita mariborski podružnici CMD dne 7. oktobra na Trgu Svobode veliko tombolo. S tem lepim činom hočeta delovni podružnici skočiti na pomoč, da dobi Gradišče čim prej lastni prosvetni dom. Zidanje nove šole bo izdatno podprla tudi CMD sama. Tovarišem prireditev toplo priporočamo.
—	Centralni šolski zobni ambulatorij v Ljubljani vljudno naproša upraviteljstva, ki so prejela brošuro »Neguj zobe«, da javijo drž. šolski polikliniki v Ljubljani, Gledališka ulica 7, koliko brošur so prodali in koliko jih jim je še ostalo.
—	V odbor za proslavo stoletnice smrti Filipa Višnjiča znanega slepega guslarja in pesnika so izvoljeni izmed članov JUU tov. Dušan Priča, urednik »Narodne Prosvete«, Vitomir Srnič, urednik »Jugoslovenčeta« in Milic Majstorovič, urednik »Učitelja«.
Učiteljski pravnik
OSEMLETNO OBVEZNO ŠOLANJE IN OLAJŠAVE ODNOSNO SKRAJŠANI POUK NA NARODNIH ŠOLAH.
Iz mnogih vprašanj, v pogledu dobe obveznega šolanja sledi, da si mnogo tovarišev še ni na jasnem o načinu dejanskega izvajanja zadevnih določb zakona o narodnih šolah.
Tako se glasi vprašanje nekega tovariša: »Se li učencu narodne šole leto ponavljanja šteje v 8 letno šolanje ali ne? Na primer: učenec se je rodil 16. 9. 1925., šoloobvezen je s 1. 9. 1932. in je tega dne tudi stopil v šolo; I. razred je moral ponavljati, sedaj je v II. razredu; traja li v tem primeru njegova 8 letna šolska obveznost do 31. 8. 1940. ali do 31. 8. 1941?«
Zakon o narodnih šolah določa v § 8.: »Osnovna šola traja štiri leta (prvi, drugi, tretji in četrti razred), a višja narodna šola do dopolnjenih 14 let isto tako štiri leta (prvi, drugi, tretji in četrti razred). Za vseh teh osem razredov je šolanje obvezno.« V § 66. določa zakon: »V toku osemletnega šolanja se sme učenec brisati iz šole.....« Iz navedenih določil sledi, da je za vse učence obvezno osemletno šolanje v narodnih šolah.
V smislu § 158. smo imeli v dravski banovini izvedeno osemletno obvezno šolanje že pred obelodanjenjem novega zakona o narodnih šolah. Zato izvrši pri rednem napredku učenec štiri razrede osnovne šole in štiri irazrede višje narodne šole. Po osemletnem šolanju je učenec zadostil svoji obveznosti in se ima odpustiti iz šole neglede na dovršitev štirih razredov osnovne in štirih razredov višje narodne šole pri nepovoljnem napredku v posameznih razredih. Ako pa bi se tolmačil § 8. v tem smislu, da mora vsak učenec ab-solvirati štiri razrede osnovne šole m vse štiri razrede višje narodne šole, tedaj bi morali vsi taki učenci, ki redno ne napredujejo po razredih, izvršiti devetletno odnosno desetletno šolanje, dokler ne bi nastopil položaj, da doseže deček 16 let in deklica 15 let po § 66. točka b zakona, dasiravno je obvezno le osemletno šolanje v narodni šoli. Po dovršenem osemletnem obveznem šolanju prejme učenec v smislu § 65. z ozirom na učni uspeh izpričevalo o dovršeni osnovni šoli od-
I. B A J Ž E L J
VESELE URE
so potrebne za vsako šolo in za vsakega razrednika v osnovni šoli. - Knjiga nam daje navodila za moderno telesno vzgojo v I. razredu.
Kar smo že dolgo pogrešali,
to smo sedaj dobili. - Naročila za knjigo sprejema UČITELJSKA TISKARNA v Ljubljani. - Cena broš. 24 Din, trdo vez. 30 Din
nosno o višji narodni šoli. Po § 10. zakona se oproščajo nadaljnega obiskovanja narodne šole otroci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole v svrho nadaljnjega šolanja v meščanski, srednji ali kaki strokovni šoli. Določilo v tem da vel i a to tudi za one učence, ki gredo pred izpolnjenim štirinajstim letom v obrt ali trgovino odpade po § 253. zakona o obrtih, ki se glasi: »Za učence (vajence) se smejo sprejemati samo oni, ki niso manj nego 14 let stari, ki so dovršili najmanj osnovno šolo, ali se drugače naučili pisanja in so telesno sposobni za dotično obrt«.
Pred dovršitvijo osemletnega obveznega šolanja se zamore učenec odpustiti iz narodne šole po § 66., poleg določil § 10., le še v naslednjih primerih:
a)	ako težko zboli na kaki nepreboljivi bolezni;
b)	ako radi prepoznega vpisa ali ponavljanja razredov ostari in deček dopolni 16., deklica pa 15. leto.
V	smislu gornjih izvajanj je tudi zadevna odločba kraljevske banske uprave z dne 6. oktobra 1933. IV. No 13843/6, ki se glasi:
»Iz mnogih vlog šolskih upraviteljstev je razvidno, da vladajo še vedno nejasnosti glede pravilnega izvajanja določil §§ 10. in 66. zakona o narodnih šolah.
V	svrho enotnega postopka in pravilnega izvajanja zakonskih določil odločam nastopno:
Otroci, ki po dovršenem četrtem irazredu osnovne šole, to je po četrtem šolskem letu, nadaljujejo šolanje v meščanski, srednji ali kaki strokovni šoli, se v smislu § 10. zakona o narodnih šolah oproščajo nadaljnjega obiskovanja narodne šole. Imenovani otroci so z uspešno dovršenim četrtim šolskim letom dovršili osnovno šolo in bi v primeru, da ostanejo še nadalje na narodni šoli — obiskovali višjo narodno šolo, to je peto, šesto, sedmo in osmo šolsko leto, ker imamo v dravski banovini že izvedeno osemletno obvezno šolanje.
Po določilih citiranega člena, se oproščajo nadaljnjega obiskovanja narodne šole tudi oni učenci, ki gredo pred izpolnjenim 14. letom v obrt in trgovino, ali obiskujejo obrtno-trgovsko šolo. Ta določba v § 10. zakona o narodnih šolah je postala brezpredmetna z zakonom o obrtih (Služb, list 76/1931.) v § 253., ki se glasi: »Za učence (vajence) se smejo sprejemati samo oni, ki niso manj nego
14	let stairi, ki so dovršili najmanj osnovno šolo, ali se drugače naučili pisanja in so telesno sposobni za dotično obrt.«
Sicer je določeno v § 453. drugem odstavku zakona o obrtih, da, dokler se ne osnujejo višje narodne šole po zakonu o narodnih šolah se smejo kljub odredbam § 253. sprejeti potem, ko stopi zakon o obrtih v veljavo za učence (vajence) tudi osebe, ki so dovršile 12. leto starosti. To določilo pa ne velja za dravsko banovino, kjer imamo izvedeno že osemletno obvezno šolanje in pri nas že obstajajo višje narodne šole.
Nejasnosti vladajo tudi v izvajanju § 66. zak. o nar. šolah, zlasti v tretjem odstavku, pod b).
Po § 56. zakona o narodnih šolah se sprejemajo v šolo vsi šoloobvezni otroci, ki so dopolnili 7 let starosti, ali jih dopolnijo do konca dotičnega koledarskega leta. zato bodo ti otroci zapuščali šolo po osemletnem obveznem šolanju v starosti od 14 do 15 let.
Pred izvršenim osemletnim šolanjem ni dopuščen po zakonu o narodnih šolah nikak predčasen odpust iz šole, razen ako nastopi primer § 66., točka a), to je, ako učenec težko oboli ina kaki nepreboljivi bolezni in je to dokazano z zdravniškim izpričevalom, ali pa primer točke b) § 66., ako je učenec zaradi prepoznega vpisa ali ponavljanja razredov ostarel in je dopolnil deček 16, deklica pa
15	let.
(Dalje prihodnjič.)
žeče v Spodnji Šiški v bližini gorenjskega kolodvora, za 950.000 Din.
Poslopje sestoji iz dveh delov: iz bivše šulferajnske šole in pa iz skladišča, ki se bo dalo preurediti za stanovanjske namene. Obe stavbi sta v dobrem stanju. Ko bo kupna pogodba podpisana, bomo o tem obširneje poročali.
Tako bo po 40 letih vendarle prišlo učiteljstvo do dolgo zaželenega in težko pričakovanega doma v Ljubljani.
Učiteljska
tiskarna
—It Po naših šolah leži mnogo pokvarjenih učil, ki so neuporabljiva, a bi se dala z malenkostnimi stroški zopet popraviti. Glede popravila smo se informirali pri Učiteljski tiskarni, katere oddelek za učila se je stavil na razpolago, pomagati tudi v tem našim šolam. Tovariši upravitelji naj pošljejo popravil potrebna učila naravnost na oddelek za učila in naj mu sporoče svoje želje, katerim bo oddelek gotovo ustregel.
—t Opozarjamo vse naše članstvo na dve
važni knjigi, ki sta izšli v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Prva je Bajželj: VESELE URE, ki nam je neobhodno potrebna pri telovadbi po modernih načelih v I. razredu osnovne šole, druga pa je dr. Fran Ogrin: DRŽAVOZNANŠTVO, ki ne srne manjkati v nobeni šolski in učiteljski knjižnici, ker na kratek način daje pregled o ustroju naše države ter zakonikov. Obe knjigi sita priporočeni in odobreni od ministrstva prosvete kot pomožni, odnosno šolski knjigi.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Maša gospodarska organizacija
—g Ljubljana dobi vendar enkrat Učiteljski dom. Dne 30. septembra t. 1. se je vršil po pooblastilu rednega občnega zbora in po sklepu načelstva in nadzorstva izredni občni zbor Učiteljskega doma v Ljubljani, ki je sklepal o edini točki dnevnega reda to je o nakupu poslopja za Učiteljski konvikt.
Načelnikov namestnik tov. Michler je ugotovil sklepčnost občnega zbora. Blagajnik tov. Kobal je poročal nato podrobno o histo-rijatu glede nakupa poslopja. Po njegovem temeljitem, informativnem in izčrpnem poročilu se je vršila stvarna debata, katere rezultat je bil soglasen sklep, da se kupi od Kon-sumnega društva za Slovenijo poslopje, le-
—t Zvezki po znižani ceni. Svoj čas je Učiteljska tiskarna naložila večjo zalogo zvezkov za narodne šole, ki so po lineaturi popolnoma enaki monopolskim zvezkom in imajo nekateri tudi napisane vzorce lepe pisave. Vsi ti zvezki so na najboljšem papirju ter okusno opremljeni. Tudi zvezkov za okroglo pisavo ima tiskarna večjo zalogo. Ti zvezki se prodajajo po zelo znižani ceni. O tem so bila obveščena vsa šolska upraviteljstva in smo v našem stanovskem listu že ponovno na to opozorili. — Tovariše(ice), posebno pa še upravitelje(ice) ponovno opozarjam na to ugodno priliko. Opozorite krajevne šolske odbore na to, da sedaj lahko prav poceni pridejo do .potrebnih zvezkov za ubož-ne učence.
Mladinska
matica
—mm ŠTEVILO NAROČNIKOV NE SME PASTI! Tudi letos dobijo člani M. M. bogat letnik »Našega roda« in 4 knjige, to vse za Din 22"50, ki jih lahko plačujejo tudi v mesečnih obrokih po Din 2'50. Čim več naročnikov bo imela M. M., tem bogatejši bo »Naš rod« in knjige — po vsebini in opremi. V zadnjih letih krize je število naročnikov počasi, a stalno padalo. Lani prvič se nam je posrečilo to padanje ustaviti pri 20.000 naklade. Letos moramo to število zvišati! Prvi tisoči naročnikov so prijavljeni in vsak dan nam prinaša na stotine novih. Vendar je do 20.000 še daleč. Treba bo še volje, še truda, še intenzivnejše agitacije, pa uspemo.
—mm Število naročnikov letos raste. Naj
navedemo nekaj primerov:
Dražgoše lani 10	letos 21
Gorjuše	„ 10	„	16
Vel. Kostrivnica	„ 3	„	4
Sv. Martin na Poh.	„ 5	„	15
Sv. Peter na Medv. selu	„ 18	„	18
Sv. Rupert pri Sv. Len.	„ 81	„	116
Teharje	„ 9	„	12
Pernice	0	„	9
Polje pri Podčetrtku	„ 7	„	7
Sv. Urban	„11	„	22
Moščanci	„ 3	„	5
Sv. Lenart v Slov. gor.	„ 48	„	53
Čemšenik	„ 2	„	9
Blatna Brezovica	„ 15	„	11
—mm Oktobrska številka »Mladike«, ki
je pravkar izšla, prinaša daljšo oceno publikacij M. M. Kritik ocenjuje ugodno »Kresnice« in Bevkovo povest »Tovariša«, neugodno Deržaj-Černejeve »Kapljice«, Kardeljevo »Potovanje skozi čas« pa odločno odklanja, ker, da je pisana v duhu historičnega materializ-ma in materialističnega evolucionizma. Oceno prinesemo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Vsak učitelj(ica) je lahko član Učiteljske tiskarne!
Učiteljski pevski szfoor JUU
—pev. Kakor smo že javili bo prihodnji pevski tečaj 13. in 14. t. m. Pričetek točno ob 9. uri v Glasbeni Matici. Ker se je javilo nekaj novih pevcev — samih tenoristov, upamo, da bo zbor kompleten.
Vse one, ki so prejeli okrožnico, a nam do sedaj še niso odgovorili, prosimo vljudno, da to čimprej store.
Kdor ne bo točno obiskoval vse pevske tečaje, ne bo mogel na turnejo v Bolgarijo.
Šolstei radio
—r II. teden. V torek 9. oktobra bo predaval g. Vojko Jagodic »Potovanje s kolesom od Ljubljane do Plitvičkih jezer«. K temu predavanju je nanisal predavatelj tele misli: Najbolj hvaležno Da tudi v vzgojnem pogledu najbolj primerno je pokazati šolski mladini našo zemljo, njene ljudi, njihove šege, navade itd. Ne samo zato, da bi jo zabaval, da bi ji s pisanimi zgodbami preganjal čas, temveč predvsem zato, da jo spozna v zgodovinskem, zemljepisnem, gospodarskem in kulturnem pogledu tako, da se zbudi v njej zanimanje zanjo, spoštovanje do nje, da jo bo znala nozneje ko doraste ceniti in spoštovati ter da še bo navezala nanjo tako, da bo posvetila vse svoje sile in delo za njen napredek in razvoj.
V dijaškem, najrazličnejših dogodivščin polnem potopisu se bo mladina seznanila s pripravami ter opisom poti in mest, kakor: Ljubljana, zakrpana Višnja gora, Novo mesto, kot dolenjska metropola, Kolpa (izvir — tek — izliv), grad Ozalj z zgodovino najdene krone hrvaških kraljev, Ribnik, grad nad Kolpo, Karlovac in njegov najznamenitejši mož Radoslav Lopašič, Korana z njenimi slapovi, Slunj z 23 raztoki Slunjčice, Rakovica z njenimi podzemskimi jamami in Plitvička jezera. Taborenje, prenočevanje na prostem, zanimivosti, ki so neizbežne na potovanju s kolesom.
Petek 12. oktobra: »Vragov svak«, lutkovna igra, ki jo bo izvajal »Ljubljanski Sokol«.
Gospodarsko
i^venšolsko delo
ŠOLSKO VRTNARSKA RAZSTAVA
V CELJU
Šolski vrtnarji celjskega sreza so se odločili za svojo razstavo v dneh 20. in 21. oktobra t. 1. Dasi je oficielni program take razstave obsežen v navodilih kralj, banske uprave, je bilo vendar treba mnogo podrobnega razmotrivanja, kaj se naj vse razstavi, da se ohrani pestrost prireditve, na drugi pa so bile pottrebne mnoge omejitve v pogledu letine in in letnega časa ter raznolikosti predmetov, da se ohrani Šolsko-vrtnarski značaj. Ni ravno težko razstaviti .na razstavi vsa kmetijska učila in igračice rokotvornega pouka ter še morebiti zainteresirati razne tvrdke za soudeležbo, toda nastane nevarnost, da se bistvo razstave porazgubi in maskira, da nastane iz tega razstava učil ali gospodarska razstava v miniaturi. Gre predvsem za to, da se pokaže mnogoletni trud pa tudi uspeh šolskih vrtnarjev osobito na vasi, ki odseva v napredku sadjarstva, vrtnarstva, cvetličarstva, v gojenju estetskega smisla za dom in domači vrt ter ljubezni do dela v pri-rodi in prirode same. So toraj razen gospodarskega še mnogi drugi momeniti, ki so v
ozki organski zvezi s šolskim vrtnarstvom in kateri naj torej najdejo stvarni izraz na razstavi. Dela ni malo, osobito naporno je za odbor, ki mora voditi organizacijo razstave, iskati finančna sredstva ter viršiti premišljeno selekcijo v razstavo ponudenih predmetov.
Šolski vrtnarji upravitelji, pa tudi mnogi učitelji in tovarišice so skrbni rejci perutnine, ki imajo za današnji razvoj štajerske kokoši v naši banovini velike zasluge. Bilo bi morda res lepo, da bi organizirali razstavo štajerke, ki je tudi predvidena, sami učitelji, toda na željo gospodarskih krogov, so se pritegnili kot razstavljalci tudi drugi krogi osobito kmetski perutninarji.
K ogledu razstave vabimo iskreno vse tovariše in tovarišice že iz razloga, da prejmejo za lastne enake prireditve nekaj pobud, morda tudi namigljajev, kaj in kako se naj ne razsltavlja. Kolikor se govori, je sklicalo laško učiteljsko društvo v Celje o priliki razstave svoje zborovanje, ostala, vsaj sosednja društva pa vabimo, da priredijo na razstavo društvene izlete. Razstavni odbor }e izdal tudi zanimivo brošuro, ki se bo za ceno 2 Din oddajala mesto vstopnine.
Šolsko vrtnarska razstava bo odprta od 20. do srede 24. oktobra do 12. ure, perutninska samo v soboto 20 in v nedeljo 21. okt.
I. Gosak.
—	Sreska kmetijska in šolsko-vrtnarska razstava bo v Murski Soboti v dneh 13., 14. in 15. okt. Razstava bo obsegala: poljedelstvo in travništvo, sadjarstvo in vinogradništvo, čebelarstvo, osnovno-kmeit. šolski pouk, šolsko vrtnarstvo, domači obrt, gozdarstvo ih lovstvo in perutninarstvo. Slovesna otvoritev bo v soboto dne 13. oktobra ob 9.30 uri v Sokolskem domu. Razstava je prirejena pod pokroviteljstvom bana dravske banovine gosp. dr. Drago Marušiča.
—	V odboru za razstavo šolskih vrtov v
Murski Soboti so tovariši: predsednik Titan Ivan, šolski upravitelj v Kupšincih; tajnik Čižek Gustav, sreskemu naičelstvu dodeljeni učitelj v Murski Soboti; člani: Velnar Jože, sreski šolski nadzornik v Murski Soboti; Antauer Evgen, šolski upravitelj v Tišini; Furek Roman, šolski upravitelj v Brezovcih; Gabrijelčič Franc, šolski upravitelj v Murski Soboti; Titan Josip, šolski upravitelj v Pucon-cih; Horvat Bela, šolski upravitelj v Krogu.
Stanovska organizacija JUU
Iz sekcije
— Predsedništvo Izvršnega odbora JUU
je dobilo od sreskega društva iz Osijeka brzo-jav s to vsebino: »Sa sreske skupštine na kojoj je sa aklamacijom provedeno geslo sloge: srdačno Vas pozdravljamo sa največim povjerenjem. Pretsjednik.
—s Blagajniki sreskih učiteljskih društev se naprošajo, da pošljejo izkaze članstva in mesečne prijave za september. Glede števila članstva se mora prijava za september ujemati s prijavo za junij, ako upoštevamo vstop in izstop članstva med počitnicami. Članski izkazi se morajo sestaviti po alfabetnem redu, in sicer za sekcijo v dvojniku (naša tiskovina) in za Beograd v enojniku (centralna tiskovina). Ako društvo še ni prejelo tisko-' vine za Beograd, jo prejme v najkrajšem času. Društva plačujejo članarino za Beograd mesečno. Ce je pa plačalo kako društvo letno že v naprej., je tudi v redu. Za pravnega kon-zulenta letos ni treba prispevati. Plačati morajo v ta sklad1 le ona društva, ki niso lansko leto storila svoje dolžnosti. — Blagajnik.
—s Upravitelji(-ce)! Opozorite krajevne šolske odbore, da poravnajo zaostalo naročnino Popotnika, ki sega pri sekciji v velike tisočake in onemogoča redno poslovanje. Prvi številki letošnjega letnika so bile priložene
dospeti* ^ ^ . napoiJejU> ^ora
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
položnice, ki se jih čimprej poslužite in nakažite naročnino tudi za letošnje leto. — Blagajnik.
Iz druStev:
— JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL bo imelo svoj občni zbor dne 13. oktobra 1934. ob pol 9. uri v Ljubljani v telovadnici narodne šole na Grabnu. — Dnevni rod bo; 1. Poročilo o glavni in o banovinski skupščini. (Tov. Gole in tov. Mikuž.) 2. Poročila upravnega in nadzornega odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno.	Odbor.
= JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH bo imelo zborovanje in redni občni zbor v sredo dne 10. oktobra t. 1. ob pol 10. uri pri Sv. Trojici. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu tudi volitve upravnega in, nadzornega odbora in poročilo o skupščinah. — Ker bo v zvezi s tem zborovanjem tudi sreska učiteljska konferenca, na kaiteri bo predaval tov. sreski šolski nad'zornik Ivan Tomažič, je udeležba seveda obvezna. — Ob pol 9. uri seja upravnega in nadzornega odbora..
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ - METLIKA. Spomenica včlanjenemu in nevčlanjenemu učiteljstvu sreza Črnomelj -Metlika. Odkar smo potovali iz ene banovine v drugo, so zavladale med našim učiteljstvom nezdrave razmere. Nujna je potreba, da se zavemo nepravilnosti in združimo naše razdvojene sile v prid naši stanovski organizaciji. Otresti se moramo predsodkov in se v našo korist poprijeti dela. Pozivamo tovariše in tovarišice, ki so do danes stali izza plota organizacije, da se vrnejo v našo sredo. Le dobra in močna stanovska organizacija nam lahko pomaga pri našem šolskem in izvenšolskem polju v našo moralno in materialno korist. Strnimo se tudi z našo mlado generacijo, da ji damo možnost, da se udejstvuje na šolskem, kakor tudi izvenšolskem delu za dobrobit naše Belobrajine.
V	tem smislu sklicuje sresko učiteljsko društvo za sreza Črnomelj - Metlika 20. oktobra t. 1. ob 1. uri popoldne v Gradacu v Belo-krajini redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zboira. 2. Volitev predsednika in zapisnikarja občnega zbora. 3. Poročilo funkcionarjev. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Volitev novega odbora (voli se za dobo treh let). 6. Slučajnosti.
Novo priglašene člane sprejema društvo pred občnim zborom.
Tovariši in tovarišice! zavedajmo se svojega stanu in organizacije, ker v slogi je moč.
V	imenu odbora tovariško pozdravlja Just Martelanc, poslovodeči podpredsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LOGATEC
bo zborovalo dne 13. oktobra 1934. ob 3^9. uri na Rakeku s sledečim dnevnim iredom: poročila funkcionarjev, predsednika, tajnika, blagajnika, poročila o banovinski in državni skupščini. Volitve in slučajnosti. Upravitelji naj javijo izpremembe članstva na šolah.
Odbor.
= JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo, kakor je bilo že zadnjič javljeno, v soboto 13. t. m. v Narodnem domu v Mariboru, vendar, ker odpade poročilo g. sreskega šol. nadzornika, se prične zborovanje in obe. zbor kakor običajno ob pol 10. uri predpoldne, pač pa se seja upravnega in nadz. odbora ter vseh re-
ferentov začne že ob 8. uri. Točna in polno-številna udeležba je nas vseh stanovsko-častna dolžnost!	Predsednik.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU ima svoj občni zbor v soboto dne 6. oktobra 1934. ob pol 10. uri v Šoštanju. Na
dnevnem redu so poročila funkcionarjev, volitve, poročilo o banovinski in glavni skupščini ter slučajnosti.	Odbor.
Novosti na knjižnem trgu
—k Naš dom. Kakšen naj bo? Ing. arh. Rado Kregar. Izdala za svoje naročnice založba lista »Žena in dom«. Tiskala ljudska tiskarna v Mariboru. Mali človek, ki si hoče zgraditi lasten dom potrebuje strokovnih navodil in nasvetov, kako naj se loti dela, da čimprej in s čim manjšimit stroški doseže svoj smoter. Namen knjige je, da v vseh strokovnih zadevah pomaga z nasveti in obvaruje gospodarja pogrešk, ki imajo lahko zle posledice za solidnost hiše, pa tudi za njegov žep. Izdajo te knjige je rodila potreba in vedno večje zanimanje malega človeka, ki si želi z malimi sredstvi postaviti lasten dom, čeprav v še tako skromni obliki. Knjiga bo dobro došla mnogim našim tovarišem, ki si žele zgraditi svojo hišico, pa tudi učiteljem pri pouku, posebno v višji narodni šoli, kjer bo treba spregovoriti o tej stvari. V dogled-nem času izideta še dve knjigi in sicer druga z naslovom »Kaj moram vedeti, kadar gradim svoj dom«, tretja: »Kako se gradi«. Bogato ilustrirana knjiga »Naš dom« stane 30 dinarjev.
—k Sveznadar. sestavil in uredil publicist in urednik »Jugoslov. Lloyda« g. Lakatoš iz Zagreba. Priročna knjižica vsebuje vse, kar mora inteligent znati iz astronomije, zemlje-pisja. kmetijstva, rudarstva, industrije, financ, pomorstva, aviatike, športa, zdravilstva i. dr. Vse je tabelarično in pregledno podano na 128 straneh in v 500 statističnih tabelah. Knjižica ima obliko žepnega notesa. Cena knjižici je Din 6'—. v platino vezani Din 8'—, v pol-usnje Din 10'—, v popolno usnje Din 12'—. Naroča se pri upravi »Sveznadara«, Zagreb, Berislavičeva 10.
—k Upton Sinclair: Dolarji, II. del, prevedel Mirko Javornik. Roman človeka, ki je postal bogat, je izdala Delavska založba reg. zadruga z om.. zavezo v Ljubljani v zbirki Krekove knjižnice. Cena vezani knjigi je Din 40'—, broširani Din 26'—.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinsiva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
' FR. P. ZAJEC
i ( p r a i a ■ optik Ljubljana, Start trg t
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre,
toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto aparate itd Velika zaloga raznih u.r, llatniru-Le srebrnim: Ceniki brezplačno.
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TYRŠEVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2478.
Zalog« stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. LakKnzni predmeti.
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
Šolske knjige
za vsa katagorlja tel In po najnovejših izdajah
Vam nudi vidno
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolo in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44

KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Za dame
elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame in gospode......
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
Za deco
plaščki
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in «olidna.
K. PUČNIK
Selenburgova ulica Stew. 1
nasproti kavarne »Zvezda"
a Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja!