teto VI., štev. 168 Ljubljana, sreda 22. julija 1925 Poitnlna pavšal I rana. Cena 2 Dir t=a t»h.|« oh 4. »fntral« ca Stane mesečno Din »5"—; sa inor Jekfa, o katerem je govoril g. Markovič in Id naj dokaže, da se je dejansko pripravlja« la nova koalicijska pogodba, ker je stara ugasnila. Besedilo tega projekta se glasi: 1.) Zvesti pravcu, ki se ga je pri volitvah držal Narodni blok ugotavljajo predstavni« ki Narodne radikalne stranke in Samostoj« ne demokratske stranke potrebo, da se na« daljuje politika Narodnega bloka, dokler se ne izvede in zagotovi program na podlagi katerega je bil Narodni blok sestavljen: končna ureditev in konsolidacija naše dr« žave na temelju ideje narodnega in držav« nega edinstva. V to svrho in radi nspešnej« šega dela se sklene, da se ustanovi formah na politična organizacija Narodnega bloka, ki jo tvorita oba kluba. 2.) Narodni blok bo imel skupno pred* stavništvo, ki ga tvorijo predsednik in šest članov, od katerih so štirje člani radikal« nega in dva samostojno demokratskega klu« ba. — 3.) Delovni program in vso politično udej« stvovanje v Narodni skupščini določuje predstavništvo Narodnega bloka po odobre« nju obeh klubov. Po potrebi se bodo skli« cevale tudi skupne seje obeh klubov. 4.) Ena glavnih svrh parlamentarnega de« la Narodnega bloka je, da se definitivno izvede ustava, da se določijo potrebni kora« ki v svrho ozdravljenja državne uprave, da začne funkcijonirati samouprava občin, sre« zov tn oblasti, kakor tudi da se vse delo in vsa prosveta reorganizira v duhu narodne« ga unitarlzma. 5.) Narodni blok se more razširiti na dru* ge stranke ali elemente samo po predhod* nem odebrenju obeh klubov, razen ako bi izredno nujne razmere to onemogočale. V tem primeru zadostuje soglasnost predstavi ništva. 6.) Predstavništvo Narodnega bloka se bo potrudilo da se doseže složno sodelovanje NRS in SDS tudi zunaj Narodne skupščine, da pa pri tem prepušča krajevnim predstav nikom ene in druge stranke, da delajo, ka« kor to zahtevajo razmere, bodisi kot for« malno enotne skupino ali vsaka zase, ven« dar pa v tem cilju, da se čim uspešneje po« bijajo separatistični ali protinarodni protiv« niki in da se izogibajo nepotrebnim sporom med obema strankama. 7.) Nesporazume, ki bi nastali med krogi NRS in SDS ter večji konflikti, tudi ako se pojavijo na deželi, bo reševalo predstavni« štvo Narodnega bloka. Po potrebi bo za re« sevanje takih sporov delegiralo posebne od« bore. 8.) Predstavništvo Narodnega bloka ima vrhovno kontrolo nad vsem časopisjem ene in druge stranke. Mi avtentično poznamo historijat tega projekta ki nikakor ni v skladu z razlago g. drja Markoviča in s tendenco s katero ga objavlja »Samouprava«. Navedeni pro* jekt ni besedilo nove koalicijske pogodbe, ki bi naj stopila na mesto «konzumirane» pogodbe od 27. marca, temveč Je baš na* sprotno načrt organizacijskega statuta, so izvršilne določbe osnovne v polni veljavi stoječe pogodbe, ki naj bi omogočile sistei matično sodelovanje obeh strank Narod« nega bloka in zajamčile enotnost njegove taktike v parlamentu in izven njega. Ta projekt je izdelal minister Žerjav na pod« lagi obširnih razgovorov z min. predsedni« kom Pašičem in so je o njem vedno raz« pravljalo z naravno predpostavko, da je osnovno pogodba z dne 27. marca v pclni veljavi. Besedilo projekta, ki ga objavlja «Samouprava», je tore j ravno nasprotno dokaz, da je prvotna pogodba obstojalo, dokler je ni NRS enostransko raztrgala... Podpis jugoslovensko-italijanskih konvencij v Nettunu Skupno je podpisanih 32 konvencij. Beograd, 21. julija. Po vesteh' Iz Rima je včeraj zjutraj prispelo brzojavno pooblaščenje našemu poslaniku v Rimu Antonijeviču in naši delegaciji, da podpiše vse konvencije, ki so se sklenile v Benetkah, v Fi-renzi in Rimu. Nato sta takoj odpotovali v Nettuno italijanska in naša delegacija z našim rimskim poslanikom An-tonijevičem. Delegaciji sta se podali v grad San Gallo, kjer ju je sprejel ministrski predsednik Mussolini. Svečana ceremonija podpisa je trajala nad pol ure. Najprej je podpisal Mus solini, za njim Antonijevič ter predsednik dr. Rybar. Konvencije so tiskane na zlato obrobljenem papirju, pole pa so zvezane s trakovi v italijanskih in jugoslovenskih državnih barvah. Po podpisu konvencij se je vršila pogostitev udeležencev, nakar sta obe delegaciji odpotovali, jugoslovenska v Beograd. 0 vsebini podpisanih' konvencij so zaenkrat znane naslednje podrobnosti: Skupno je podpisanih 32 konvencij, od katerih jc najvažnejša ona o železniškem prometu z Reko. V tej konvenciji se predvideva, da se tekom treh mesecev po podpisu določi direktna tarifa za prevoz blaga med Reko in zaledjem, odnosno jugoslovenskimi jadranskimi lukami. Za ta čas, dokler konvencije ne bodo izvedene, se obe državi obvezujeta, da bosta znižali tarifo za prevoz lesa za 30 odst. Ta olajšava velja za luke Trst, Reka in Sušak. Tarife, ki veljajo za prevoz blaga v Jugoslavijo do Sušaka, se bodo aplicirale tudi na Reko s to razliko, da se bo doplačevala tarifa za 1 km več. Trgovinski promet v reški Iukl se urejuje s posebno pogodbo, v kateri se predvideva, da celo administracijo v področju Reke vrše italijanska oblast-va, dočim je uprava na progi Reka-Ba-kar v rokah jugoslovenskih oblastev. V bazenu Thaon de Fevel se bo uredilo posebno postopanje za mednarodni promet. V tem bazenu bodo veljale vse olajšave, ki veljajo v reškem «pun-to franco«. Ta bazen se prepušča v upo rabo Jugoslaviji in carinsko nadzorova nje bodo vršila v njem jugoslovanska oblastva. Jugoslovensko blago, ki prihaja v ta bazen preko italijanskega ozemlja, ne izgubi svojega nacionalnega izvora. Stroške za vzdržavanje bazena nosita skupno obe državi. Javna skladišča bazena se dado v upravo ju-goslovenskim oblastvom. Razen te je bila dalje zaključena kori vencija o razdelitvi javnega imetja na Reki. Potem je bila s posebnim dogo-vorom urejena oskrba Reke z vodo In električnim tokom, Z dogovorom o upo rabi reške bolnice se dQv»Ifrk jugoskj- venskemu prebivalstvu s Sušaka, Bakra. Crikvenice, Novega, Senja, Kastva in Krka, da morejo v to bolnico pošiljati svoje bolnike za pristojbine, ki veljajo za reške meščane. Arhiv, ki se nahaja shranjen pri reški občini, se razdeli z okoliškimi občinami. S pogodbo o ureditvi državljanskih odnošajev za pripadnike mesta Reke, je določeno, da vsi oni pripadniki reške občine, ki so do 31. decembra 1909. bili sprejeti v reško pristojnost, postanejo italijanski državljani, v kolikor še sedaj žive na tem področju. Nasprotno pa oni reški meščani, ki so sicer do tega roka bili sprejeti v pristojnost mesta Reke, toda so nastanjeni na področju. ki pripada Jugoslaviji, postanejo jugoslovenski državljani. Tem se dovoljuje, da morejo v roku 6 mesecev opti-rati za Jugoslavijo ali Italijo. Za Jugoslovene na Reki veljajo olajšave. ki so določene s pogodbo o pravicah jugoslovenskih manjšin na Reki. Ta pogodba predvideva, da morejo vsi Jugosloveni, ki optirajo za jugoslovensko državljanstvo, a so pristojni na Reko, nemoteno nadaljevati na Reki svoj poklic, vzdržavati šole v materinskem jeziku ter snovati podporna in kulturna društva. V jugoslovenskih šolah na Reki bodo nastavljeni za učitelje jugoslovenski državljani iz notranjosti Jugoslavije, ako to dovoli italijansko obla stvo, ki te šole nadzoruje. Notarji in od vetniki na Reki, ki optirajo za jugoslovensko državljanstvo, morejo izvrševati svojo prakso in sestavljati akte v hrvatskem jeziku. Italijanska oblastva so dolžna sprejemati vse akte, ki so pisani v hrvatskem jeziku od jugoslovenskih optantov. Samo za carinska oblastva to ne velja. Enake olajšave v njihovem smislu veljajo tudi za Italijane na otoku Krku in v Dalmaciji. Zmaga francoske levice pri upravnih volitvah Pariz, 20. julija. Pri včerajšnjih volitvafi v generalne svete je bila opažati nepričakovano majhna udeležba, ki se ne more upravičiti ne z volilno utrujenostjo in še manj z dejstvom, da je precejšnjo število volilnih upravičencev na počitnicah". Že prvi rezultati volitev so pokazal! napredovanje levičarskih strank, 'dasiravno je levičarski kartel to pot v Alzaciji in Lota-ringiji precej nazadoval. Komunistična stran ka pa je doživela velik poraz. Po zadnjih uradnih' rezultatifi je bilo izvoljenih 115 konservativcev in liberalcev, 236 republikancev, 223 levili republikancev, 138 »dJkaMi rejmbarancev, 444 radikalov in socfjaUsttenih radikalov, 49 sodJaltetKnih republikancev, 91 socijalistov tn 2 komunista. Potrebno je 96 o4jth volitev. Dva rezultata še nista znana. Po teh volitvah Izgubijo konservativci in liberalci 6, republikanci 43, levičarski re-publikanci 35, in komunisti 5, radikalni republikanci pa pridobijo 11, radikali in socialistični radikali 58, socljalistični republikanci 3 in socijalisti 19 mandatov. Levičar-ski kaTtel pridobi v celem 91 sedežev. Zadovoljni gospod Radič Z včerajšnjim jutranjim brzovlakom se .ie vrnil z Bleda v Zagreb g. Stjepan Radič v spremstvu svojega nečaka ministra Pavla Radiča. Na kolodvoru v Ljubljani je publika z veliko radovednostjo ogledovala salonski voz. v katerem je sedel predsedni bivše HRSS. Toda okna so ostala zastrta. Gosp. Radič je sprejel našega poročevalca, kateremu je ponovno izjavil, da je s svojo avdijenco jako zadovoljen ter se je nato spustil v razgovor o slovenskem časopisju. Dobro mu je znano, kako razširjeno je »Jutro« in priznal je resnost in vpliv našega lista, a menil je, da nismo baš prijatelji. Naš poročevalec je odvrnil, da »Jutro« ni nikomur sovražnik, kdor pošteno in iskreno dela za narodno in državno edinstvo. Pred slovesom je gosp. Radič dovolil, da ga naš poročevalec fotografira za »Jutro«. V to svrho se je vstopil k otvorjenemu oknu vagona na strani, ki je peronu protivna, tako da publika tudi te »operacije* ni opazila. Fotografija, ki jo priobčujemo, kaže obraz jako zadovoljnega gosp. Radiča. Medtem se je minister Radič razgo-varjal z velikim županom drjem. Balti-četn. Kmalu ie brzovlak kreni! naprej proti Zagrebu, kjer sta oba gg. Radiča izstopila ter obiskali predsednika sodnega stola Bačaca, preiskovalnega sodnika drja. Korblerja in državnega pravdnika drja. Ziliča. Vsem trem se je Stjepan Radič v svojem in v imenu HSS (!) za-hvalil za humano postopanje. Zvečer se je Stjepan Radič v spremstvu svojega nečaka ministra Radiča odpeljal v Beograd, kjer ostane dva dni. Od tam se poda v kopališče Baško. __ Kriza v češkoslovaški koaliciji Fredsednfk Masaryk sprtjel ostavko ministra Stribrnega. — Resolucija narodnih socijalistov. — Francoski glas o krizi. Praga, 20. julija. Predsednik Masaryk je poslal danes ministru Stribrnemu pismo, v katerem mu sporoča, da je sprejel njegovu ostavko. Istočasno se mu zahvaljuje za uspešno vodstvo njegovega resorta fn za njegovo sodelovanje v vladi, zlasti v času dopusta ministrskega predsednika. Predsednik Masaryk izraža v pismu upanje, da se ne poslavlja za dolgo od njega. Vodstvo prometnega ministrstva je poverjeno ministru dr. Franketu. Danes se je vršila seja izvršnega odbora narodne socijalistične stranke, na kateri je bila narodnosocijalističnim ministrom izrečena zaupnica in zahvala za njihovo odločno zastopanje strankinih zahtev v nuncijevi aferi. Odbor je vzel na znanje ostavko ministra Stri-brnega, ki jo je podal iz osebnih razlogov. Narodni socijalisti ostanejo v koaliciji in bodo čakali na razvoj dogodkov'. Zato ostaneta oba njihova ministra dr. Beneš in dr. Franke še v vladi. Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarja, da je narodnosoci-jalistična stranka v interesu države in naroda zahtevala, da mora vlada na vatikansko izzivanje energično odgovoriti .in sicer na način, ki bo Vatikanu dokazal, da jc njegov napad naletel na cdpor vlade in celokupnga naroda. V resolucijo jc sprejeta tudi ponovna zahteva, da mora vlada odgovoriti na narodnosocijalistično interpelacijo. Resolucija izraža posebno zahvalo ministroma dr. Benešu in Stribrnemu. Izvršni odbor nalaga narodnosocijalističnim senatorjem in poslancem dolžnost, da morajo na vatikansko izzivanje delovati na to, da se rešijo cerkvenop?litična vprašanja šele po ločitvi cerkve od države. Pariški dnevnik «L'Oeure» piše pod naslovom »Blazne zahteve Vatikana bi češkoslovaška vlada® med drugim: Izgleda, da je praški kabinet v razkroju kljub prizadevanjem in spretw> sti gosp. Beneša in predsednika gosp. Svehle. Demisiji gosp. Stribrnega. scci-jalističnega železniškega! ministra, bo menda sledila demisija finančnega ministra in prosvetnega mintotra. Ce se no- vica potrdi, je malo upanja, da vlada to demisijo preživi. Njen razpust pa moramo vsekakor obžalovati, kajti redkokdaj se je smela kaka vlada imenovati bolj »narodno« kot ravno ta. To je bilo boli zvezno kot koalicijsko ministrstvo, kajti v njem so bile zastopane vse stranke (izvzemši seveda Nemcev in komunistov). To narodno enoto pa hoče streti nadutost svete Stolice: Češkoslovaška vlada je sklenila da potom zakona določi narodni praznik na čast Janu Husu, katerega smatrajo vse stranke, tudi katoličani .za pravega narodnega heroja. Sv. Stolica pa se je spomnila, da ni bil Jan Hus v očeh Cerkve nič drugega kot nizkoten krivoverec, vreden da se se-žge na grmadi, kar se je tudi v resnici dogodilo ... in Vatikan je bil tako nesramen. da je javil, da smatra oficijelno udeležbo češkoslovaške vlade pri tej proslavi za razžalitev. Tako vmešavanje v državne zadeve, tako nepriznanjc njene suverenosti pa je neznosno, in vlada .ie prešla preko te zahteve na dnevni red. Toda Vatikan se je uprl in nuncij je zapustil z glasnim protestom Prago. Da se prepreči politična debata, ki bi vlila olje na ogenj, je vlada menila, da je najbolje končati z zasedanjem parlamenta. Toda stranke levice so bile mnenja, da je to prevelika uslužnost napram Vatikanu in so zahtevale, da se odgovori s popolnim prelomom na dvoj no nesramnost. Razumljivo je, da je pod takimi okolnostmi narodnosocijali-stični minister Stribrny odstopil. Tako se jc odigrala ta stvar. Ce bo vlada padla, so vzrok temu samo škandalozne rimske zahteve. Politične beležke -r Cvetke dr. Koroščeve »Naše Straže«. V »Naši Straži« čitamo: »Od posebnega SDS strankarskega tipa lahko pričakuješ, da ti bo kot gasilec pred gorečo hišo dobro premislil, če ni pogorelec njegov politični nasprotnik in šele potem gasil, ko se je prepričal, da oškodovanec ni proti njegovi stranki.« Takih lopovskih izpadov proti pristašem SDS mrgoli v dr. Koroščevi »Naši Straži«, ki poroča v isti številki tudi, da je veliki župan dr. Pirkmajer vložil na mariborski stanovanjski urad prošnjo za nakazilo stanovanja ter pristavlja: »Ako se giblje g. Pirkmajer v upih in nadah, da mu bo stanovanjski urad takoj položil pred noge kako razkošno stanovanje, se presneto moti!« Ako pomislimo, da je pravi duševni oče »Naše Straže« posl. Zebot, odgovorni urednik pa duhovnik Januš Goleč, potem se tem dokazom klerikalne novinarske dostojnosti ne smemo preveč čuditi. + Dr. Korošec za odpravo verouka iz šol. »Slovenec« je pričel objavljati članke o »Boju sovjetov proti cerkvi in religiji.« Ponedeljkovi »Balkan« pa je objavil članek proti »Vseruskemu sa-vezu gradova«, ki je organizacija libe-ralno-levičarske buržoazije Rusije in v kateri imajo mnogo vpliva tudi ruski socijalnr revolucijonarji. Ta savez si prilašča pravico nadzorstva ruskih šoj, ki jih vzdržujemo v naši državi, in kakor trdi »Balkan« je dr. Korošec kot prosvetni minister kljub protestu ruskega sabora na predlog tega saveza ukinil pouk verouka v ruskih šolah. Za klerikalno versko politiko je to vsekakor zelo značilno! + Trinajsta vlada. Sami nesrečni znaki: Protokol RR je bil podpisan 13. tega meseca, ukaz o imenovanju nove vlade pa navzlic radičevski bojazni — v petek. Vobče pa je tudi sedanja vlada trinajsta. In ker to nemara ne intere-sira le lahkovernikov in skeptikov, re-kapituliramo dosedanje vlade v nastopnem: 1.) 13. decembra 1918. Koncentracijska vlada Stojana Protiča, 2.) 17. avgusta 1919. Davidovičeva vlada, 3.) 8. oktobra 1919. renovirana Davidovičeva vlada, 4.) 15. februarja 1920. Protičeva vlada parlamentarne zajednice, 5.) 17. maja 1920. vlada dr. Milenka Vesniča, 6.) 1. marca 1921. prva koalicijska vlada radikalov in dethokratov pod N. Pašičem, 7.) 24. decembra 1921. druga koalicijska vlada RD s Pašičem, 8.) 16. decembra 1922. Pašičeva homogena radikalna vlada, 9.) v decembru 1923. obnovljena homogena vlada s Pašičem, 10.) 7. marca 1924. prva vlada Narodnega bloka, 11.) 27. julija 1924. Davido-vič-Koroščeva vlada. 12.) 6. novembra 1924. druga vlada Narodnega bloka in zdaj — 13.) vlada RR . • . Cu.imo in molimo, da ne pademo v lahkovernost. 4- Radičevci so resignirall na »hrvatsko« Bosno. Kakor znano sta minister dr. Srškič in tajnik Narodne skupščine Stevo Kobasica se morala osebno podat v Sarajevo obrazložit genezo aranžmana RR ter opravičevat razbitje Narodnega bloka, ki je med bosanskimi radikali užival posebno močne simpatije. Po konferenci je g. Kobasica podal za novine posebno izjavo, v kateri poudarja: Vprašanje sporazuma se je rešilo na bazi, da je Bosna prav tako srbska kakor je srbska Srbija. V tem smislu so radikali napravili z radičevci aranžman v pogledu Bosne in Hercegovine tako. da ostane celotno politično stanje in ves uradniški aparat kakor doslej. V Bosni in Hercegovini ne smejo igrati nikake uloge elementi, ki so srbofobsko razpoloženi. — Z izjavo je predvsem jasno posvedočeno, kako so si radičevci in radikali delili interesne sfere, samo, da so si radikali odbrali silno velik del, dočim so se radičevci z lahkim srcem odrekli tudi Herceg-bosne, katero so doslej vedno proglašali za matico Hrvatstva in jedro člo-večanske ideje, ~ r-f Priznanje polomije Pucljeve Zve. ze. V nedeljo se je vršil na Zidanem mostu sestanek Pucljevcev in Prepelu-harjev, na katerem je podal poročilo o političnem položaju g. Pucelj. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se med drugim konstatira tudi tole: »Pri sedanjem parlamentarnem sporazumu se slovenski narod ni upošteval, kar je posledici najbolj žalostne perijode dosedanje slovenske politike, to je od 1. 1918. da!.ie.» Pucljevski generali s tem priznavajo, da so radičevstvu nasedli in odšli pri »sporazumu« praznili rok. Pucelj ni niti minister, kar se je preje zatrjevalo, da bo. niti niso bili Pucljevci sicer upošte-vani pri novi vladi. Radičevci so jih kraikomalo postavili na dilco. Ni treba, da je kdo velikolaški državnik, pa mora uvideti, da je utemeljitev »Zvezar-jev« zakaj so Pucljevi drobtinarji ostali na cedilu, smešna in bedasta, ker ni niti SDS, niti SLS kriva, da g. Pucelj ni minister. Pucljevci so radičevsko juho sami kuhali, in sicer zelo oblastno in samozavestno, zato bodo morali to juho tudi sami zavžiti. V upanju, da se bo sedanji parlamentarni sporazum vendarle še «poglobil in razširil s pomočjo Zveze in da končno tudi Slovenci pristopimo k Srbom in Hrvatom kot enakopravni in enaki« je sestanek delegatov SKS in SRS izrekel »popolno za. upanje parlamentarnim zastopnikom naše Zveze«. Z drugimi besedami: Pucelj in Prepeluh sta jo sicer dosedaj polomila, niti obetanih drobtin ni, a vendar sta »fejst fanta«. Vrana vrani oči ne izkljuje. S to tolažbo, sicer pa po-grebarskih obrazov, so se v nedeljo razšli na Zidanem mostu slavni zve-zarji in borci za Slovence od 18. julija 1925. naprej. V ilustracijo ozadja sestanka na Zidanem mostu naj omenimo dejstvo, da sta v soboto se pojavila med gratulanti pred zagrebškim zaporom tudi gg. Prepeluh in Pucelj, ki sta hotela razpravljati z voditeljem HSS. A g. Radič ju ni sprejel. Ker ne vemo, ali je g. Pucelj to v Zidanem mostu povedal, naj zabeležimo mi. Sicer pa ja dosegel g. Pucelj po najnovejših vesteh iz Beograda baš te dni velik uspeh. »Politika« namreč poroča, da bi tudi g. Pucelj bil rad za državnega podsekretarja, bodisi kot radičevec, bodisi kot radikal. Tem interesantneje bi bilo izvedeti, ali je g. Pucelj še vedno član zemljoradniške stranke in njenega parlamentarnega kluba v Narodu' skupščini. -f Jeza radi zamude. Ker so klerikalci v Beogradu že zopet zamudili vlak, so vsi iz sebe in pričeli so ponov. no s kanonado osebnih napadov. Njim je pač politika bistveno v prestavljanju in preganjanju uradnikov. Samo tega tudi čakajo pri vsaki spremembi vlade. Ne za narod delati, temveč prega-njati morajo ministri, potem šele vladajo po načelih katoliške politike. Ker pa nova vlada še nič ne preganja po Sloveniji, so pričeli s tem hvaležnim poslom kar po klerikalnih listih katoliški poslanci, ki se v svoji bolni fantaziji sedaj igrajo vlado. Na prosvetnem oddelku mariborske oblasti so že kar ekspresno premestili zlasti vse tiste, ki garajo od jutra do večera in žive že dolge mesece po gostilnah in uradniških menzah, ločeno od rodbin in brez nagrad. Čeprav se radi vzorne, ga in v vsakem oziru korektnega delovanja gg. prosvetnih inšpektorjev in nadzornikov ni še nihče pritožil, bi jih vendar radi psovali oni ljudje, ki jim plačuje narod dnevno po 300 Din dijet zato, da poštenim narodnim delavcem po shodili, gostilnah in časopisih čast kradejo. Prepričani smo, da v vsej mariborski oblasti ni šolnika, ki bi se pulil za to čast, ker se vsakdo straši ogromnega dela in malega plačila. Vse uradništvo mariborske oblasti z velikim županom dr. Pirkmajerjem vred je izvršilo baš te mesece z organizacijo uradov in sploh vse mariborske oblasti neprecenljivo delo, za kar bi bilo sicer treba vsaj dvakrat toliko osobja. Zato tudi vsi uradniki brez izjeme političnega prepričanja z ogorčenjem obsojajo cinične klerikalne napade proti velikemu županu in ostalim uradnikom, kakor tudi odločno zavračajo rovarenje neodgovornih mariborskih narodnih cinikov, ki se v Beogradu štulijo med radikale. Vrste poštenjakov se s tem počenja-njem samo krepijo. Po svetu — Tajna rusko*japonska pogodba. Kako? poročajo »Chicago Daily News», obstoja baje med Rusijo in Japonsko tajna pogod> ba o skupni politiki na Kitajskem. Na pod' lagi te pogodbe naj bi bilo izključeno vsako vmešavanje drugih držav glede Kitajske. Rusija naj bi prenehala s komunistično pro< pagando na Japonskem, Japonska pa naj b: imela proste roke glede Kitajske. — Ponesrečen vojaški upor na Portugalskem. V nedeljo 19. t. m. je izbruhnil v Li> zaboni upor vojaških čet pod poveljstvom oficirjev. Uporu se je pridružila tudi križar« ka Vasco de Gama. Upor je bil zelo omc--jen in so se revolucijonarji morali predat: zvestim četam. Nad mestom je bilo progla> šeno obsedno stanje. — Grčija za balkansko razsodišče. Grški zunanji minister Rendis jo podal 19. t. m glede odnošajev med Grčijo in balkanskim: državami važno izjavo o potrebi ustanovi!/ vo posebnega razsodišča, ki bi omogočevalo sklepanje varnostnih pogodb in zvez med Grčijo, Jugoslavijo in Rumunijo. Konven« cija o razsodišču bi morala temeljiti na tnec sebojnem spoštovanju nedotakljivosti suvo renih pravic. Vrednost takega razsodišča je razvidna iz dogodkov, ki so sledili zadnjim beograjskim pogajanjem za grškosjugoslo* vensko zvezo. Pianinarske svečanosti na Triglavu Planinarski dan na Triglavu, ki je pričel v soboto in končal v pondeljek zvečer, se je izpremenil v krasno manifestacijo pianinarstva srbskih, hrvatskih in slovenskih turistov, ki so imenovane tri dni pohiteli v ogromnem številu v Triglavsko pogorje in napolnili vse planinske koče, okrašene z narodnimi trobojnicami. Planinarji so prišli, da se medsebojno spoznajo ter izmenjajo misli in želje, kako bi najbolje vršili skupno propagando pianinarstva. Veličastni Triglav, simbol naše narodne moči in narodnega ponosa, še ni videl na svojih vrhovih tolike živahnosti in življenske sile svojih sinov, kakor na sedanjih planinarskih svečanostih. Ze v petek zvečer so odšle manjše skupine hrvatskih planinarjev do Mojstrane, glavni del pa jim je sledil v soboto popoldne. Brate Hrvate in Srbe je pozdravil na kolodvoru v Ljubljani predsednik Slovenskega planinskega društva dr. Tominšek. Na vsej poti od Ljubljane do Mojstrane so vstopali slovenski planinci in se je kmalu razvilo med vsemi pravo bratsko razpoloženje. Na Jesenicah so sprejeli hrvatske turiste člani turistovskega kluba «Skala*. Še isti večer so odšli turisti po raznih Kitih na Triglav, kjer so jih že pričakovali oni, ki so odšli že prejšnji dan. Ena skupina je odšla skozi Vrata, drugi po Praški in Tominškovi, nekateri po Bambergovi poti Trije pa so v nedeljo plezali po severni Triglavski steni. V nedeljo zjutraj je bil na Triglavu naravnost nebeški dan. Niti oblačka ni bilo videti. Skrlatica, Stenar. Cmir, Rjavina in Triglav sam so žareli v jutranjem solncu, sneg pa se je prelival in blesketal kakor nebroj draguljev. Razgled na vse strani je bil nebeški. Okoli barjaka »Skale*. ki so ga razvili vrh Aljaževega stolpa, se je zbralo okoli 50 turistov, članov slovenskih, hrvatskih in srbskih društev. V dolini Vrat pod severno Triglavsko steno, kjer sta se ponesrečila znana slovenska pianinca dr. Jug in Topolovec, so položili hrvatski planinarji vence, spominski govor pa je imel gosp. Kozak. Hrvatski turisti so istotako položili venec na ploao Antona Lenarčiča, ki je ponesreči] v Kotu. Spominski govor dr. čupo-viča je do solz ganil vse navzoče. Za iskrene izraze pietete se je zahvalil hrvatskim planinarjem tajnik »Skale* g. Pardubski V nedeljo popoldne so prihajale na Triglavski dom na Kredarici zadnje skupine turistov. V koči sami so se že nahajali člani »Skale*. Slovenskega planinskega društva in podružnic dr. Tominšek ml., Hrovatin, dr. Senjor, člani »Fruške gore* iz Novega Sada, član! srbskega planinskega društva, veliko število Hrvatov ter 10 dijakov iz Sre-ma. Tudi Staničeva in Aleksandrova koča sta bili polni planinarjev. Po vseh kočah je vladalo veselo razpoloženje. Na Kredarici je imenom hrvatskih turistov. predsednik podružnice »Sljeme* Vekoslav Cvetišič pozdravil slovenske, hrvatske in srbske turiste, kj so s takim navdušenjem sprejeli predlog, da se pri redi skupen izlet na najveličastnejši? našo goro Triglav, v bajno carstvo Zlatoroga. Zahvalil se je bratom Slo vencem za gostoljubnost in izjavil, naj bo dan sloge vseh planinarjev tudi manifestacija planinarske ideje. Imenom slovenskih turistov se mu je zahvalil dr. Tominšek, nakar je dr. Cupovič s krasnim govorom pozdravil vse turiste iz Jugoslavije, naglašujoč, da je za našo državo Triglav to, kar je bil za maj hno črno goro Lovčen. Na Triglavu so ideali vseh Slovencev, Hrvatov in Sr bov, in zato ga moramo čuvati in bra niti pred vsakim neprijateljem. Zvečer ie bila v vseh triglavskih ko- čah veselica, ki je trajala dolgo v noč. Krasni in veličastni so bili prizori, ko so zažgali pred kočami kresove, ki so bajno razsvetievaj triglavske orjake. V pcrmKiicii zrjtumj so odšli turisti s Triglava po raznih potih v Bohinj. Popoldne sta prispela tudi kralj in kraljica, ki so jima planinci priredili prisrčni' ovacije. V hotelu Zlatorog je pozdravil planince nestor slovenskih turistov, tri glavski očak župnik Jakob Aljaž. Tu je pozdravil vse goste tudi član osrednje ga odbora SPD g. Hrovatin. Nato se je oglasil k besedi starina Aljaž, ki je naglašal, s kakimi težkočami se je moral boriti, da je ponosni Triglav rešil za Slovence. Zahvalil se je Zagrebčanom, ki so ga preteklo leto tako prisrčno pozdravili na planinskem kongresu. Za njim je dr. Cvetišič naglašal zasluge g. Aljaža za Triglav ter požrtvovalno delo SPD, ki je odprto te krasne visoke gore kulturi. Govorili so še dr. Senjor, predsednik mariborske podružnice SPD, imenom Sljemena dr. Čupovič, zastopnik srbskega pianinarstva g. Nikič iz Novega Sada ter še mnogi drugi. Planinarski dan je bil zaključen v najboljšem razpoloženju in bratski slogi vseh turistov v državi. Hrvatski in srbski turisti so se vrnili s Triglava kakor pomlajeni in so izjavljali, da jim ostanejo dnevi na Triglavu v večnem spominu. Dobrovoljske svečanosti v Beogradu Ogromna udeležba iz Jugoslavije in številnih prijateljskih držav. V soboto 18. t. m. so se pričele v Beo gradu velike svečanosti v proslavo 50-letnice obstoja srbske dobrovoljske organizacije. Rano zjutraj je bilo oddanih z beograjske trdnjave več topovskih strelov v znak, da se pričenja dobro-voljska proslava. Nato so neprestano v presledkih po pet minut grmeli topovi in pozivali Beograjčane, da sodelujejo pri tej redki in lepi svečanosti onih, ki so brez fraz, srčno in skromno storili za domovino to, kar more storiti le veren in vdan sin svoje domovine. Pre-stolica se ie vabilu častno odzvala. Kmalu so se nad mestom pojavili tudi naši zrakoplovi, ki so krožili ves dan nad prestolico. V predmestju se je zbirala ogromna množica ljudi in dobrovoljcev iz vseh krajev naše domovine in v častnem številu tudi dobrovoljske deputacije iz Češkoslovaške, Rumuni-je, Francije in Belgije. Formiral se je veličasten sprevod z vojaško godbo, kateri so sledili invalidi. četa oboroženih dobrovoljccv-usta-šev, četniki, Orjuna, aktivni in rezervni častniki, seljaki in predstavniki številnih, drugih, osobito ženskih društev. Veliko pozornost so vzbujali zlasti inozemski dobrovoljci ki so se ob rami naših dobrovoljcev - junakov borili za svobodo naše države. Sprevod je bil po vseh ulicah predmet živahnih in viharnih ovacij. Prebivalstvo je glasno pozdravljalo junake iz bojnih polian. Sprevod se je prvič ustavil pred poslopjem ministrstva za vojno in mornarico. Na balkonu poslopja se je pojavil divizijski general gosp. Miloš Vučkovič, ki je bil tudi predsednik pripravljalnega odbora za prireditev te dobrovoljske svečanosti. Slavnostni govornik je bil obkrožen od številnih predstavnikov naše generalitete. V svo jem govoru je general Vučkovič orisal pomen naših nacijonalnih organizacij, med katerimi zavzemajo najčastne.iše mesto ravno dobrovoljci Borbenost in vztrajnost dobrovoljcev je pripomogla v znatni meri do tega. da so ustvarjeni naši nacijonalni ideali in ustvarjena svoboda našega naroda. Od tu je sprevod krenil proti Tera- ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: >/25., 1/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Cene nezvišane« Kolosalno napeti, romantično-pustolovnl, zabavni in veseli vele-fllm v dveh velikih delih; posnet na zemlji, na vodi in v zraku polovice sveta. — — Ellen Richter, Carl HuszAr in Georg Alexander Vam dovolj jamčijo za dobro zabavo. — Prekrasni so naravni posnetki iz tropičnih krajev. FIlm je popolnoma no« in v Jugoslaviji ie ne-predvajan. zijam, kjer je nastopil kot drugi govornik profesor Milenko Vukičevič. Tu je bila postavljena slavnostna tribuna, na kateri so bili tudi ministri Trifunovič in Velja Vukičevič. Minister Trifunovid, ki je pri svečanostih zastopal vlado, je čestital dobrovoljski zvezi ter izrekel željo, da bi dobrovoljci tudi v bodoče storili vse za obrambo velike, z ogromnimi žrtvami ustvarjene domovine. Glavni govornik gosp. Vukičevič je v svojem govoru omenjal vse faze vstaških borb v Srbiii. pričenši od leta 1804. Sprevod je nato krenil do Narodnega gledališča, kjer je imel govor novinar Dušan Nikolajevih. Po tem govoru je sprevod odkorakal do ulice Kneza Mihajla, kjer se je razšel. Popoldne so se vršile razne zabave. Proslave so se nadaljevale še v nedeljo in v pondeljek. V nedeljo zjutraj se je ogromna množica dobrovoljcev odpeljala v Topolo, kjer je potožila prekrasne vence na grob blagopokoj-nega kralja Petra I-. velikega ustanovitelja dobrovoliskega pokreta. Posebna deputacija dobrovoljcev se je podala tudi na Avalo, kjer je položila vence na grob neznanega vojaka. V saborni cerkvi pa se je vršil parastos v spomin padlih dobrovoljcev - junakov. Mednarodni kongres profesorjev v Beogradu V Beogradu se vrše velike priprave za mednarodni kongres srednješolskih profesorjev, ki bo koncem meseca avgusta v Beogradu. Na sestanku zastopnikov profesorskega udruženja in članov osrednjega odbora v Parizu, je bil določen tale program: 25. avgusta: privatna seja glavnega odbora Mednarodnega profesorskega sveta. Razgledovanje velike razstave slikarskih del učencev srednjih šol. Izlet na Avalo in položitev venca na grob neznanega junaka. Zvečer predstava v Narodnem gledališču. 26. avgusta: ob pol 11. uri svečana otvoritev kongresa v prisotnosti števil, nega odličnega občinstva, zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter diploma-tičnih predstavnikov. Nadaljevanje kongresa ob 16. uri. Zvečer banket 27. avgusta: Dopoldne in popoldne seje odsekov. Razgledovanje znamenitosti Beograda. Zvečer banket. 28. avgusta: Zaključna seja. Izlet v Arandjelovac in v Topolo. Zvečer odhod v Zagreb. 29. avgusta: Razgledovanje Zagreba. Po dosedanjih prijavah je računati, da se bo kongresa udeležilo zelo veliko profesorjev in med temi tudi okoli 100 iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške, Francije, Anglije, Italije, Belgije in Poljske. Konferenca delegatov vodnih zadrug Dne 15. julija se je vršila v veliki dvorani razredne loterije v Beogradu konferenca delegatov vodnih zadrug, ki je bila sklicana na inicijativo generalne direkcije vod. Na konferenci je bilo zbranih 50 delegatov iz raznih krajev države, ki so reprezentirali poldrugi milijon ha zemlje, katero je treba izsušiti in izročiti racijonalni kulturi Na konferenci je zastopal največjo vodno zadrugo v Sloveniji — Ljubljansko barje — gosp. inženjer Hočevar. Konferenci je predsedoval gosp. Be-sarič, načelnik generalne direkcije vod v Beogradu. Konferenca je posvetila največ pozornosti razpravi o finansira-nju melioracijskih del v naši državi O tem problemu je podal izčrpen referat gosp. Besarič, ki je nato predlagal, da bi država na temelju specijalnega zakona sklenila inozemsko posojilo, katerega bi tudi amortizirala. Ta kapital naj bi se izročil izključno le vodnim zadrugam in naj bi služil kot osnovni kapital za izvedbo velikih melijoracijskih del. Kapital bi se pri zadrugah stalno večal, kar bi popolnoma zasiguralo finančno stran teh del. Država pa bi si na ta način ne nakopala nikakih novih bremen .kajti ona stavi tudi sedaj gotove vsote v proračun za vodne zadruge. Te vsote bi se sedaj samo uporabljale za amortizacijo posojila. Računa Kulturni pregled Smrt slikarja Corintha V petek 17. t. m. je umrl v danskem letovišču Zaandpoortu nemški slikar Loviš Corinth. Pokojnk ie bi! eden najboljših slikarjev in grafikov sedanje dobe. Rojen Je bfl leta 1858. v vzhodni Prusiji kot sin kmetskih staršev. Deček je kazal že v zgodnji mladosti veliko nadarjenost za slikarstvo. Obiskoval je slikarsko akademijo v Kdnigsbergu in nato tudi v Monakovem. V tej dobi ga je najbolj zanimala plastika človeškega telesa. Pozneje ie posečal tudi slovite slikarske akademije v Antwerpnu in v Parizu. Leta 1890. je odšel na stalno bivanje v Monakovo, kjer je dosegel vrhunec svoje umetniške karfjere. Njegove slrke so zaslovele po vsem svetu. Leta 1900. je Corinth zapustil Monakovo W se preselil v Berlin, kjer je bila takrat slikarska umetnost v popolnem razvoju. S smrtjo Lovisa Corintha je l^iel v grob eden največjih reprezentantov nemške slikarske umetnosti. Corinth Je delal zlasti pokrajinske slike, ld ostanejo trajne vrednosti ne le za nemško ampak tudi za evropsko umetnost Ruski pianist Aleksander BraiJovsklj Je končal svojo turnejo po Južni Ameriki. V Argentiniji je igral z velikim uspehom vse Chopinove skladbe. Uspeh turneje akademskega pevskega društva »Balkan*. Beograjsko pevsko društvo »Balkan« je te dni priredilo daljšo turnejo po Liki, Dalmaciji, Hercegovini ra Srbiii. Pevsko društvo je z velikim uspehom nastopalo v Otočcu, Oospiču, Kninu, Sibeniku, Splitu. Makarski in v Mostarju. Največji uspeh so dosegli akademiki v Sibeniku in v Splitu, kjer so bili od vsega prebivalstva navdušeno sprejeti. Pevsko društvo Je sedaj na gostovan.ru po zapadni Srbiji v Užicah, Čačaku, Mladenovcu in drugih mestih. Iz Srbije odpotuje »Balkan* še v Vojvodino, nakar se zopet vrne v Beograd. »Uvod k proučavanju slovanskih Jezikov«, Na seji zgodovinsko-filozolskega oddelka v Bolgarski akademiji znanosti, ki se Je vršila dne 14. t. m. v Sofiji, se je debatiralo o pismu moskovskega vseučiliškega profesorja Setišteva, v katerem sporoča, da je pripravil svoje veliko delo pod naslovom »Uvod k proučavanju slovanskih jezikov«. Avtor je Izrazil željo, naj bi delo tiskala Bolgarska akademija znanosti. Akademija je ugodila avtorjevi želji. Violinski koncert v Laškem. Sloviti vi-Jolinist Peter Stojanovič, profesor glasbe na Dunaju, sedaj bivajoč v Rogaški Slatini, priredi v soboto, dne 25. t. m. v zdraviliški dvorani v Laškem koncert za goste, v nedeljo popoldne pa posebej za celjske Izletnike. Občinstvu priporočamo, da se v velikem številu udeleži koncerta znamenitega srbskega virtuoza. Radi skorajšnjega zaključka sezone nudi najfinejše toalete po globoko znižanih cenah Modni atelje M. Šare, Ljubljana Kongresni trg 4»I. □□□COJUUUIJLIUUIJUOGIJUULILOJI.L i i I L O S O L " katTaiov preparat proti mrčesa In dragim škodljivcem na sadne« drevja se dobi v drogeriji SANITAS, Celje. 3788-« I se, da bi znašala potrebna vsota posojila 300 milijonov dinarjev. O tem predlogu gosp. Besariča se je razvila dolga in stvarna debata, katere so se udeležili predstavniki raznih vodnih zadrug in delegati Državne hipote-karne banke. Predlog je bil končno soglasno sprejet. Nato je bila na konferenci sprejeta še poseb.ia resolucija, v kateri se izraža zahteva, da se čim prej p-istopi k izvedbi melijoracijskih del v naši državi in da se zainteresira vse merodajne faktorje, da stavijo na razpolago potrebna finančna sredstva za izvedbo tega velikega in važnega načrta. Izvoljen je bil tudi širši akcijski odbor in ožji izvršilni odbor, ki imajo nalogo, da pripravi vse potrebne podatke in izdela tudi zakonski osnutek, da bi se to važno vprašanje čim preie in pravilno rešilo. Strokovnjaki so ugotovili, da bi se z izsušitvijo zemljišč in po njihovi obdelavi povečal izvoz naših produk tov za celih 60.000 vagonov. V širši akcijski odbor sta bila izvolje-na tudi dva Slovenca, in sicer gg. Ivan Knez iz Viča in dr. Janko Leskovec iz Dolnje Lendave. Kaj pa ti stari dedi hočejo? Glavni Savez državnih uslužbencev in upokojencev v Beogradu je imel dne 19. aprila v Ljubljani svojo redno letno skupščino. Tej skupščini je predložilo Splošno društvo jugoslovenskih upokojencev s sedežem v Ljubljani več resolucij, med temi kot prvo sledečo glede starih upokojencev: »Pred zakonom z dne 31. julija 1923 upokojeni uslužbenci, za vdove pa umrli, se prevedejo kakor aktivni in dobe pokojnino po v novem zakonu navedenih postavkah na osnovni in potožajni plači ter stanarini. Draginjske doklade dobe enake kakor aktivni uslužbenci. Vsaka poznejša sprememba prejemkov aktivnih uslužbencev velja tudi za upokojence. Rodbinske pokojnine se ugotavljajo po načelih in določilih zakona z dne 31. julija 1923.» (Upokojenec, Ljubljana 20. maja 1925.) Ista misel se je obrazložila v daljšem članku »Našega Glasa* v Ljubljani s kratkimi besedami: »Vse staroupoko-jence naj se izenači z novoupokojenci.* Obenem se v tem članku pozivajo vse tozadevne organizacije in posamezniki da delujejo složno v tem smislu in pošljejo tako sestavljene predloge in prošnje na pristojna mesta v Beogradu Naj še pripominjam, da so tudj druge države slično uredile to zadevo, med temi tudi Čehoslovaška. In kaj se je zgodilo? Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je meseca junija razposlalo na vsa merodajna mesta in odločilne osebnosti spomenico, ki se — po »Našem Glasu* z dne 10. julija t. L citirana — glasi uvodoma: »Beda takozvanih kronskih penziilonistov je prispela do vrhunca in rešitev njih prevedbe najmanj v dinarsko veljavo se ne da več odlašati . . .» Predvsem vidimo, da se uvodoma navedena resolucija in ta - le spomenica ne strinjata, da se spomenica ozira le na kronske penzijoniste, dinarske staroupokojence pa pustj mirno dalje živeti v njih izobilju. Staroupokojenci si še torej sami niso edini, kaj naj zahtevajo. Oglejmo si dva primera: Kronski staroupokojenec ima polne mesečne pokojnine 150 in doklade 1800, skupaj 1950 Din. Dinarski staroupokojenec iste vrste je imel mesečne plače 600 K in je stopil s 100% pokojnino v pokoj. Pri tem se mu je 600 K spremenilo v 491.66 Din, doklada se mu je odkazala s 1600 Din. tako da dobiva mesečno okroglo 2092 Din. torej za 142 Din več kakor njegov kronski tovariš. To bo torej v tem primeru uspeh kronskega upokojenca, ako se doseže prevedba v dinarsko veljavo; mislim, da ga ne bo rešil revščine. Kronski penzijonist namreč ne bo dobil za 600 K 600 Din. ampak le 491.66 Din in ne bo obdržal sedanje doklade po 1800 Din, ampak bo prišel v nižjo stopnjo s 1600 Din. Ali je v nižjih plačilnih stopnjah slično razmerje, ne vem; mislim da. Vse to kaže, da je edina rešilna in pravilna zahteva izenačenje vseh upokojencev. Ako se upokojenci ne bodo v svojih zahtevah zedinili. ne bodo ničesar dosegli Prav je imel gospod na odločilnem mestu, ko so pri njem v različnih smereh intervenirali za staroupokojence, ko je vznevolien vprašal: »Kaj pa vendar tj stari dedi hočejo?* _ Dr. K—L Določitev maksimalnih cen gostilniški hrani v Ljubljani Po daljših razpravah ln pogaianiih radi končne določitve cen gostilniški hrani v Ljubljani se je dosegel medsebojni sporazum med rastavraterji. gostilničarji in mestnim tržnim nadzorstvom. Restavracije in gostilne se je uvrstilo v tri kategorije. V I. kategorijo spoda-jo: »Zvezda*, »Slon*, »Union*, »Emona*, »Južni kolodvor*, »Ljubljanski dvor* ter »Štrukelj* in »Miklič* v Kolodvorski ulici. Vse druge boljše gostilne se je uvrstilo v II. kategorijo, ostale pa v III. Vse določene cene so maksimalne in se v nobenem slučaju ne smejo zaračunavati višje ter se bo proti vsakemu, ki se ne bi držal mak-simiranih cen, postopalo po zakonu o pobijanju draginje. Vsekakor pa lahko restavraterji zaračunavajo hrano ceneje, zlasti je pričakovati, da bodo gostilničarji II. in III. kategorije še dokaj znižali ceno hrani konkurenčnim potom, kakor so to že mnogi storili Pripo-minjamo pa, da smejo gostilničarji, pri katerih se ustavljajo kmeti in vozniki, ki zahtevajo večjo porcijo živil, temu primerno diferencirati cene živilom. Maksimirane cene gostilniški hrani v Ljubljani počenši z 20. julijem so sledeče: Zjutranji goljaž I. r. 4.50, II. r. 4, III. r. 3.50 Din, zjutranja pljučka I. r. 4.50, II. r. 4, III. r. 3.50, zjutranji vampi I. r. 4.50, II. r. 4. III. r. 3.50 Din; večerni goljaž I. r. 10, II. r. 8, III. r. 6 Din, večerna pljučka I. r. 10, II. r. 8, III. r. 6 Din, večerni vampi I. r. 10, II. r. 8, III. r. 6 Din; svinjski goljaž I. r. 12, II. r. 11, III. r. 10 Din; juha zakuhana I. r. 3, II. r. 2.50. IU. r. 2 Din; govedina I. r. 9. II. r. 7, III. r. 5.50 Din; pečenka svinjska I. r. 14, II. r. 12, III. r. 10 Din; telečja pečenka I. r. 12, II. r. 10, III. r. 9 Din, obistna 12 Din, končna 12 Din, pljučna 15 Din; telečja glava ocvrta 14 dinarjev; rostbeaf na angleški način 13 Din; beržola naravna I. r. 15, II. r. 12, III. r. 10 Din; izrezek naravni I. r. 15, II. 11.50, III. r. 9.50, dunajski I. r. 16, II. r. 12, III. r. 10 Din; svinjski hrbet 14 Din; briželjc ocvrt 16 Din; beaf-steak z jajcem 14 Din; pol piščanca ocvrt 20 Din; obara telečja II. r. 7, III. r. 6 Din, kokošja II. r. 9, III. r. 8 Din. Prikuhe navadne: I. r. 4, II. r. 3, III. r. 2 Din. Solata razne vrste: I. r. 4, II. r. 3, III. r. 2 Din. V točno informacijo občinstvu objavljamo še enkrat maksimirane cene drugih živil. Meso: govedina v mesnicah kg I. vrste 19 Din, II. vrste 16 Din, govedina na trgu kg I. vrste IS Din, II. vrste 15 dinarjev, teletina kg I. vrste 20, II. vrste 16 Din; prašičje meso: I. 27.50 Din, II. 23 Din, III. 20 Din. Slanina: riba in salo 27.50. slanina 24, slanina kranjskega prašiča 22.50 Din. Kranjske klobase in hrenovke: klobase na pol prekaje-ne kg (približno 8 kosov) 45, četrt pre-kajene (približno 7 in pol kosa) 41, popolnoma prekaiene (približno 10 kosov) 67, hrenovke (10 do 12 kosov na kg) 1 kg 35, 1 kos 3.50 Din. Kruh: kg belega 7, črnega 6, rženega 6, zemlja 0.50 Din. Mleko: liter mleka na dom prineše-nega 3, po mlekarnah 2.75, na trgu 2.50 dinarjev. Občinstvo opozarjamo, da se tudi samo drži določenih cen, ker je Ie na ta način mogoče uspešno se boriti proti draginji ter bo mestno tržno nadzorstvo postopalo tudi proti onim, ki "re-plačujejo živila po zakonu o pobijanju draginje kot z navijalci cen. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 21. julija 1925. Učiteljska imenovanja Z dekretom ministra prosvete so imenovani sledeč! šol. upravitelji odn. učitelji ln učiteljice: V Brežicah za stalnega šolskega upravitelja Josip Bohinc; za stalno uči-teljco istotam Ruža B o h i n c-P r e s t a r-l e v a; v Vidmu za stalnega šolskega upravitelja Alojzij Voglar; za stalno učiteljico istotam Emilija V o gl ar-Kna plč; za stalno učiteljico istotam Viki S ve tek; v Železnikih za stalnega šolskega upravitelja Josip Primožič; v Velikem Podlogu za stalno učiteljico Ljudmila V iz j a k-K o v a č na Reki pri Laškem za stalnega šolskega upravitelja Josip Velkavrh; v Višnji gori za stalnega šolskega upravitelja Vinko Okorn; na Drenovem griču za stalno učiteljico Balblna Epih; v Dolu za stalno učiteljico Valentina V r h o v e c-V i d i c; v Ljubljani na IV. deški osnovni šoli za stalnega učitelja Josip Št rekel]; v Orehovt-cj za stalnega šolskega upravitelja Ivan Gantar; v Stopičah za stalnega šolskega upravitelja Fran Erker; za stalno učiteljico istotam Gabrijela Erker-Jereb; v Sušicah za stalnega šolskega upravitelja Josip Zaje; za stalno učiteljico istotam Ernestina Z a j c-B 1 a ž i č; v Bohinjski Bistrici za stalnega šolskega upravitelja Metod Požar; v Brežicah za stalnega učitelja Josip Tavčar; v Bojancih za stalnega šolskega upravitelja Slobodan Zivoji-n o vič; v Iha«iu za stalnega šolskega upravitelja Iv. H r o v a t; v Krtini za stalnega šolskega upravitelja Fran H vat al; v Radomljah za stalnega učitelja Alojzija V e r-nik; v Gornjem Tuhinju za stalnega šolskega upravitelja Drago Kavčič; pri St. Vidu pri Brdu za stalnega šolskega upravitelja Fran B i t e n c; v Bukovici za stalnega šolskega upravitelja Olga M a d o n-L e n -dovšek; v Cerkljah pri Kranju za stalno učtteljico Ljudmila Lederhas; v Poljanah za stalnega šolskega upravitelja Janko Kokalj; v Leskovcu za stalno učiteljico Pranja Černe-Mrak; na Raki za stalno učiteljico Amalija Malenšek; v Tržiču za stalnega šolskega upravitelja Josip B r a-daška; v Zamesku za stalno učiteljico Olga V od o p i v e c-V r b ič; v Mokronogu za stalnega šolskega upravitelja Pavel Herbst; za stalno učiteljico Istotam Marija P e r k o; v Trbovljah-Vodah za stalno učiteljico Mara Plavšak; za stalno učiteljico istotam Breda Nerat; v Zidanem mostu za stalno učiteljico Alojzija Raz-p o t n I k-S e v e r; v Smartnem pr! Litiji za stalno učiteljico Olga Kramar; v VišnJ! gori za stalno učiteljico Alma T u r k v Dev. Mar. v Polju za stalnega učtoelja Josip M a kovic; za stalnega učitelja Istotam Valentin F r e c e; na Dobrovi za stalno učiteljico Antonija Pavlin; v Cerknici za stalno učiteljico Alojzija Modic; na Viču za stalnega učitelja Andrej S u ž u n; v 2t-reh za stalnega šolskega upravitelja Edo Hrlbernik; na Dvoru za stalno učiteljico Stanislava Vlšner; v Dol. Nemški vasi za stalnega šolskega upravitelja Jakob Novak; v St. Petru za stalno učiteljico Do lores Ukovi6: na Bledu za stalnega učitelja Viljem P u n t a r: za stalno učtteljico istotam Milica Kregan; po službeni po-trebi za dekliško šolo v Novem mestu Hed-vika Schvveiger« * M»sarykova proslava v Rogaški Slatini Ju goslo v en sko-češko slovaška liga v Ljubljani poživlja svoje člane, da se v čim naj-Obilnejšem številu udeleže Masarykove proslave v Mariboru dne 2. avgusta. Vožnja polovična. Odhod iz Ljubljane ž jutranjim vlakom ob 3.27. Prijave do 26, t. m. na naslov tajnika dr. Brileja na ljubljanskem magistratu. * Dr. Gmajner — zagrebški veliki župan. Bivši zagrebški veliki župan dr. Žuccon je v pondeljek izročil svoj urad najstarejšemu uradniku, .anainemu svetniku svetniku Ernestu Grabariču. Kakor poročajo zagrebški listi, je imenovanje dr. Gmajnerja za zagrebškega velikega župana že sklenjena stvar in se bo izvršilo najbrže še ta teden. * Vprašanje novega policijskega direktorja v Zagrebu še vedno ni rešeno. Kot kandidati se imenujejo tri osebe m sicer bivši namestnik policijskega direktorja Herkvi, preiskovalni sodnik dr. Koerbler in bivši policijski šef Urbany. V radičevskih krogih se zatrjuje, da ima najboljše šanse Urbany, za katerega se je izrekel tudi Stiepan Radič. * Vojaška vest. Komandant IV. armi.ie v Zagrebu, divizijski general Svetozar M a-t i č je imenovan za armijskega generala. * Stjepan Radič odpotoval v Beograd. Stjepan Radič, se je včeraj ob 13. uri vrnil z ljubljanskim brzovlakom z Bleda v Zagreb. Ob 21. uri se je potem odpeljal v Beograd, kjer se predstavi ministrskemu predsedniku Pašiču. * Natečaj za vojaške šole. Razpisan je natečaj za sprejem gojencev v inženjersko podoiicirsko šolo v Mariboru, za vojno sanitetno šolo v Beogradu in za artiljerijsko podoiicirsko šolo v Cupriji. Reflektatnti, ki ne smejo biti stari nad 21 let, dobe potrebne informacije pri vseh vojnih okrožjih, v Ljubljani tudi pri vojaškem oddelku mestnega magistrata v Mestnem dom«. * Preureditev kolodvora v Sarajevu. Kakor poročajo iz Sarajeva, je prometno ministrstvo odredilo, da se z gradnjo novega kolodvora v Sarajevu čim prej prične. Načrti za novo kolodvorsko poslopje so že izdelani. Na kompleksu, ki ga zavzema sedanji kolodvor, se uredi velik javni trg, kjer bo rezerviran prostor za projektirani spomenik kralju Petru Osbovoditelju. * Vitezom francoske častne legije so med drugimi imenovani g. Mazon, profesor sla-vistike na slovstveni fakulteti pariške univerze, dr. Sergij Voromov, direktor laboratorija za poskusno kirurgijo na College de France, znan po svojem sistemu pomlajevanja ljudi in pisatelj Raymond de Tailhčde. * Železniški uradniki pozor! Iz kroga že-lezničarskih uradnikov smo prejeli sledeči dopis s prošnjo za objavo: »Ju gosi oven s ki železničar« nas je v svoji zadnji številki nesramno napadel: železniške šefe imenuje pavšalno »partizane in petolizce« ftd. in isploh se zaganja v nradniStvo kakor bul-dog. Na poti mu ie posebno naša uradniška organizacija »UŽČi, ki se v poslednjem času prav lepo razvija. Mi vemo, kdo rije kot krt in kdo gloda kot črv na sporazumnem delu ki ga ima naše UZČ v svojem programu. To je oni mož, ki je toliko škodoval ne samo uradniškemu stanu temveč tudi splošno železničarskim interesom! Mj železniški uradniki smo UJN2 povsod prote-žlrali, z njo smo držali, če se tudi nismo vedno strinjali z vodstvom, v dobrih in slabih časih. Celo v nekdanjih časih nasprotovanja s strani ZJŽ. našim U2Č nismo jemali nasprotovanja tragično baš iz ozirov na nacijonalno sodelovanje. Ti oziri so bili tudi vzrok zakaj se naše U2Č nI zadostno ojačUo. Danes, ko je vendar enkrat pokazalo UZČ malo več aktivnosti, začenja »Ju-goslovenski železničar« boj proti prvim zastopnikom uprave in trradndštva proti »šefom sploh« na naj odurnejši način. Naša dolžnost je, da sprejmemo nam vrženo rokavico. Naj bo torej boj proti glasilu in proti tej organizaciji, dokler nam ne da zadoščenja! — Pnstajenačelnik iz N. * Naši železničarji r Franciji. O priliki potovanja absolventov višjega železniškega tečaja po Franciji piše pariški dnevnik L' Oeuvre sledeče: »Dijaki višje železniške šole v Jugoslaviji so v Franciji na študijskem potovanju. Pred vsem jim bodo natančno razkazali otnrežje orlčanške železniške družbe. Potem bodo vsaj vedeli, kako se ne sme delati«... Na progah te družbe se dogajajo namreč neprestano nesreče in francoska javnost je že ponovno zahtevala strogo preiskavo in kontrolo s strani vlade, da se nered pri tej družbi že vendar neha. * Za zborovodje. Srbsko pevsko društvo »Vila« v Priiedoru v Bosni išče strokovno usposobljenega zborovodjo. Pogoji so povoljni. Društvo je eno najstarejših v Bosni fn bi imel spreten muzik s pomočjo odbora tudi priliko za privatno plodno delovanje. Društveni odbor mu je v to svrho pripravljen dati na razpolago prostore, klavir in harmonij. Interesenti naj se obrnejo direkt-rc na društveni odbor. * Inženjerskl diplomski Izpit je napravil »ia dunajski gozdarski visoki šoli g. Franjo R a u t e r iz Planine pri Sevnici, sin g. F. Rauterja, nadučitelja v pokoju. 4 Program za osnovni in srednješolski pouk. Ministrstvo prosvete je v »Službenih No vin ah« objavflo program za osnovni in srednješolski pouk, ki bo veljaven za celo državo. Novi pravilnik stopi v veljavo s početkom prihodnjega Šolskega leta. * Novi 100 dinarsk) bankovci. Francoski parobrod »Teneriffa« je prošlo soboto pripeljal v sušaško pristanišče dragocen tovor: 54 zabojev bankovcev po 100 Din ▼ skupni vrednosti 540 milijonov dinarjev. Posebna komisija je PTevzela pošiljatev ter jo dfrla utovorrti v dobro zavarovan vagon osebnega vlaka, ki Je pod vojašktm nadzorstvom odpeJJal nove bankovce v Beograd. * Za ea milijon Jugoslovenskih zlatnikov. S postopnim staHlizovanjem dinarja se naša vlada bavi s projektom, da spravi še letos v promet zlatnike. Finančni minister dr. Stojadiooviž « s.tco smtste k*m»faa3 vesti predlog za ministrski svet. Naša država bo dala v Franciji prekovati velik del avstrijskih kron m zlatnikov, ki se nahajajo v naših tresorjih. Prekovanje se bo izvršilo še letos, tako da pride že koncem letošnjega leta v promet večja partija zlatnikov s podobo kralja Aleksandra. Zaenkrat se pre-kuje za milijon zlatnikov v približni vrednosti 200 milijonov dinarjev. * Poštne nakaznice med Jugoslavijo ln Kanado. S 1. avgustom stopi promet s poštnimi nakaznicami med Jugoslavijo tn Kanado zopet v veljavo. Vzpostavo nakazni-škega prometa je velike važnosti zlasti za naše naseljence v Kanadi, katerim ne bo treba pošiljati denar svojim rodbinam v domovino niti v pismih niti potom bank, ker je pošiljanje denarja s poštno nakaznico najsigurnejši in najcenejši način. * Dobrota, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani. »Pogrebno društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani« je prenehalo poslovati in se je 1. julija združilo z »Dobroto, obsmrtnim podpodrnim društvom poštnih nameščencev v Ljubljani« ki ima prav tako kakor »Pogrebno društvo« namen podeljevati po smrti društvenih članov njihovim preostalim denarne podpore. Vsi, ki so bili včlanjeni pri »Pogrebnemu društvu, so s tem postali člani »Dobrote«, ne da bi jih Pilo treba posebej prepisati in ne da bi morali posebej plačati pristopne pristojbine, ker je te plačalo »Pogrebno društvo« samo iz svpje imovine in iz imovine strokovne organizacije nižjih poštnih uslužbencev. — S pristopom k »Dobroti« so vsi člani prejšnjega pogrebnega društva pridobili iste pravice, kakor jih imajo oni, ki so že najmanj eno leto člani »Dobrote«, t. j. predvsem pravico, da se v slučaju smrti kakega člana izplača njegovim preostalim podpora v znesku 2500 Din, ali če umrje otrok, ki je vpisan za člana svojcem vsota 1250 Din. Kot člani »Dobrote« pa imajo seveda iste dolžnosti kakor ostali člani tega društva. Zlasti morajo odslej plačevati člansko pristojbino, ki je predpisana za člane »Dobrote«. Članska pristojbina znaša vsak mesec 4 Din za vsakega odraslega člana in 2 Din za vsakega otroka, ki je vpisan. Za aktivne poštne nameščence in njih družine se bo članska pristojbina odtegovala že kar pri računskem odseku poštnega ravnateljstva od mesečnih prejemkov. Upokojenci in eventualno drngi člani, kateri niso v aktivni službi, bodo plačevali pristojbine mesečno aH četrtletno s položnicami. — Društvu »Dobroti« je tako s socialnega kakoT tudi človekoljubnega stališča želeti kar najlepših uspehov. * Običajni letni sejem za živino, konje in kramo se vrši v Leskovcu pri Krškem dne 25. t. m. to je v soboto pred sv. Ano. * Impregniranjo cest in ulic. Nov način negovanja cest in ulic se preizkušuje sedaj v Zagrebu. Za impregniranje služi mešanica raznih olj, »impregnol«, ki je sestavljen Iz surovega petroleja, asfalta tn Dieslovega olja. Ko se cesta napije tega olja, ne sprejema v se nič več vode. vsled česar ne nastaja več ne blato, ne prah. »Impregnol« uničuje tudi vse bakterije. V začetku je treba za kvadratni meter ceste poldrugi kilogram olja, pozneje pa zadostuje že pol kilograma olja. * Gradnja novega mostu Reka-Sušak. Kakor znano, so svojedobno reški fašisti razstrelili most preko Rečine, ki je vezal Reko in Sušakom. Italija je po dolgotrajnih pogajanjih priznala svojo dolžnost, da na svoje troške zgradi novega. Italijansko ministrstvo za javna dela je načrte za novi most že odobrilo in votiralo potrebni kredit za izgradnjo mostu. Dela prično te dni Tro-ški za nov most so proračunjeni na dva milijona lir. * Plašč je bil najden 19. t. m. popoldne na cesti med Šenčurjem in Velesovem. Nahaja se v gostilni Sajovic, Velesovo, Cerklje. * Poziv! Dotičnik, ki se je vozil dne 17. t. m. z večernim gorenjskim vlakom št. 91S v vozu št. 22—384 in je iz istega voza pomotoma vzel mal ročni kovček črne barve nekemu duhovniku, se vljudno prosi, da pošlje vsaj vsebino, ki zanj itak nima nobene vrednost!, na ime ki ga najde v dokumentih, na pošto Jesenice, Gorenjsko. * Smrt avstrijskega generala. Dne 20. t. m. je umrl v Bistrici pri Mariboru aktivni general avstrijske republike in sekcijski šef v vojnem ministrstvu g. Viktor Sagaj, brat mariborskega trgovca g. Sagaja. Umrli je skrvenjegraški rojak. Med vojno je služil pri infamterijskem regimentu v Brodu. Te dni se je mudil pri sorodnikih v Bistrici pri Mariboru na počitnicah. E=1 CSl > J V slučaju okužsnja neobhodno potreben. * Nesreča na železnici. V Brodu ob Savi so našli te dni truplo vojaka, na katerem je zdravnik ugotovil težke telesne poškodbe. Po listinah, ki jih je Imel ponesrečenec pri sebi, se je dognalo, da je Milko Lakič iz zvorniškega okraja, ki je bil iz zagrebške bolnice poslan v Loznico. Železničarji so videli še na mostu preko Orljave, da je sedel neki vojak na strehi poštnega voza. Nesrečni Lazič je moral pri nevarni vožnji na vagonski strehi zadeti z glavo v kak trd predmet in je torej postal žrtev neprevidne vožnje. * Nafdon ntoplienec. Pri Sv. Marku na Dravskem polju je vrgla te dni Drava ua obrežje truplo neznanega utopljenca, starega približno trideset let. Na levi roki mu manjkajo trije prsti. V vodi je ležal kakih štirinajst dni. * Požar. V nedeljo zjutraj je pričelo goreti v poslopjih župana in mlinarja g. Ra-stla v Ragoznici. Oasiici iz Ptuja so ogenj OstflttL SiHttlMjp, da so zanetili požar pi- da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro alf Zlato) 03-a vm Scljojč^ traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice trez žig« .ključ* so ponarelene. Proti škodljivem na hmelju je Tob?čni Izvleček z nuzavim milom. Z navodil.",m vred se dobi v droger5:! SANITfiS, CeSje. jani fantje, ki so po noči rogovilili po vasi. * Nesreča pri fotografiranju. V nedeljo so imeli pri Sv. Lovrencu na Pohorju novo mašo. Slaviii so jo v Pajtlerjevi hiši. Zvečer so se hoteli gostje fotografirati. Ko so stali na odru in jih je fotograi urejeval, se je oder podrl baš v trenotku, ko je bilo dano resno povelje »Mirno«. Pri tem je bilo več ljudi lahko poškodovanih, zakonca Lampreht pa precej težko. Žena si je zlomila desno roko, mož pa desno nogo in si je zdrobil nosno kost. Oba so morali prepeljati v mariborsko bolnico. * Strela zažgala hišo. Iz Trdkovc nam pišejo: Dne 16. t. m. je divjala pri nas huda nevihta. Med nevihto je udarila strela v hišo Lovrenca Lukiča. ki je bila v nekaj minutah vsa v plamenu. Zgcrrela so do tal tudi vsa gospodarska poslopja. Pri reševanju premičnin so pridno pomagali uslužbenci finančne kontrole. * Samomor mlade učiteljice. V Rogaški Slatini se je predvčerajšnjim zastrupila gdč. Ninkovič, učiteljica iz Zemuna. Izpili je stekleničko močnega strupa. Motiv samomora ni znan. + Razne tatvine po deželi. Iz trgovine Iv. Kopušarja v Šoštanju so neznan! vlomilci odnesli pred par dnevi več blaga in nekaj gotovine. Okradenec ima 9000 Din škode. Istotako so neznani uzmoviči obiskali v noči na pondeljek Jerneja Bradaška v Dragi ter mu odnesli večjo množino živil, par novih čevljev, žepno uro in več čevljarskega orodja v vrednosti 600 Din. V noči na torek je vdrl neznan tat v hlev posestnice Frančiške Cerar v Gorici pri Moravčah ter ji odnesel 17 kokoši vrednih 550 Din. * Ciganska nadloga. Zadnje čase se klati po Sloveniji ciganska tolpa »Goman«, o kateri smo že parkrat poročali. Kamor pridejo ti cigani Jo zagodejo lahkovernim ljudem prav jx> cigansko. Zandarmcrija posamezne člane velike družine že dalje časa zasleduje, vendar se znajo vedno pravočasno umakniti. Pred nekaj dr.evl sta se zglasila mlajši cigan in starejša ciganka pri gostilničarju Jerneju Hlišu v Gaberkah pri Šoštanju. Ponujala sta mu v nakup kotel za kuhanje žganja, rekoč da je bakren kar pa seveda ni bilo res. Od Hliša sta izvabila nato 400 Din, kilogram domače masti, naposled pa sta mu še iz spalne sobe pokradla nekaj obleke ter napravila na jedi in pijači 35 D!n dolga. Istega dne sta navedena cigana ogoljufala za večjo svoto denarja še posest-nico Marijo Skorušekovo ter vžitkarico Te-rezo Cas. Iz Ljubljane u— Šentjakobski sejem je vsako leto privlačna sila vseh, ki hočejo ob priliki cerkvenega proščenja v šentjakobski fari preživeti par ur v neprisiljeni zabavi. Letos bo ta prireditev tembolj vabljiva, ker se vrši v šotorih na sokolskem telovadišču na Pru lah, da se ti ne bo treba bati na dežja ne solnčne vročine. Za raznovrstno zabavo je preskrbljeno kar najbolje skrbno, kakor tudi za izborno jed in pijačo. Sodeluje vojaška godba. Ples na odru. Bogat srečolov. Vstopnina 5 Din, začetek ob 3. popoldne. u— Mestna Or3una LJubljana poziva vse člane in članice, ki hočejo sodelovati pri prireditveni sekciji, da se udeležijo sestanka v soboto dne 25. julija ob 20. uri v društvenih prostorih na Dunajski ccsti. 1511 u— Konccrt v hotelu Mikllč. V četrtek zvečer v na novo urejenem vrtu in letnem salonu hotela Miklič koncert. 1514 u— Preureditev ln poprava blagajniških prostorov na ljubljanski glavni pošti se je zaradi nekih novih naprav tako zavlekla, da se bo blagajniška služba tudi v popoldanskih uradnih urah mogla vršit! šele čez 14 dni. u— Ljubljanska avtomatična telefonska centrala. Včeraj In danes prevažajo s poštnim tovornim avtomobilom v Ljubljano do-šle stroje in aparate za moderno telefonsko ccntralo. Prevažanje se vrši pod nadzorstvom g. inž. Osane. Blago je prispelo v 72 velikih zabojih. Z Instalacijo avtomatične centrale prično že prihodnje dni. u— Dramatično društvo »Unije« v Ljubljani vabi svoje člane ter prijatelje ln ljubitelje dramatike, da se udeleže uprizoritve, ki se vrši v nedeljo dne 26. julija ob 3. uri popoldne in 8. uri zvečer na Igu pri LJubljani v Sokolskem domu. Uprizori se ljubavna drama «Na poljani». Kdor se namerava udeležiti igre, naj se javi v tajništvu »Unije», Narodni dom, I. nadstr. (levo) in sicer danes, jutri ali v petek od 10. do 12. ure dopoldne ali od 4. do 7. ure popoldne, da more odbor preskrbeti vozove za udeležence proti primerni odškodnini. Odhod iz Ljubljane sc bo javil v nedeljski številki »Jutra«. — Odbor. u— Štorklja na cesti. 29-letna služkinja Viktorija Rovtar iz Črnuč je začutila v pon deljek zvečer porodne krče, nakar se jc odpravila sama peš v javno bolnico. Okrog 20. ure pa jo je na Vodovodni cesti porod prehitel iti je porodila zdravega dečka. Prvo pomoč je nudi! Rovtarjevi neki slučajno mimo došll železničar, ki je poslal zasebnl-co Kati Ilešikovo na šišensko stražnico, odkoder so telefonirali potem na rešilno postajo. Ta je odposlala na mesto takoj rešil- ni avto, ki je prepeljal mater ln 'dete v žensko bolnico. u— Tat r sobi. Po slabi družbi rada glava boli, to je že star pregovor. In da še vedno drži, je poskusil v nedeljo zopet nočni čuval stavbišča inženjerja Dukiča, Josip Simlč v Bohoričevi ulici. Tekom popoldneva se je seznanil v gostilni z neznanim moškim, s katerim sta se spoprijateljila in bila celo popoldne skupaj. Simič ga je zvečer povabil še na svoj dom in mu dal prenočišče. Ko pa se Je zjutraj zbudil, o znancu ni bilo ne duha ne sluha, z njim pa so šle tudi Slmičeve nove hlače ter srebrna ura z verižico, v skupni vrednosti 600 Din. u— Policijske prijave. Od pcndeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 suma tatvine, 1 goljufija, 1 prestopek pohujšanja mladine, 2 telesni poškodbi, 1 porod na cesti, 1 pcbeg od doma, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 7 prestopkov cestnega policijskega reda, 3 prestopki obrtnega reda, 1 prestopek krošnjarstva in 1 prestopek v zgla-ševalnih predpisih. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi poneverbe in 1 radi postopanja. Iz Celja e— Zavarujte se za slučaj požara! V pon deljek zvečer, ko je divjala nad Celjem in okolico huda nevihta, je udarila strela v kozolec posestnika Antona Zolnirja na Lopati tik Celja. Ogenj je v naglici vkljub potopnemu dežju upepelil štiridelni veliki kozolec, v katerem je zgorelo vse žito in seno ter vozovi in drugo orodje. Škode je 60.000 Din, dočim je bil neprevidni, a dobri gospodar zavarovan samo za 3000 Din. e— Cene po gostilnah in kavarnah. V četrtek se bo vršila nova seja za reguliranje in znižanje cen po gostilnah in kavarnah. Če sodimo po znižanju cen za življenske potrebščine vobče, ki kaže izrazito tendenco, smemo upati, da pride tudi glede cen v gostilnah in kavarnah olajšanje. Med gostilničarji in kavarnarjl samimi je dovolj uvidevnosti, da novih nižjih cen ne bo treba dekretirati. e— \Vestenove hiše. Tvrdka A. \Vestea je zgradila v Gaberju tik Celja že šest lepih in prostornih hiš za svoje nameščencc, tako da bo zlasti delavstvo imelo zdrava In udobna stanovanja. Sedaj pa gradi ta tvrdka že sedmo obširno poslopje, ki bo do jeseni pod streho. Bodi že kakorkoli, a sigurno je, da imajo lastniki tvrdke mnogo socijalnega smisla, ki ga na žalost pri nekaterih drugih ljudeh popolnoma pogrešamo. Iz Trbovelj t— K včerajšnjemu poročilu o zaplodku v vodi pripominjamo, da je služkinja M. S. porodila v četrtek 2. t. m. in da trupelca do« sedaj šc niso našli, ker ga je odnesla s seboj Trboveljšica. t— Kolesarje\'o maščevanje. Ko jo šel strugar Jožef Dimnik v družbi Josipine in Pavle Jesihove proti svojemu domu, jo pri* vozil za njim na kolesu pri gostilni Pavla Horjaka, po domačo Škrata, 221ctni Tomaž Divjak. Dimnik ga je opozoril naj pazi, da se ne bo zaletel v kakšnega pasanta. Na te besede je Divjak skočil s kolesa in udaril Dimnika trikrat z vso silo po licu. Vendar mu pa to še ni zadostovalo, pobral je šs ka« men in ga vrgel v Dimnika, kateremu jo prebil levo uho. Besneči Divjak jo ovaden sedišču v Laškem, ki ga bo poučilo, kako ima v bodoče voziti. t— Osebne vesli. Za stalnega šolskega upravitelja na Reki pri Laškem je imenovan g. Josip Vclkavrh, dosedaj službujoč v Tr« bovljah. za stalno učiteljico v Trbovljah pa Marta Plavšakova, dosedaj istotam službu« joča. — Premeščen je s trboveljske želez« niško postajo v Litijo postajenačelnik g. Ivan Turk, iz Hoč v Trbovlje pa postaje« načelnik g. Anton Vtičar. t— Nt-prošena ugoto\Hte\'. G. Franc Klob* čič, preddelavec, nas je naprosil za objavo, da ni identičen s Klobčičem, o katerem smo pred kratkim poročali, da so je pretepal. t— Pod lokomotivo je prišel na dnevnem kopu delavec Ivan šeško. Ker je dobil kom« plicirane rane, jo bil prijjeljan v ljubljansko bolnico, kjer se sedaj zdravi. t— Nedeljska sokolska tombola jo uspe« Ia nad vsako pričakovanje ker se jo je ude« ležilo okoli 5000 ljudi. Tombolo, ki jo je otvoril učitelj g. Velkavrh, jo vodil g. Re« mcc. Vse je napeto čakalo na pet glavnih dobitkov, katero so zadeli: Prvi dobitek, prelepo pohištvo tz trdega lesa v vrednosti 8500 Din, rudar Filip Ovnič, ki se je pred kratkim vrnil iz Francije; drugi dobitek, 5w valni stroj v vrednosti 5000 Din, lovsko dru« Stvo «Jclenca»; tretji, moško kolo, vredno 3000 Din, Pavel Radanovič, delavec na se« paraciji; četrti konj, vreden okoli 3000 Din, Ivan Dolšek, kovač pri rudniku; peti, po« steljne preproge, vredne 2000 Din, Kari Sot« ler, slikarski vajenec. Iz Primorja * Nesreča al! samomor. V torek zjutraj so na progi v bližini sežansko postajo našli truplo moža, ki ga jo vlak skoro popolnoma raztrgal. Dognalo sc je, da je ponesrečenec Ivan Trebeč iz Orlovega pri Opčinah. Ni znano, ali sc jc ponesrečil ali pa je izvršil samomor. * Družinska tragedija. V noči od pondelj« ka na torek se jc dogodila v Isoli pri Ko« pru družinska tragedija, ki jc zbudila ž% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. — Blago: les: tra-mi monte, 3-3—5-6, fco meja 330—0; hrastove vozovne deščice 43 mm 2.65, 53 mm 2.85, fco meja 1250—0; bukova drva, 1 m dolž., lanska sečnja, fco naklad, postaja 3 vagoni (19); poljski pridelki: pšenica: Hardvvinter II., fco Postojna trans., 2 vagona 395—400 (400). bačka, nova, par. Ljubljana 0—365; turščica fco Postojna trans. 240—0; rž lombardska, fco LJubljana 0—360; otrobi pšeniSni, fco Ljubljana 170—0 fižol, ribničan, orig., fco Ljubljana 300—0, gobe suhe -Ia, fco Ljubljana 50—0; laneaio seme Ia, fco Ljubljana 560—0; ječmen, domači, ico LJubljana 200—0. ZAGREB. Od bančnih papirjev beleži tu. di danes večji porast Eskomptna. Danes se je okrepila tudi Jugo. Od industrijskih Papirjev je dalje poskočila Eksploatacija. Vojna škoda je porasla in se je trgovala za 244 D lo ar je zjutraj notiral v Curihu 9—9.05. V Zagrebu so se posamezne devize neznatno okrepile, predvsem London In Italija, ki sta mednarodno čvrsti. Blaga je bilo prilično in tudi Narodna banka je dajala blago v posameznih čekih. Skupni promet je znašal okrog 10 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2275—2305, Dunaj 79S—310, Berlin 1349.5—1364.5, Budimpešta 0.0795—0.0815, Italija izplačilo 211.10—214.10, ček 210.67—213.67, London izplačilo 276.08—279.08, ček 275.80—278.80, Ne\vyork ček 56.59—57.39, Pariz 266—271, Praga 168.15—170.55, ček 168.05—170.45, Švica 1105.5—1115.5; valute dolar 55.80—56.60, Kč 164.80—167.20, lire 211.5— 214.5; efekti: bančni: Eskomptna 108.5— 110, Kreditna Zagreb 104—108, Hipo 57—0, Jugo 97.5—98, Ljubljanska kreditna 235—0, Praštediona 807.5—810, Etno 170—190, Slavenska 67—68, Srpska 130—131; Industrijski: Eksploatacija 40—45, Drava 130—135, Dubrovačka 560—580, Šečerana 505—515, Gutmann 415—430, Slaveks 130—140. Slavonija 48—50, Trbovlje 350—355, Vagon Osijek 87.5—90, Vevče 100—105, državni: 7% posojilo 68, agrarne 0—40, Voma škoda 243—244. BEOGRAD. Danes so bile vse devize čvr-stejše, zlasti Pariz in Italija. Povpraševanje je bflo večinoma pokrito od privatnih bank na bazi 9.015, dočim je Narodna banka intervenirala največ v devizi na London. Promet v devizi na Švico je bil zelo živahen, dočim je bi! v dragih devizah srednji. Notirale so devize: Dunaj 803—805, Berlin 1362—1364, Italija 212—212.5, London 277.25—277.4, Newyork 56.95—56.99, Pariz 270.5—271, Praga 169-169.2, Švica UOS— 1109. CURIH. Beograd 9.05, Newyork 515, Lon don 25.035, Pariz 24.35, Milan 19.12, Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75, Dunaj 72.55, Berlin 1.2260, Varšava 98.625. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68.25, Živnostenska 310, Assicurazioni Generali 8790, Riunione Adriatica A 3895, Riunione Adriatica B 3920, Cosulich 324, Dalmazia 200, L!bera 511, Lloyd 5600, Oze-ania 186, Tripcovich 432, Dalmazia cement 620, Split cement 475, Krka 410. Devize: Beograd 47.20 — 47.45, Dunaj 375 — 385, Budimpešta 0.0370 — 0.0390, Praga 79.50 do 80, Bukarešta 12.75 — 13.25, Pariz 126.75 do 127.50, London 131 — 131.25, Newyork 26.85 — 27, Curih 521 — 525. Valute: dinarji 46.90 — 47.25, 20 zlatih frankov 104 do 108, zlata lira 522.46. DUNAJ. Beograd 11.93 — 12.47, Berlin 168.77 — 169.37, Budimpešta 99.69—100.09, London 34.4975 — 34.5975, Milan 26.28 do 26.40, Newyork 709.35 — 111.85, Pariz 33.55 do 33.71, Praga 21.02 — 21.10, Curih 137.92 do 138.22; dinarji 1Ž.40 — 12.46, dolarji 705.20 — 709.20, lire 2633 — 26.53, švicarski franki 137.80 _ 138.60, češkoslovaške krone 21 — 21.12. PRAGA. Beograd 59, Dunaj 475.50, Berlin 104.50. Rim 124.875, Budimpešta 4 66875, Pariz 159.625. London 146.10, Newyork 33.75, Curto 656.50; lire 125.50, avsti. šilingi 473.75. BERLIN. Beograd 736, Dunaj 59.062, MIlan 15.585, Praga 12.43, Pariz 19.23, London 20.391, Newyork 4.195, Curih 81.42. LONDON. (Ob 11.10.) Beograd 277, Italija 130.75, Ne\vyork 486.21, Švica 2S.03. NEWYORK. (Ob 18., po našem ob 24,-Beograd 1.76, Italija 3.71 in pol, London 4.86 Vn tri šestnajsttnke, Švica 19.42. Salojdln, SeM, Ripermangan, so preizknšena sredstva proti oidijn itd. na trti. Z navodili vred se dobi v droeeriji SANITAS, Celje. 3776-. Sokol Razvitje sokolskega prapora v Planini V nedeljo je razvil Sokol v Planini pri Rakeku svoj društveni prapor. Vreme je bilo kasno in na Planino je prihitelo raz« ven sosednih bratskih društev tudi mnogo prijateljev Sokolstva. Ob 8. zjutraj je bil sprejem kumice, sestre Ivanke Prosenčeve in gostov. Sokol Ljubljana L je prispel z godbo. Ob pol 12. dop. je starosta br. Kiauta razvil prapor z lepim nagovorom, v katerem je očrtal pomen društvenega prapora in so» kolskega dela na meji. Ko je kumica pripela trakove, jc brat starosta izročil prapor pra« porščaku br. Francu Teglju s pozivom, naj ga čuva, da ostane neomadeževan. Prapor« ščak je obljubil, da ga bo varoval kot pun« čico svojega očesa. Kot zastopnik župe je govoril br. Sch\veiger o pravem pomenu so« kolske misli, nakar so se drugi prapori po« klonili svojemu najmlajšemu bratu in ga sprejeli v svojo sredo. Ginljiv je bil prizor, ko je mala deklica obljubila kumici, da se bo naraščaj krepko strnil okoli prapora, da postanejo zvesti sinovi in hčerke majke Ju« goslavije. Po razvitju se jc vršil sprevod po trgu. Ob 3. popoldne je bila javna telovad* ba z veselico, ki je trajala do konca v le» pem bratskem razpoloženju. Sokol Gradac v Bel! Krajin! praznuje v nedeljo dne 26. julija 15-letnico svojega obstoja in stopa s tem dnem kot samostojno društvo na polje dela za vzvišene ideje Sokolstva, a ne več kot odsek belokranj skega prvaka Sokola v Metliki. Proslava bo združena s pohodom na grob nekdanje, ga načelnika br. Pezdirca, z obhodom po Gradacu, z javno telovadbo, prireditvijo dramatskega odseka, dvodejanko: Brat So. kol in veliko ljudsko veselico na grajskem dvorišču. K mnogoštevilni udeležbi vabimo vsa sosedna društva in občinstvo, da ne bo to le navadna vsakdanja veselica, ampak v resnici praznik sokolske misli v Beli Krajini. Pri prireditvi sodelule mestna godba Iz Črnomlja. Na veseličnem prostoru se bo točilo pristno belokranjsko vino, pekli janci in prašički; za zabavo pa bo skrbela godba ples, srečolov in drugo. 1513 Sokol v Šoštanju. Vsi p. n. gospodje In dame, ki ste dosedaj sodelovali pri tuk. orkestru se uljudno vabite, da pridete vsaj še danes v sredo k redni orkestralni vaji, da se moremo pr! tej priliki pogovoriti: ali je še mogoče preprečiti razpad našega orkestra ali ne? Kdor ne pride, se smatra, da se strinja z razpadom orkestra. — Vodstvo. Športna razstava v Zagrebu Po končani svetovni vojni se je pričelo športno življenje v naši državi zelo naglo razvijati. Ustanovljenih je bilo veliko ste« vilo športnih klubov, osobito nogometnih, kolesarskih in motociklističnih. Vsi ti klu« bi so prirejali razna tekmovanja ter s tem širili smisel in ljubav napram športu, ki je osobito važen pri vzgoji mladine. Pomen športne vzgoje je danes vkoreni« njen tudi na merodajnih mestih in vse kor« poracije so mu prčele v zadnjem času po« svečati obilo pozornosti. Med temi korpo« racijami nam je omeniti v prvi vrsti tudi upravni odbor ^Zagrebškega veleseimau, ki je sklenil, da priredi v svojem okrilju veli« ko športno razstavo v Zagrebu, pri kateri bodo zastopane vse grane športa. V zvezi z II. mednarodno razstavo avtomobilov bo prirejena lovska in obče športna razstava in to v dneh od 8. do 20. avgusta. Ker bodo ob tej priliki prirejene v Zagrebu tudi šte« vilne športne tekme, pri katerih bodo so« delovali tudi priznani inozemski klubi, bo cela razstava važna manifestacija za šport. Zagrebčani se že sedaj marljivo priprav« Ijajo, da dokažejo, da je Zagreb prava športna centrala naše države. Službene objave LLAP. V jugoslovensko reprezentanco, ki nasto« pi na Dunaju 25. in 26. t. m. so imenovani sledeči atleti: A. S. K. PrimoTje: dr. Perpar Stanko, tek 100 m solo, v švedski in olim« pijski štafeti 200 m: Valtrič Hinko 400 m solo, v švedski in olimpijski štafeti 400 m. S. K. Ilirija: Orehek met kopja. Imenovani imajo vzeti s seboj črne hlačke ln bele malce. Potovanje vsledi v četrtek 23. t. m. po« poldne, kjer čakajo na ostalo reprezentanco, ki odpotuje iz Zagreba z brzovlakom ob 20.40. Iz Celia potujejo dalje v III. razredu fcrzovlaka. JLAS. naknadno briše brzojavno iz reprezentativnega moštva za Dunaj Oreh ka S. K. Ilirija, kar se ga frm potom obve« ščuje. Stroške za atleta dr. Perparja in Val« triča, A .S. K. Primorje nosi JLAS. Tajnik I. Službeno Iz LHP. Seja uprav, odbora ljubljanskega hazenskega podsaveza, ki bi se imela vršiti danes ob 19.30 uri, se prelaga na jutri ob 20.30. Gdč. Krisch, Petrič Mar« ta, Zupančič in Koch Rada, ki so bile po« zvane, da se seje udeleže danes, se opozar« jajo, da se sigurno udeleže jutrišnje seje. Predsednik. Kolesarski podsavez Slovenije. Seja upravnega odbora KPS. se vrši danes, v sre< do ob 20. uri v Prešernovi sobi restavracije •Novi svet«. Poživljajo se vsi odborniki, d3 se seje vsled važnosti in obilega gradiva si» gurno in točno udeleže. — Predsednik. Kolesarski podsavez Slovenije. Seja upravnega odbora dne 21. t. m. Prijava S. K. Tržič se vzame na znanje, ter isti sprej. me v Podsavez. — Prizna se klubu kolesar« jev in motociklistov «Sava» prireditev klu« bove interne dirke na 2. avgusta. — Vsako« letna aZvezdna dirkaš v Celje se vrši letos dne 9. avgusta, na kar se vsi podsavezni klubi opozarjajo. — Vsi podsavezni klubi se naprošajo, da do dne 9. avgusta porav, najo članarino podsavezu. — Upravni od« bor. Nominacija sodnikov pri tekmah za kraljev pokal. Zbor nogometnih sodnikov v Zagrebu je določil za sodnike pri tekmah za kraljev pokal sledeče gospode: Split : Sa« rajevo g. Fabris iz Zagreba, Zagreb : Ljub« ljana g. Csajagi ia Subotice, Beograd : O?;« jek g. Bridč iz Zagreba. Reprezentanca su« botiškega podsaveza je v prvem kolu prosta S. K. Ilirije nogometni trening za juni« orje in naraščaj danes, v »redo ob 18. uri ter v petek ob 10. uri dopoldne. — Načelnik sekcije. Juniorske pokalne tekme. Seja medklub skega odbora za izvedbo juniorskih pokal, nih tekem je v četrtek ob 20. uri v lokalu Športne zveze, Narodni dom. K seji se va, bita kapetana juniorskih moštev Hermesj in Marsa. Predsednik M. O. Dunajski Amaterji ne pridejo v Ljubi Ijano. Poročali smo, da so dunajski Ama« terji stavili Iliriji ponudbo, da odigrajo v sredo prijateljsko tekmo a Ilirijo. Stavili so kot profesijonalni klub zahtevo, da se jim samo za eno tekmo plača 20.000 Din. Ilir:« ja seveda pod temi pogoji tekme ni mog'j skleniti. Internacijonalnl lahkoatletski miting J. K. Obilič v Velikem Bečkereku. Dne 11. in 12. t. m. se je vršil v Velikem Bečkereku internacijonalni lahkoatletski miting A. K. Obilič v V. Bečkereku. Vsled skrajno sla bega in deževnega vremena so izostali at!e ti iz Madžarske in Rumunije. Klub zelo mo« kremu terenu je bilo postavljenih nekaj ii> bornih rezultatov med temi: tek 100 m: Sc« neši (Obilič) 11.2 sek.; met krogle: Ambrc zi (Obilič) 13.70 m; met diska Ambroži (Obilič) 41.83 m. Imenovana dva atleta se nahajata v jugoslovenski reprezentanci ka« tera starta 25. in 26. t. m. na Dunaju. Pre« pričani smo, da nas bo Ambroži na Dunaju častno zastopal. Italijanski klubi v naši državi. V zad« njem času so pričeli naši klubi gojiti ožje športne stike tudi z italijanskimi nogomet« nimi klubi. Gostovalo je že precej klubov, ki so se večinoma prav dobro obnesli. Ha?': je sedaj povabil v Zagreb prvorazredno moštvo Pro Vercelli, ki odigra 1. in 2. a v« gusta dve tekmi s Haškom. Petnajstletna svetovna rekorderka. Pr: tekmovanjih za prvenstvo Anglije je dose« gla 151etna deklica Phillis Green v skoku v višino z 1.523 m nov svetovni rekord. Nov ženski sveto\mi rekord. Pri tekmo« vanjih v Pragi je postavila gdč. Vidlakova v metanju kopja nov svetovni rekord. Vrg« la jc kopje v daljavo 32.46 m. Novi avstrijski rekordi. Na igrališču WAC=a na Dunaju je postavila štafeta Da« nubic na 4 X 100 m nov svetovni rekord v času 43.8 sekund. Dosedanji svetovni rc» kord je bil 44.6. Lepi uspehi Madžarov v plavanju. Ma« džari uživajo v vsem športnem svetu slo« ves kot izvrstni plavači. Pred več leti je dosegel sloviti Halmav svetovni rekord, ka« terega je držal do pred kratkim Beleznav, Eperjesv, Sipos, Bartha in Baranv, so ime« na plavačev, ki so še vedno znana po celem svetu. Na nedeljskem mitingu v Budimpešti je preplaval Baranv v prostem stilu 100 m v krasnem času 1:01.6 ter dosegel nov ma« džarski rekord. Afriška olimpijada. Prihodnje leto se bo vršila v Aleksandriji afriška olimpijada. V to svrho bodo zgradili velik modern stadion Tehnično vodstvo olimpiiade je v rokah egiptovske športne unije. Računa se, da bo« do sodelovali pri olimpijadi skoro vsi afri« ški narodi. Dosedaj so se že prijavili: Alžir, Maroko. Tunis, Tripolis, Belgijski Konco, Abesinija, Etiopija, Somalija in Egipt. Na olimpijadi pa ne bodo sodelovali predstav, niki Južne Afrike. Izje ava Podpisani Anton Riege!, brzojavni de!a> vec na Prevaljah, obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel dno 1. III. 1925. na postaji v Gu« štanju pred več ljudmi napram Jožefu Do« lesu. postajališkemu čuvaju v Guštanju in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 1510 Anton Rieče! Izj« ava Podpisani obžalujem, da sem konjiškega srezkega desinfektorja razžalil z besedo «peb». 1515 Viktor Wagner, nadpoštar poročilo Ljubljana, 20. julija 1925. Ljubljana, 306 m nad morjem; Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana . . . 1 Ljubljana ... Ljubljana . . . i Zagreb .... i Beograd . . . j Dunaj .... 1 Praga .i . . t Inomost . . . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7664 7651 767-1 765-4 764-7 765-6 17-7 282 25-8 200 230 19-0 sever brezv. j^g zap. brezv. » obL jas. več. obl. jas. • več. jas. 12-2 j 1 40 3-0 | ! Solnce vzhaja ob 4*32, zahaja ob 19-39, luna vzhaja ob 4 54, zahaja ob 20'5. Barometer višji, temperatura višja. Dunajska vremenska napoved za 22. t. m.: Menjaje oblačna. nev2rt& cJOTRCb št. W 7 Sreda 22. KIL 1924 Maribor, dne 20. julija. Soparna nedelja julijskega poletja. Ob takšnih dneh so vsa mesta pusta in prazna, kakor bi življenje zastalo in Izumrlo po ulicah. Od sten in trotoarjev pripeka, organizem zahteva sence, hla-dila, naibolj pa vode. Ob vsaki vasi naideio v takšnih dneh vsaj tolmune m potoki so polni Adamovcev in Ev. Naravni instinkt sam regulira ljudsko hi-giieno. Tem bolj kriči po kopališču veliko mesto s svojimi tesnimi, preoblju-denimi stanovanji, prašnimi ulicami, z dimom presičenim ozračjem in s svojimi pisarnami, skladišči in delavnicami. Kier so vodili komunalno politiko kulturni možje, tam vidimo tudi moderna in zadostna kopališča. Na mariborskem magistratu so skrbeli očanci le za germanizacijo naraščajočega slovenskega dotoka iz okolice. Le iz tega vidika so gradili šole, nastavljali nesposobne uradnike in še most so potegnili z ogromnimi večjimi stroški v ozko Gosposko ulico, samo da ni vodil mimo Narodnega doma, kjer so bile široke, odprte ulice. Raje so zasipavali velikansko jamo pri Glavnem trgu in podrli celo vrsto hiš. Takšni liudje seveda niso mogli imeti smisla za socijalne potrebe in moderno higije-no. In tako ima Maribor s 30.000 prebivalci edino pri Dravi vaško, leseno kolibo za kopališče in še to na tujem svetu. Ce je le malo topleje, se ljudje tepejo za prostore, čeprav je Drava vedno umazana in mrzla, tako, da je Imela celo danes, ko je solnce ogrelo zrak na 28 stopinj, komaj 14 stopinj. Ali bolje nekaj kot nič. Občina pa bo morala čimprej misliti na zgraditev kakega drugega kopališča, eventualno pri treh ribnikih, kjer se sedaj koplje le raz. posajena mladina, ki se ne boji revma-tizma. Vsi ostali, zlasti ženstvo, se iz-ogiblje mrzle Drave in tako je menda Maribor ono izjemno mesto, v katerem se prebivalstvo tudi v teh vročih dneh po veliki večini ne koplje. Mestni zdravniki bi morali občinskemu svetu v tem oziru podati čim preje svojo strokovno mnenie in naslikati posledice. ki bodo meščane gotovo dosti več stale, kot eventualne, četudi visoke investicije za kopališče. V ostalem pa se znajo Mariborčani odškodovati drugod. Hite vun iz mesta, kdor pač more. Človek je pač družabno bitje in tako hitimo tudi ml najraje celo v naravo v procesijah. V nedeljo jih je odšlo par sto z romarskim vlakom na Ptujsko goro, inteligenca pa na Pohorje k Sv. Arehu, kjer je bilo tudi žegnanje z mašo. Povsod je bil naval. Brezbožni torej Mariborčani niso, čeprav se je letos prvič vpisalo v I. razred humanistične gimnazije, kl je celo edina v mariborski oblasti, manje učen. cev kot v realko. Narod postaja realen. In celo na sedežu dr. Koroščevega raja noče imeti smisla za veliko zalogo 1 Škofovih latinskih knjig. Bo moral priti Bonaventura tudi v Maribor zaropotat s sestankom roditeljev, drugače bo slaba s kšeftom. Mimo našega kolodvora so hiteli tudi danes natrpam vlaki tujcev. Naši natakarji, ki strežejo potnike, bodo skoro renegati, samo češki govore. In naši severni bratje ne rabijo več nemščine v Mariboru. Nekaj letoviščarskega duha pa je tudi v mariborskih ulicah, če ne druzega, vsaj sladoledarji jih oživljajo s svojimi pisanimi vozički in za-tegnjenim: sfaadoleedom. So to humo-ristični in veseli ljudje. Pred par dnevi jo je eden sredi belega dne popihal. Izpraznjeni voziček je pustil gospodarju v parku in odšel k trem ribnikom na muziko z nabranim denarjem. Največ prometa pa ima južno zagorelo črno dekle, ki nič ne kriči in vendar privabi največ kupcev. Pravijo, da pa ima oči bolj žive kot jezik. Dečki so dostopni dvojni sladkosti, sladoleda in južnih oči. V kričanju pa konkurira zadnji čas po ulicah še časopisni kolporter, ki ga je končno tudi dobil Maribor. Tako živahen sicer še ni, kakor frkolini na jugu, zato pa tembolj interesant&n: Privezal si je kar celo lestvo in Časopisi ga zakrivajo od nog do glave z dušno hrano od Vardarja do Triglava in še čez Dravo in Muro proti severu. Družabnega centra pa nimamo. — Grajska klet je zamrla, k nemškim re-stavraterjem z vrti pri Halbwidlu, Spatzeku in Gotzu pa doslej vsaj zavedni Slovenci ne morejo hoditi. Potrebovali bi takole ljubljanskega Kra-peža. Ta bi že znal oživeti Grajsko klet in izrabiti za vrt prostor na trgu Svobode, seve, če bi prevladali v obč. svetu možje, ki bi se ne bali za konkurenco nemškim gospodom na Aleksandrovi cesti. Koncertna tnrneja ,,Slo venskega kvarteta" po Prek-murju n. Tretji koncert naših štirih" severnih kulturnih romarjev je bil Čakovac. Nadzornik Simunčič, ki je prevzel aranžma se je moral z nekaterimi učitelji udeležiti pogreba nekega tovariša in je priprave vodil prof. učiteljišča g. Slavko Vincenc z vrlim prof. g. Močanom ob strani. Priprave sta vodila pod okriljem Jugoslovenske čitalnice in pripravila vse potrebno za pevce. Kvartet je bil nastanjen v čednih sobah v hotelu «Zrinyi» z izborno postrežbo. »Tajniki kvar teta g. Pečenko je agilno sekundiral. Čakovac ima dvojno publiko: Žide in Madžare, ki so pariško luksurjoznl in navadno publiko, ki Ima mnogo smisla za našo stvar, a žal ne živi v najugodnejših gmotnih prilikah'. Publika je bila disgustirana vsled nastopa neke dvojice skopljanskega gledališča, ki je dajala šunt varijetejskega žanra pred pevskim prihodom in vzbudila v pu- bliki nezaupanje 'do tujifi ansamblov. Zdi se da se vse preveč podcenjujejo ti kraji in da hodijo tja baš zelo neantokritične in umetniško sila blede zvezde. Koncert je obiskalo 85 ljudi, sama inteligentna in hvaležna publika, med drugimi tudi jugoslovenski komponist g. Stolcer. Dr. Zganca, voditelja medžimurskega narodnega zbora in nabiralca ter harmoniza-torja tipičnega tamošnjega glasbenega blaga, žal ni bilo v Čakovcu. Kvartet je bil izredno disponiran. Med odmorom so se ljudje oproščali radi obiska, ponujali odškodnino, če opuste pevci ljutomerski koncert in ga ponovi v veliki dvorani hotela «Zri-nyi>, ki stane do 700 Din, katere je hotel pokriti veleindustrijec Karlo Vargazon, zlati prleški Slovenec. Madžarska soproga nekega majorja, ki ne zna naših jezikov, je zagotovila, da napolni dvorano najelitnejša madžarska in židovska publika. Toda beseda dana Ljutomeru je vezala in kvartet je moral sijajne ponudbe odkloniti. Pevci so ponavljali »Oj Doberdob« in druge narodne, skoro brez konca. Idealni odbor čitalnice je izročil kvartetu ves inkaso s preplačili, poravnal vse stroške z državnim davkom vred, za kar mu gre topla hvala vse naše petje ljubeče javnosti. G. Stolcer je prišel čestitat in mu je tajnik izroči! pozdrave naših glasbenikov. Po koncertu so bili pevci gostje g. Varga zona in čitalničarjev, ki imajo svoje lepe klubove prostore. Kontakt, ki je bil že tako živ pri koncertu, je rastel v prekrasni družbi kvartetovih aranžerjev, oficirjev, gg. Sjolcerja in prof. glasbe Hraniloviča. Pevci so .se oddolžili s pesmijo, s kratko zahvalo in obljubo, da pridejo zopet v jeseni. MarSfuta za v Ljutomer se je za nekaj ur izprcmenila, ljubeznivo zadržana četvorica je odpotovala z luksuznim Deimlerjem g. Vargazona, ki jo je spremil do Središča in po prisrčnem slovesu prepustil svojemu šoferju do Ljutomera. Po nebeško lepi vožnji Je letelo vozilo v solncu sredi bogate dežele, ki je baš po .žetvi. Vse žito se košati v zlatih snopih', gorice pri Ljutomeru pa obetajo dobro trgatev. V Ljutomeru je sprejel četvorico ravnatelj Obrtne banke g. Ogrin, pozneje se Je pridružil še g. Zacherl in voditelj šole Miki. Vsled zadržka v Čakovcu je bil preprečen pripravljeni sprejem na kolodvoru. Stanovali so kvartelaši pri štirih odličnih rodbinah. Koncert Je bil lepi šolski telovadnici. Obisk krasen. Posetil ga je tudi pesnik Cvetko Oolar. Za v istini vzorno petje so prejeli izvajalci venec. V restavraciji »Triglav » je učitelj g. Miki prepeval originalne in duhovite prleške popevke v družbi ljubeznive prijateljice gdč. Minke Zacherlove in njenega očeta, ki sta storila vse, da Je moralno in gmotno koncert kar odlično uspel. Trlekija je svojevrstna deželica, kjer Je doma gostoljubje in iskrena, odkrita domač nost. Kmetje so umni gospodarji z vzornimi domačijami. Tudi v Ljutomeru so kvartet zadržali kar najbolj prijateljsko, a že je bilo misliti na odhod v Središče, kjer Je po intervencijah g. Kočevarja v nedeljo kon cert. V času, ko pišemo to poročilo, so pevci že v Murski Soboti, kjer se pripravljajo na zadnje nastope. Brezdvomno je potovanje »Slovenskega kvarteta* v trojnem oziru imenovati vrlo posrečeno narodno - kulturno ekspedicijo. Prvič Je to propaganda naše pesmi in vzornega petja, v drugi vrsti pomeni njegovo nastopanje ohrsbritev narodnih krogov na neslgurni severni meji In ne v zadnji vrsti Je za pevce same živa izkušnja in duševna obogatitev. Spoznavanje srčno dobrega prekmurskega ljudstva doprinese vse večje obojestransko zanimanje, nastopi pred tujimi narodnostmi pa dvigne naš ugled in po globi smisel za raznolike Izraze naše dušev nosti, med katerimi stoji slovenska pesem baš v prvi vrsti. Z njo nas Je spoznal in pri čel respektirati Dunaj, z njo smo se pobratili z Beogradom in bila je edina, ki je osvo jila srca Korošcev, ko Jih ni mogla politika in bobneče govorance. Ko se vrne v našo sredo naš ljubljeni kvartet, naj izpregovorl sklepno besedo sam. —p— IG. Sokolsko društvo Ig Je priredilo svoj letni javni nastop dne 5. Julija. Od zgodnjega jutra do solnčnega zatona je bilo veselo razpoloženje na telovadišču kakor tudi na vasi. Sokolska mladina je radostno in zavedajoč se društvenega praznika skrbno pripravljala še potrebno za popoldanski nastop. Popoldanska udeležba pri javnem nastopu kakor tudi nastop sam, sta najboljši dokaz, da se tudi naše sosedne vasi vzbujajo in da klije v njih narodna zavest. Sokolsko društvo se najlepše zahvaljuje vsem ki so na kakršenkoli način pripomogli do lepega uspeha, prav posebno pa sosednim bratskim društvom za polnoštevllno udeležbo. NOVO MESTO. Usmiljeni brat Ksaver Zaman je zapustil bolnico v Kandiji, ker Je prestavljen v Gorico. Vsem Je žal po vrlem možu, ki je bil v resnici sposoben zdravniški pomočnik, neutruden v svoji službi, žrtvujoč se noč in dan za blaginjo trpečega človeštva. Vrh tega je bil koncilijanten človek, blagega značaja, vsakemu pomočnik. Bil je splošno priljubljen. 2e 26 let le uspeš no deloval v svoji stroki. Žalost po nJem nam sladi upanje, da se čez čas zopet vrne. Povodom odhoda dne 20. Julija so ga spremili na postajo med drugimi dež. sodni nadsvetnik dr. Kovač, Josip Zurc, nadučite-lja Barle in Leban in drugi. STRAŽIŠČE. Preteklo nedeljo je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo svoj običajni letni nastop na Pantah s sodelovanjem bratskega društva iz Kranja. Telovadba se Je vršila pod vodstvom društvenega načelnika br. Benedika ter Je Jzpadla v splošno zadovoljnost občinstva. Po telovadbi se Je razvila v in pred Sokolskim domom velika ljudska veselica, pri kateri Je neumorno sodelovala polnoštevilna godba sokolskega društva iz Jesenic. Udeležba Je bila velika, posebno veliko Je bilo gostov iz Kranja in okolice. Med posetniki smo opazili fin. mi* nistra Stojadinoviča z gospo soprogo in spremstvom, ki so na oddihu v Predvoru, velikega župana ljubljanske oblasti g. dr. Baltiča, g. župana Pirca Iz Kranja, g. srez-kega poglavarja Žnideršiča itd. Krasno vreme Je pripomoglo, da se je prireditev izvršila v največjo zadovoljnost Hvala lepa vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k dobremu uspehu, posebno pa bratskim telovadcem in telovadkinjam iz Kranja, —i Zdravo! VRHNIKA. Minulo nedeljo smo imeli pri nas lep dan. Sokol nam je podal obračun svojega dela in reči moramo, da na splošno zadovoljnost. Kljub temu, da nas je strašilo okoli tretje ure nebo, ki je tudi poslalo nekaj dežja, se je vendar kmalu zjasnilo in telovadni nastop, kakor tudi veselica sta se Izvršila ob naravnost krasnem vremenu in najboljšem razpoloženju. Tako niso prišli na svoj račun tisti, ki so želeli na ta dan dežja; pač pa Sokol z lepim uspehom v vseh pogledih, kakor tudi mnogoštevilno občinstvo. Posebno Ljubljančanov smo opazili mnogo. V nedeljo smo videli resno stremljenje našega Sokola In mu kličemo: Le naprej in vedno višje! Upamo pa, da se tudi pri nas najdejo meceni, ki bi pripomogli Sokolu čimprej do toliko potrebnega sokolskega doma. ZAGORJE OB SAVI. Sliši se, 'da Hoče gospod Cobal vsiliti v nova stanovanja občinskih svoje konzumarje. Proti temu odločno protestiramo. Stavbe so stale čez dva milijona in niso bile zidane za privatnika, ampak za javne urade. V prvi vrsti bi bilo javnosti v korist, da se odda stanovanje finančnemu kontrolnemu uradu. Za vse, ki imajo opraviti s tem uradom Je to velikega pomena, kajti zravpn Je pošta in odpadlo bi mnogo pota ter neprilik. Stara izo-lirnica bodi za tajnika in policaja, tam imata mir in udobno stanovanje. Če rabi gosp. Čobal «kvartir», naj si ga zida, občina pa ni zato, da bi zidala drage hiše privatnikom najmanj pa ne bogatim konzumarjem. ZIDANI MOST. V Sirjah' je umrl bivši krojač in posestnik Čehovin, star 84 let, v Zidanem mostu pa v visoki starosti 88 let vdova Marija Kresnik. — Pri delu na polju Je v Širjali ponesrečil 73-letnl posestnik Janez Čibej. Zlomil s! je nogo. — Skozi Zidani most drvijo, posebno ob nedeljah', avtomobili s tako brzino, da morajo biti ljudje zelo oprezni, da se jim ne zgodi kaj hudega. Prosimo merodajno oblast, naj avtomo-biliste, ki so večinoma iz Zagreba, ako se ne ravnajo po predpisih", strogo kaznuje. ŠMARTNO OB PAKI. Sedaj v letneul času so muhe jako nadležne. Posebno huda je muha z Imenom »Obad*. Ta nadležnost pika, kogar dobi, na njej lastni način. Kdo t pa se o tem še ni prepričal, naj vzame v roke »Slovenskega Gospodarja* od 17. julija in prebere dopis iz Smartna ob Paki. Toda, kakor se najde sredstvo zoper vsako nadlego, se bo našlo tudi zoper to. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij cJulreo Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk iN orodne tiskarnej> v Ljubljani Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—, Najmanjši znesek Din 10*—s Slike za legitimacije bleiaje najhitreje fotograf H a g o n H I B S E II, Ljub-Ijina, Valvazorjev trg. 168 Vulkanizira »ep vrste g u tn 1 J a parna vuikanlzaclja P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11. 270 2—4 tesače sprejmem takoj v delo. — Plača po dogovoru. Naslov » unravi »Jutra«. 16968 Tovarna zamaškov delavca, ki je delal ie v- č let v takem pocjetju t-i ki se razume na ronr-Kr.šino. na rezanje in brr.-šer.je nožev. — Ponudbe z zahtevkom plače, navedbo starosti. družinskega stanja ln državljanstva, na upr. »Jutra* rod šifro »Higiea*. 16928 Za vezenje le sprejme takoj vel po-cočnic in učenk v Stritarjevi ulici 7.117. 16926 Sobarico t bro izvežbano in postori, ki zna tudi nemško, Iščem za takoj proti dobremu plačilu. Naslov v t ravi »Jutra«. 16503 Fotogr. poslovodjo samostojno prvovrstno moč ii moderno fotoorafijo. išče proti proviziji in plači foto-t:elje D. R o v 8 e k, Kolodvorska ulica 84. 16011 Prvovrstna kuharica in šoicr-mehanik 8 prvovrstnimi referencami. sprejmeta s 1. avgustom ali septembrom za Beograd Pismene ponudbe je poslati direktorju G. S. Roš-u na Bledu, vila Taler. 17007 Kontorist fcnožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter stenografije, ki ima vsaj Mr let prakse v kaki večji tovarni, so sprejme v tovarno ne daleč od Ljubljane. Ponudbe pod »Stalna služba 8» na npr. »Jntra*. 17016 Prodajalka zanesljiva, starejša mo!, ki je vešča tudi knjigovodstva, se sprejme takoj ali 1. avgusta. Prednost imajo ono, ki imajo veselje do trgovine na deželi. Upoštevajo so le ponudbe z natančno označbo starosti in dosedanjega službovanja. — Naslov pove uprava »Jutra. 17011 Gospodična pridna in poštena, se Išče kot postna pomočnica, ki bi v prostem času tudi šivala. Naslov pove uprava »Jutra.. 17017 Starejša oseba ki bi f la na d e ž e 1 o (trg) gospodinjit k 2 osebama, se sprejme. Pripravno za vdovo ali slabotno lensko. Dela malo. Naslov v upr. •Jutra.. 17049 Šteparica samostojna, Ee sprejme takoj. Naslov pove uprava »Jutra.. 17040 Kontoristinja zmožna vseh pisarn, del — predvsem pa nemške stenografije in italijanščine ali francoščine, se sprejme v tovarno na deželi. — Ponudbe pod šifro »Avgust, na upravo »Jutra.. 17014 Učenca ki ima veselje do trgovine in je dober računar, ne pod 14 let starega, sprejme takoj trgovina J. Kušlan v Kranju, Gorenjsko. 17072 Dve pletilki zmožni vseh del, Be sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši. Služba stalna. — Zglasiti se je osebno v npr. »Jutra, v soboto med 14. in 15. uro. 17078 Kovaški pomočnik se sprejme takoj v trajno službo. Mihael Sega, kov. mojster, Lipsenj 4£, pošta Grafcovo-Rakek. 17077 Hišnico ali star zakonski par sprejme A. Kune, Gosposka ul. št. 7. 17051 Brivski pomočnik in vajenec se sprejmeta v Ljubljani. Ponudbe n* upravo «J?Hiii pod a6«. 6M», MMS (lUelo) Podjetja, veletrgovc! ln Industrijalci — pozor! Knjigovodja prvovrsten in popolnoma samostojen, korespondent za slovenski, srbohrv., nemški in italijanski jezik, dober organizator — z večletno prakso, sprejme primerno mesto. Ponudbe pod šifro »Točna in jasna uprava, na upravo »Jutra«. 16720 Absolvent trgovske akademije, vojaščine prost, zmožen vseh pisarniških del. vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine in francoščine, Seli premenitl službo h kakem trgovskem. Industrijskem ali bančnem podjetju. Ponudbe pod »Agilen 8317» na upr. »Jutra«. 17068 Knjigovodja in poslovodja, samostojen, samec, vojaščine prost, želi premeniti elužbeno mesto h kakemu večjemu — najraje lesnemu podjetju v mestu ali na deželi. — Cenjene ponudbe na upr. »Jutra, pod »Samostojen knjigovodja 1». 17004 Natakarica začetnica, išče mesta, kjer bi v pTostih urah pomagala tudi pri gospodinjstvu. — Ponudbe na upravo »Jutra, v Celju pod »Začetnica«. 1701» Pisarniška moč s trgovsko prakso, vešča slovenskega, srbohrvatske-ga in nemškega jezika, Celi mesto in gre tudi kot skladiščnik ali kaj sličnega. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod lifro »Zanesljiv 8266». 17002 Gospa vešča Špecerijske, galanterijske in manufaktur. stroke, « dobrimi spričevali. Išče radi družinskih razmer službo kot prodajalka, bla-rajničarka ali voditeljic« kakšne filijalke. — Cenjene ponudbe pod šifro »Dobra moč. na upravo »Jutra*. 17070 Prodajalka mešane stroke, želi preme-niti službo. — Cenjene ponudbe prosim na" upravo »Juttaa pod »5ter. 1223.. 17075 Izurjena pletilka išče mesta. NasloT pove uprava »Jutra«. 16939 Vrtne stole prodaja najcenejše K 0 I -mane & Kom p., Ljubljana, Mirje 4. 295 Krojaški pomočnik išče službo v mestu ali v večjem kraju. Ponudbe pod »Delaven 20» na npravo »Jutra». 17068 Kompletna oprava za jedilno sobo iz hraste-vega In ta spalno sobo iz orehovega lesa, še skoro novo in brez vsakih hib. Be proda po zelo nizki ceni — Pojasnila daje dr. Ro5, odvetnik, Laško. 17006 I25SSS2! Špago dreto ln vso vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobita v skladišču »Konopjuta» v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 2. 227 Motorno kolo »Puch«, 3 PS, v prav dobrem stanju, ee proda ta 4000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra«. 16938 Dva elektromotorja 1/20 PS, 150 Volt, se ceno prodasta. Naslov v upravi »Jutra«. 16920 3 oleandre 3 palme in gostilniški avtomat, prodam radi selitve. Naslov: Škofljica It. 24 pri Ljubljani. 16793 Ia bukovo oglje dobavlja Zeljezni Majdan 1 Taliona, To puško 16849 Avto srednji, Itirisedežen, malo rabljen, se proda za Din 16.000. Naalov pove uprava »Jutra*. 16S61 Avto prve Italijan, znamke, Sest-sedežen, elektrika, skoraj nove gume in rezerva, zajamčeno v najboljlem stanju, naprodaj. — Ponudbe pod »Posebna znamka, na upravo »Jutra.. 16169 AJDO sivo, lepo semensko blago ln inkarnat deteljo nudi najceneje Sever 4 Ko , Ljubljana. 16173 Lepa vrtna uta solidno izdelana, pripravna tudi za trafiko, se proda. Ogleda se Jo na Gospo-svetski cesti B. 16694 Prazne steklenice «Odol» k ■ p a J e drogerlja Anton Kane, sinova, ZidovEka nI. St. i. 179 Šivalni stroj »Singer*, ta čevljarje ln sedlarje in 2 otroška vo-tlčka, prodam. Naslov pove uprava »Jutra*. 17058 Športni voz [Kutschierwaren) — v lelo dobrem stanju, se po selo ugodki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 17056 Polhove kože in vse druge, kupuje vedno D Z d r a v I č. Ljubljana, Florijanska nlica Itev. 9. 254 Pisarniško omaro z rolo. kuni tovarna »Peka-tete., Glince. 16936 Borove plohe 60 mm, od 22 cm Sir. naprej, 2.70 in 2.90 m dolge, parsJelne, ostrorobne, ilra-ve, za promptno dobavo, k v p u j e »Drava«, d. d. v Mariboru. 1SS78 Staro seno stisnjeno, u konje, par vagonov, takoj proda Ferdo Pustek, Smario pri Jellah. 17037 Pohištvo vsakovrstne moderne spalnice ia Jedilnice, prodaja no zelo znižanih cenah Matija Andlovic, zaloga pohištva. Kolenskega ul. £8. 17038 Stelaže za mannfakturno trgovino, in Btare lipe, se kupijo. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro »Dobro ohranjeno 6318». 170« Kdo r r o d a mesečni list list «Zdravje» vse letnike od I.—XI. ali pa posamezne letnike ln vse letnike »Sadjarja* — naj stavi ponudbe s ceno na upravo »Jutra* pod »Zdravje in Sadjar*. 1G953 Kdor bi rad hitro kako zemljišče kupil ali prodal, vzel v zakup ali najem, ali dobil bipotečno posojilo, naj se poaluži tozadevno oblastno koncesijonirano posredovalnice Anton Sikošek v Gornji Radgoni, Spodnji Gris št. 14. 17009 Proda se hiša z gospodarskim poslopjem, v kateri se izvršuje cemen-tarska obrt in trgovina stavbnih potrebščin, 1 vsem inventarjem, kakor tudi z vsemi modeli za Izdelavo betonskih cevi (od 10 do 100 cm), nagrobnih spomenikov, betonskih soh, več vrst balustrade itd. Pod- jetje je brez konkurence. Ugodni plačilni pogoji. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Cementni izdelki«. 17023 Dražba enonadstropne hite It. 40 B trgovskim lokalom, njivo in pritiklinami. se vrši Sri sodišču v Višnji gori ne 25. julija. Najnižji po-nudek 41.1S6 Din. 17013 Lokali v sredini mesta v Ljubljani. se oddajo takoj v na- i*em. Velika restavracijska, :avarniška dvorana, kuhinja. sobe za uslužbence, 1 inventarjem ali brez, vpo-rabna tu li za skladišča ali drugo obrt. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod «6000«. 16983 Mala klet se odda v Sp. Šiški, Celovška cesta 41. 16843 Pisarna Odda se 1 del pritlično ležeče, Jako lepe pisarne, na telo _ prometnem kraju, z velikimi izložbenimi okni in event. telefon, za takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Lepa pisarna*. 16977 Hlev s pritiklinami, išče zasebnik za ekvipažo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »V mestn*. 16620 Trgovski lokal 1 lepim skladiščem, v 8p. Šiški, pripraven za prekaje-valea, event. tudi za mizarja, ;e s 1. avgustom odda. Naslov poT« uprava »Jatm. 15914 Gostilna se išče v najem ali na račun. Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Alojzij Matelič, Ljubljana, Kongresni tr» 8- 15825 Prostorno skladišče se v bližini kolodvora, odda v najem. Skladišče je telo pripravno tudi za vinsko klet. Ponudbe pod lifro »Skladišče It. 4* ca upravo »Jutra*. 16810 Prostor za trgovino ali delavnico, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra*. 16973 Lokal na prometnem prostoru t v PreSernovi ul., Sv. Petra ali Dunajski cesti, ilčem proti visoki nagradi. — Ponudbe pod »Dober lokal, na upravo »Jutra«. 16S98 Gostilna v prometnem industrijskem trgu ob južni železnici, ee o d d a v najem s 1. avgustom. — Lepi prostori • kegljiščem in leseni inventar. Ponudbe je rnslati na upravo »Jutra* pod značko »Gostilničar 8353». 16930 Suh lokal ua prometnem kraju, za zelo snaCne predmete, Be Išče za mesec november. Plača se po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod lifro »Snažen rredmet*. 17043 Veliko sobo opremljeno, z elektriko la separatnim vhodom > stop-nic, takoj oddam. Vpraša se na Turjaškem trgu 211. 16979 Kdo odstopi boljši tričlanski rodbini vsaj eno večjo sobo s kuhinjo oziroma s souporabo tuhl-nje. Dopise na upr. «Jutra» pod lifro »Dobro srce R*t» 1696C Naslovi stanovani za dijake, ozlr. dijakinje, se dobijo pri g«. Likar na Poljanski cesti It. S7, vila Bergman. 13487 1 ali 2 lepi sobi prazni ali opremljeni, z uporabo kuhinje, oddam na Mfptnem trgu. Parket In elektrika. Ponudb* na upr. »Jutra« pod značko »On-tnun 8309». 17063 Stanovanje v novi vili, > 2 sobama, kuhinjo, verando, shrambo in vodovodom, takoj na razpolago. Naslov v upravi »Jutra«. 17057 Majhno stanovanje z 2 sobicama iu kuhinjo, se i i i e za eeptember. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »500 Din nagrade«. 17060 Stanovanje dveh ali več eob, tudi dve prazni sobi, v novi ali stari bili, išče mirna 6tranka za takoj ali pozneje. Plača dobro. Ponudbe pod značko »Mirna stranka 8303*. 17048 Separirana soba so išče s 1. avgustom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Opremljena*. 17043 Dijak išče stanovanje B popolno oskrbo, ako mogoče pri boji! nemški rodbini. — Naslov pove uprava »Jutra« 17000 Stanovanje [ % posebnim Thodoci j [ in elektr. razsiet-ljivo ISZeta dva boljša mirna gospo-I da. — Ponndbs pod .MIRNOST" nanpra-1 vo .Jutra". 400.000 Din posodim na krajši ali daljil čas, proti popolni varnosti ln zmernim obrestim. event. bi pristopil kot družabnik v kakšno prvovrstno aktivno podjetje. — Ponudbe z navedbo garancije na uit. »Jutra« pod značko »Posojilo «0.000«. 16074 250.000 Din in več ▼ 1 o 11 ra v zdravo industr. podjetje v Ljubljani, proti dejanski soudeležbi. Ponudb« na poštni predal It. 47, LJubljana I. 16774 Opremljena soba mesečna, s električno ras-svetljavo. v I. nadstropju, s posebnim vhodom, se odda 2 gospodoma aH sakon-..kemu paru brez otrok, s 1. avgustom t. 1. Toizve se na Trnovskem pristanu U. 14, 17053 Dva gospoda Celita snanja z dvema damama. Dopise na upravo »Jutra« pod »Blond 100. in »Orn 100». 17005 Nezadovoljen T zakonu. 1'lim znanstva z enako, diskretno damo. staro do 30 let. Tajnost zajamčena. — Ponudbe na Upravo »Jutra* pod mačko <&ako 85», 17061 Gospod 29 let star, želi znanja s samostojno, Izobraženo gospodično, od 20—24 let, mirnega značaja ln modernega mišljenja. Dopise s Bliko, kl se takoj vrne, pod značko »Mena« na upravo »Jutra*. Diskrecija popolna 17042 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Auto 14668. Dekle 8038, Dopust v letovilču, Duševna sloga, Dober predmet, Izvcžbana 80, Inteligentna 15764, J uri.t 7111, Mery, Osamljena 7792. Preproga, Stalne mesto 10, Simpatična 14204, Samostojna 10, Stalno mesto 7313, Sposoben posredovalec, Tovarniški ravnatelj 662, Z navedbo plače, 777, 756/3858. JOIetni vdovec zasebni uradnik v Ljubljani, želi v svTho takojšnje Cenitve resnega znanja. — Naslov pove uprava »Jutra« pod »Ljubezen do otrok«. 17054 Vdovec 50 let star. uradnik drl. železnice, Celi poročiti vdovo ali gospodično njemu primerne starosti, z nekaj premoženja. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mr.riboru pod lilro »Resnost 8316». 17066 Inteligenten gospod samostojen posestnik, £8 let star, želi znanja v svrho ženitve, s mlado in naobra-Seno gospodično s primerno doto. Dopise, »ko mogoče s sliko, na podrnžni-00 »Jutra« v Celju pod šifro »Novi dom*. 17018 Moška pelerina s kapuco (rjavkaeta), se Je zgubila v nedeljo od do : 5 na poti od gostilne iri .Korrlnu* do Kamnika, 'ošten najditelj se naproša, da Jo rrne v upr. »Jutra«. 17076 Volčja pslca ki sliši na ime »Drina«, se je zatekla. Najditelj naj jo odda proti nagradi na naslov: Anton Sila, Sv. Petra cesta 49. 17071 Konja z opremo in voz zapravljivček na 8 vzmetih, prodam za 4000 Din. Naslov pove uj?rava »Jutra«. 17063 Kranjske klobase najboljše, se dobe r restavraciji na kolodvoru Grosuplje. 325 je najboljša žitna kava. £36 Štulen mlin v dobrem stanju in 1 vtS kamni, ee vzame v najem za več let. Ponudbe pod .Stalna voda* na upravo »Jutra*. 16917 Majhnega otroka sprejmem v rejo. Naslov r upravi »Jutra*. 16999 Zahtevajte pokaiice fKraehcrl) z zajamčeno pristnim sladkorjem, katerega izdeluje Emil M o r č, sodavičar, Kette • Murnova (Martinova) cesta štev. 11. 17033 Katera vdova ali majhna obitelj bi vzela v oskrbo nekoliko slaboumnega, mirnega dečka. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Stalen dohodek 8301». 17047 Gostilniški paviljon na vesellčnem prostorn »Velesejma*, se ilče ali vzame na račun za čas velesejma. Pismene prijave a pogoji poti značko »Paviljon* na upravo »Jutra«. 17053 Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulaciisko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti' pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo-, vov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih IMn te «JDTRO». šf, 168 8 Sreda 22. yil. 1924 Dr. Ivo Sorli: ystal je, stopil k duplini ter odmaknil vrata. In orožnik je zagledal cele police loncev, skled in škatel s konzervami, sklade raznih vreč in vrečic ter dolge vrste večjih in manjših steklenic. «Vse to ste spravil gor vi, gospod doktor?« je ostrmeL «In. nihče ni zapazil? Kako je mogoče?« «Ponoči z zadnje postaje sem — kako se pravi tistemu gnezdu? Podbrežje. Tja bom dobival tudi to malo pošte, kar jo bom, a prinašal mi jo bo moj zaupnik, neki Janez Štrcin, da ne boste lovili še njega!« «Zato sem si pre ne, partitur« Ul Citale p> trebičin« za «1 g\ZM 40-f 33 *** B kakor tudi kompletne aparate dobite saco pri L. 8ABASA, hEZSUk Telefon 8t. JSO Teleloo It. '">0 išiiial Ako si zents no m naMi milo potem ne zamudite prilike obiskati trgovine j s perilom in galanterijskim blagom S. PEČ?J!E ; L ubltHna, Kopitarjeva ulica štev. 4 (poleg Jugoslovanske tiskarne). 327-a-lI 20.000 m2 w i^Si POZOR! iia novo došlo angleško belo volneno fino blago. Obleka: Din 600—. Se priporoča STEUO GGMBGC, LJUBUHNA, Aleksandrova cesta 9. 14-» LJUBLJANA, ESesini trg 15 tzdeiovatolj dežnikov Na drobno I Na debelo! ^ Zaioga sprehajalnih palic Stari dežniki se nar.ovo preobietejo. II za vkuhavanje sadja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi papir zi zavijanje mastnega blaga. Samo na debelo pri glavnem zastopstvu Jadran veletrgovina s papirjem, Zagreb, Prilaz 31, Telefon 8-59. Zahtevale ponudbo fn vzorce! s Suha bikova Brvi s odrezki od parket in žage se prodajajo ^ tudi maniše količine po znižani ceni x dokler traja zaloga. — Drva 1 m dolga jj Din 15 za 100'kg. Drva kratka (takoi S> porabna za štedilnik) Din 20 za 100 kg g franko skladišče. Na želio .dostava na dom po lastni ceni. Ivan Šiška, to- J' varna parket in parna žaga, Ljubljana, g Metelkova ulica 4. 3965-a m 25° o 2NIŽAKS CENE! HM mm fi lepe debelosti, 2 uri od Mozirja nnproflnj. Resne ponudbe pod „We5eposestvo pri Koziriu" na uoravništvo .Jutra*. i M\m naš prvovrstni j j TTrrrmm {•; u rr^ t ^i u i j j i • i!: 11 i i 111 > i i n 111 i i n ^: 11111 i ■ i;«i i i i 11 • 11: ^ ■ ± i 111 u: -1: i > 1111 >»111 < 11 ^ svetovne znsmke n fsff dP §ia iz naSe tvornice v Solinu po izjemne nizki dnevni ceni ..SPLIT" d. d. za cement Portland, == B&družnšca Ljubljana. ■ A, A __A___A__A_A_ oij zabavati Vas ne j nore nobena knjisa! j Vezana stane .... 55 Dio I BroSirana pa . 45 Din i au£otnatš£ne rsstuSatorlo, zstuornice ?. f, d. 3060 a izdeluje in dobavlja 8HG. F. = SKOFJA Ksnlturenina cene. ===== Prvovrstne reference Zahtevajte ponudbe l Išče se za vstop s 1. avgustom zanesljiv in priden s šofer: kateri pa mora biti izučen kjučavničar. Prednost imajo taki, ki so se učili stru-garstva. Ponudbe z navedbo referenc na Konzervno tovarno ..Globus*' d. d. na Vrhniki pri Ljubljani, 39i0-a . fi> RoB Priporočamo knjig Stojanovič A., je nova telefonska številka inseratnega oddelka .Jutra". Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava .Jutra", ne pa inseratni oddelek. Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31 — ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54 t. j t T, t, . i i < * Elektrotehnične fororntee ZAVODOV v Pteš Zastopstvo za 3uges&vii©: UubUana, Seienfeurgova ul ši 7, hiša JacSramke banke. Dobavljajo: nalsoHdp.ajše In najcenejše elektro-mo-torje, terbogeneratorje In vse ostale eiskirtfne stroje. Grade: e!e';5ri!na ceniraie, eleVMčne železnice, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave itd. Obračalte se v vseh primerih na pisarno v LlubUenl, % Poset Ir.Ieniri« Ic brezplačno na ratpoiaso. *