ČLOVEK IN OKOLJE
n
Lepota in čistoča naravnega okolja pa zaščita narave pred indu-strijskimi odpadki postajajo velik sodoben problem. Strokovnjaki so že izračunali: Če bi vso odpadlo ,,obratovino" enakomerno po-razdelili po zemlji, bi le-ta po preteku 15 let pokrOa celotno zemeljsko površino s slojem, debeUm 5 m! Torej smeti že ogrožajo sodobnega človeka.
Smetišča sc povsod v svetu hitro kopičijo. Tako npr. v ZDA odvržejo ljudje prek 30 milijard krožnikov in steklenic in piek 4 milijone plastič-nih zabojčkov v enem samem kole-darskem letu. Vzpoiedno z narašča-njem industrije in širjenjem mest na-raščajo tudi odpadni materiali. Posa-mezna mesta v Evropi morajo odva-žati odpadke tudi po 100 km daleč ven iz mest. Tak transport pa je zelo drag. Vendar sodijo da to,še ni naj-večje zlo. Najhujše je to, da vedno težje najdejo mesta za odpadke. Smetišče često predsta»'lja ogromno povrSno zemlje, ki je za vse drugo izgubljena. Smetišče predstavlja stal-no nevarnost in izvir številnih, pred-vsem črevesnih in drugih nalezljivih bolezni, ki nenehno ogrožajo zapo-slene in okolico, deprav smeti pre-vidno zakopljemo v zemljo.
V bistvu bo moral človek vse bolj aktivno posegati v svoje okolje, če bo hotel obdržati ravnotežje med se-boj in okolico. Predvsem bo moral trajno vzdiževati čista tla. Pri za-drževanju in širjenju črevesnih in drugih nalezljivih bolezni ,,umaza-nije", obolenj domačih živali in okužb s črevesnimi paraziti pred-stavljajo velik problem z organskimi odpadki onečiščena tla. V taki zemlji najdemo tudi bacile botuli-nusa, tetanusa, gangrene itd. Organ-ske snovi, ki so kot odpadli material raztresene v okolici hiš, na bregovili rek itd., privabijo števUne glodalce, predvsem podgane, miši in pižmov-
ke, ki nenehno iščejo prav tako hriino. Na takih mestih opažamo po-leti roje niuh. V takem okolju nas bodo torej vedno ogrožale hude na-lczljive bolczni, npr. nalezljiva zlate-nica, dizenterija (ki se je zaradi baci-lonoštva posebno bojimo), morda celo kolera itd. Organski prah in smrad onečiščata zrak, kjer človek dela ali počiva, kjer leži bolnik. Smrad je lahko velika ovira pri du-ševnem razpoložcnju človeka.
Bistvene težave nastajajo tudi za-radi nenehnega porasta in vse večje potrošnje raznovrstne embalaže, ki jo sistematično in celo neekonom-sko razmetavamo, kot da za izde-lavo tovntnega materiala ne bi bilo potrebno nobeno delo.
Smetišče predstavlja danes že manj ugodno, zastarelo obliko shra-njevanja odpadnih snovi. ldeja o to-vamah, v katerih naj bi sežigali smeti iz gospodinjstev in jih predelo-vali v gnojila, pa ni tako poceni. Ena taka tovarna stane sedemkrat več kot termoelektrama. Zato je za zdaj bolj ekonomično predelovati smeti v kompost. V Evropi nekatere take tovarne že delujejo. V taki tovarni biotermično v posebnih ceveh, ki so zelo dolge in imajo velik premer, predelujejo smeti v kompost. Še prcj pa z magneti izločijo kovinski od-padni material. TermogUne bakterije prekompostirajo smeti v kompost v treh dneh. Ta kompost je visoko-vredno gnojilo, saj vsebuje veliko ogljika,  fosforja, dušika, kalcija in
kalija. Taka tovarna lahko predela več sto tisoč ton odpadnih snovi letno. Posamezne -tovame izrabljajo karton in les za szžiganje. Paro, ki jo tako pridobijo, izrabljajo v indu-striji, pepel pa uporabljajo v gradbe-ništvu in vrtnarstvu za gnojenje zele-nih površin. lz odpadkov ponekod pridobivajo celo gorilni špirit.
Velike težave predstavljajo sinte-tika in azbest. Saj je npr. azbestni prah neuničljiv povzroča pa med silikati najtežje zaprašitve pljuč, ka-terim se zeJo rad pridruži še pljučni rak.
Smeti bo vedno več in več. Od vzgoje posameznika bo odvisno, kako jih bomo shranjevali, oziioma uničevali.
Da bi obdržali ravnotežje čistoče med industrijo in okoljem, se bori-mo tudi na Vevčah. Zelo težko je vsakodnevno opazovati raznovrstne* odpadke, ki priplavajo po Ljublja-nici, saj ta prinaša, kakor pravijo v elektrarni na Fužinah, vse - celo kavče, fotelje, omare, stole, po-stelje, kolesa, prazne zaboje..., skratka vse, kar bi bilo treba odlo-žiti kje drugje. Teh odpadkov je ved-no več in vse kaže, da temu ne bo konca; Tudi bregovi te reke, v kateri so se ljudje nekoč kopali, so po-nckod prava smetišča. Posebno kri-tično postane, kadar je Ljubljanica) zelo nizka.                                    s
Potiebno bo še precej dela, vzgoje' in časa za čiščenje in urejevanje bre-gov, saj predvidevamo, da bo Ljub-ljanica čista kot na izviru šele v pri-hodnjih 10 letih. Potrebno bo storiti vse, da ne bomo imeli smetišča v smetišču in da se ne bo pešec zado-voljno smchljal, ko bo hodil po mor-da umetno speljani stezici ob Ljub-ljanici.                                          1
dr. B. M.