Poštnina platana v gotovini. Številka 7. V Ljubljani, dne 16. februarja 1922. IV. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Siovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne Štev. 2 K 50 vin. ,NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100*— Polletna naročnina......K 50*— Četrtletna naročnina .... K 25*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ..— po ceniku. ======== -= Uredništvo: Ljubljana, Riniska cesta štev. V011. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankinme. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. lipravništvo: Ra naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg 8L 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Protestna skupščina v Zagrebu. Dne 8. t. m. se ie vršila v zagrebški dvorani obč. sveta orotestna skupščina, ki se ie je udeležilo okoli 1500 oseb. Predsedoval je podpredsednik SJN, prof. Ji- I roušek. poročal pa predsednik SJN, dr. j Benkovič. Ko ie govorilo še več javnih . nameščencev, ie bila sprejeta sledeča re- I solucija : Javni namještenici sabrani na općoj skupštini u Zagrebu dne 8. veljače 1922., s ogorčenjem prosvjeduju protiv bezduš-nog postupka, kojim vlada i oarlamenat rješavaju činovničke pitanje navlastito u pogledu materijalnog obezbjedjenja javnih namještenika. U tom postupku vide javni namještenici potpuni nehaj i nesposobnost mjerodavnih faktora da riješe — po njihovom vlastitom priznanju — jedan od najvažnijih državnih problema a to Je činovničko pitanje. U obećanju povišenja dodataka na skupoću, koje do danas vlada nije iskupila a niti će to prema dosadašnjem iskustvu u dogledno vrijeme učiniti, gleda-iu javni namještenici zlonamjerno zapo- ' stavljanje i omalovažavanje svoga stale-za Razlog, što država do danas nije ure- j dila činovničko pitanje nalaze javni na- ! mještenici u pogrešnoj financijalnoj i go- ! spodarskoj politici države i traže, da se 1 2 3 4 ova iz temelja promijeni u svrhu sanacije i onćih prilika a napose prilika državnog ! namješteništva. ! Dosljedno tome traže javni nam je- i štenici: 1. da vlada prije svega smjesta isplati dodatke na skupoću oredvidjene novim zakonom ne čekajući izvještaja ni elaborata nikakovih komisija. Ujedno traže. da se prigodom nadoounjenja zakona uvaže zahtjevi SJN za uvrštenje grada Zagreba u 1. skuparinski razred, pasivnih krajevä Hrvatske u II. a Medjumurja u IV. te za uredjenie beriva umirovljenika, dnevničara, cestara, uzničkih stražara, podvornika i drugih. 2. da se odmah nakon proračunske rasprave donese činovnička pragmatika prema predlogu činovničke konferencije održane 1. listopada 1921. u Beogradu uz preinake, koje su tom prigodom predložili delegati SJN za Hrvatsku i Slavoniju, 3. prosvjeduju najodlučnije u skladu sa zaključkom središnieg odbora SJN od 3. I. 1922. protiv redukcije činovnika na teritoriju Hrvatske i Slavonije i Medjumurja te preporučuju vladi, da redukciju smjesta provede na onim teritorijama i u onim uredima države, gdje je redukcija obzirom na nekvalificirano činovništvo orij.eko potrebna, 4. u koliko vlada ovim zahtjevima u najkraćem roku ne udovolji, javni če namještenici putem svojih udruženja organi-zovati kumulativno napuštanje službe, koje napuštanje su udruženja do sada teškom mukom spriječavala. Javni namještenici stoje na stanovištu, da je časnije i po narod korisnije napustiti državnu službu nego li prepustiti se partizanskoj službi pojedinih političkih partiia i podati se sistemu korupcije, u koju se državno namješteništvo već dulje vremena možda i hotimice tjera. Ujedno ali otklanjaju od- govornost za sve posljedice, koje će uslijed toga nastati prepuštajući narodu, da on sam nad krivcima izreče svoj sud. FR. ZELENIK: Delo inteligence. Nauk o narodnem gospodarstvu ni bil I nikdar tako razvit, kot je v današnjih časih, ali od tega nimamo nobene koristi, ker svetovna vojna in njene posledice so prekucnile vse nauke te vede in dnevno ; doživljamo razočaranja in prevare. Upali smo, da se z mirom zboljšajo ; razmere. Alt razmere postajajo ne boljše, prej slabše. Nimamo še svetovnega miru. Boji z orožjem so sicer nehali, ni pa nehal ! gospodarski boj. Versailska pogodba rti j pogodba miru, ona je nadaljevanje gospo-I därskega boja. Ta se vrši z vso ljutostjo i in mi trpimo pod njim, čeravno smo za-! vezniki »velikih zaveznikov«. Velike ide-! ie in še večje besede so tvorile antanto. I ali ta se je pretvorila v hijeno, ki žre ze-I meljske dobrine, mali narodi pa, ki so ji pomogli s svojo krvjo do zmage, so ostali j prevarani praznih rok. Ta gospodarski boj je največ kriv. da ne moremo na pravo pot gospodarskega in kulturnega razvoja. Zastoj tega razvoja I povzroča veliko bedo, posebno med iz-: obraženstvom. Boj za obstanek je hud in ; danes v polni meri velja Darvinovo načelo o borbi za obstoj. Glavnica se zbira v bankah ter je mrtva za široke plasti, za narod: ona živi le za verižnike in izrabljevalce ljudstva. Zbiranje kapitala v bančnih rokah je pogibelj malega gospodarstva. Bogatijo ne- LISTEK. DR. FR. z.“ Kako sem jaz služil (Konec.) Čc je torej prišel kak članek z l i«, sem moral vselej najprej k Winl L njim, da sva ga skup pročitala P navadno ni bilo vse skup nič prav •Vfc je jeziti in popravljati, popravljati prej'izvirnik, potem pa še svoje noi ke Winkler je poznal dobro duh m , a: ^lasti V rabi glagolov dovrši S1i l^co ošnikov je bil pravi mojster •'iirokn°n>J g0xtIovo korektno, ali sh • a okop tno. Njegovi popraviti so s PJ7 e£ali spretnemu in mu slogu Sukljetovemu. In čim bc popravljal, tem slabše je bilo Vči razjarjen udari! s pestjo no mizi in vz ml. »Verfluchte Professoren! Was er da wieder geschrieben!« Jaz pa sem strahoma pogledov: mo m tresoč se od nervoznosti čak: konec, ki sem ga slutil. Mrcvaril je rokopis še nekaj časa. potem ua ga strgal, vrgel v koš in rekel.: »Spišite vi uvodni članek!« To je bilo laglie rečeno kot storjeno! Bilo je ob polu dveh popoldne, morda tudi še pozneje, list pa je imel ob petih iziti! Hitel sem iz pisarne, mimogrede za-vžil »Pri Cesarju« malo postane jedi, pa tekel v tiskarno, kjpr so stavci že nestrpne čakali. Že spotoma in med jedjo sem seveda zamišljal članek in vse drugo, kar naj bi orišlo tisti dan še v list. S tre-: Sočo roko sem začel Disati na majhne list-j ke. ki so mi jih stavci sproti trgali izpod j rok. Tako ie šlo teden za tednom, mesec I za mesecem... Ni čuda. da so začele ; moje moči pojemati in da so moji živci I popolnoma odpovedali. Prišle so tiste nepopisno strašne no-i či brez miru, brez spanja, združene z j najraznovrstnejšimi halucinacijami. Vsi : moji čuti so bili kakor obsedeni. Vse mo-I goče sem slišal in videl! V mojih blazinah I so škrabljale miši — nič ni pomagalo, če sem bil s pestmi po njih — miši so škrab- Ijale venomer in niso se dale pregnati ; ured očmi pa so mi olesale ognjene krogle, velike kakor sobice, plesale so v naj-črnejši temi in videl sem iih, tudi če sem si oči zavezal. In izza peči se je zdaj pa zdaj priplazila grda pošast, pačila obraz in krohotala se, da mi jc šel njen glas skoz mozeg, prihajala bližje in bližje, naposled mi pokleknila na prsa ter me začela daviti. Bilo je strašno, strašno! Kako sem vse to prestal, mi jc še uanes uganka. Se bolj pa se čudim same-mu sebi, kako Sem mogel drugi dan na-vzlic vsemu temu iznova opravljati svo-ic delo. Delal sem, ker sem pač mislil, ca moram, akoravno bi me pri mo.em Stanju nikdo ne bil mogel siliti; delal sem navzlic svoji bolezni, kakor bi nič ne bilo samo seveda v groznih mukah, kakor suženj, ki je že popolnoma onemogel, pa ga žvižgajoči udarci biča silijo, da napenja še dalje svoje moči. Sicer sem bil oa nreponosen. da bi bil rekel: ne morem! A moj Dosel se mi je gr bil od dne do dne bolj. Moje navskrižje s Schwarzem je Dostajalo z vsakim dnem večje. Dajal mi kateri, ljudstvo na ie brez kruha, stanovanja in zdravja. V Italiji umirajo tisoči na tuberkulozi, stotisoči dcce so zapuščeni. skoraj polovica naroda ne zna ne brati ne pisati. In kaj naj rečemo o naši zemlji, ki te tako bogata, tako rodovitna, tako lepa? Vkljub rodovitnosti zemlje je narod rčven, manjka mu gospodarske izobrazbe, pa ne zna delati, ie nezadovoljen in igrača hujskačev. Pravijo, da je inteligenca zapustila narod in sedai delajo demagogi ž njim, kar hočejo. Zakaj inteligenca ne deia med narodom? Beda ubija delazmožnost velike večine inteligence, ki je danes proletarizirana. Kulturni delavec je odrinjen v kot, njegovo delo se ne ceni in ne plača. Časopisi hirajo in knjige se ne kupujejo in ne čitajo. Kmet in delavec čitata molitvenike, trgovec in obrtnik pa ni imel nikdar časa za knjige, pač pa redni trgovec podpira kulturne naprave. O otrokih vojnega in povojnega časa, o njegovih kapitalistih pa moramo reči, da bi prej dobil od osla cekin, kot pa od takega bogataša podporo za kulturno napravo. So tudi izjeme, ali premalo jih je. Izobraženstvo, posebno uradništvo je bilo najboljši podpornik in plačevalec duševnega dela. Danes je pa to gospodarsko popolnoma propadlo in s tem mu je onemogočeno kulturno delo. Povojni dobičkar se vozi v avtomobilu, uradnik pa hodi s pošvedranimi čevlji. Prvi ne pozna kulturnega dela in ga tedaj tudi ne ceni, drugi oa nima s čim. Eksistence s praznim želodcem se ne ogrevajo za ideale. Zato pa nazadujemo kulturno in gospodarsko. Inteligenco rešimo bede. potem Lo zopet idealna in bo zopet začela s kulturnim delom, bo zopet šla med narod in za narod. Zabranite veriženje z valutami! Majhna vrednost našega denarja je glavni vzrok draginje. Ko se je boljšal naš novec, jc ponehavala draginja, zadnje, čase oa pada naš denar in raste draginja. Zaradi naraščajoče draginje in zadnjih valutnih skokpv so zbegani vsi pridobitni stanovi, milijoni naših državljanov pa zio z nezaupanjem in skrbjo v bodočnost. Dokler ne ozdravimo zla, vse te draginje pri korenini, pri valuti, toliko časa ne bo bolje. »Uredba o pobijanju draginje živ-Ijenskih potrebščin« ne zdravi zla pri korenini. Ona je v prvi vrsti nekak »blažev ie navodila, jaz pa sem se protiv,il. »Za [ jutri napišite to in to!« Sama zabavljanja [ in na izmišljotinah sloveče nolemike! Kajti brez boja Schwarz ni mogel živeti. : Če pridejo taki ljudje na vplivna mesta, I jc nesreča neizogibna. Žal. da se jim ta- ; ko lahko" posreči, pririti se tja, kjer lahko izvršujejo svoje skrivne nakane! Tudi dandanes ni nemara v te pogledu povsod j tako, kakor bi moralo biti! »Za jutri napišite to in to. pa tako in tako!« je ukazoval Schwarz, jaz pa sem odvrnil,: »Tega in tako jaz ne bom pisal!« Vzrastel je: »Zakaj ne?« — »Ker ne odgovarja resnici in mojemu prepričanju!« — Pomolčal je malo. Po niem je vse kipelo. a premagal se je. »Dobro! Napišem jaz ponemško, vi pa prevedite!« — »Tudi mevajal ne bom!« — »Kako to? Zakaj ne?« — »Ker se mi studi tako pisanje!« Da tako ne pojde dolgo, sem si lahko mislil. Bilo je v drugi polovici oktobra, ko stopi nekega dne Schwarz nenadoma v mojo sobo in mi reče: »Ne vem, gospod deželni .predsednik mi je prej kar spontano pripomnil, da boste morali iti na j žegen«, nekako tolažilo, morfij za vse t,-I ste milijone naših državljanov, ki trpe v : neznosnih živlienskih razmerah. Ko je I zaradi boljšanja našega denarja ponehavala draginja, se ni nikdo zmenil za »pobijanje draginje«, dandanes, ko se vse zopet draži, sc pa zopet čuje enodušni glas, uporabimo zakon o pobijanju draginje! in zopet pričakujejo stotisoči rešitve v tem zakonu in zopet čujemo glasove, da so naši pridobitni sloji vzrok vsej podražitvi. Kaznovalo in zaprlo se bo mogoče rbs po uporabi te naredbe par brezvestnežev, a to ne bo omililo ali odpravilo draginje, dokler ne ozdravimo raka pri korenini, pri valuti. Veriženje s tujim denarjem še ni prenehalo! — To je eden tistih važnih vzrokov, ki slabe naš denar. Uredba o reguliranju prometa s tujim denarjem veže roke vsem malim liudem, a posamni za-, vodi smejo svobodno, brez kontrole nai-ostudneje verižiti z denarjem že leta in 1 leta. Ako rabi naš tovarnar ali trgovec : par tisočakov inozemskega denarja v svoji kupčiji, mora dokazati z raznimi prošnjami in obvezami resnično potrebo. : Naredba in njeni izvrševatelji ga šikanirajo na vse mogoče načine, uradni postopek zavleče nabavo denarja za par dni, kar je nri valutnih skokih lahko katastrofalno. Če ne izpolni natančno svoje obveze, ga čakajo sitnosti in kazni, a gotovi zavodi smejo orodajati telefonično in te-legrafično stotisočc in milijone, kamor hočejo in komur hočejo. Odgovorni pa liso nikomur. Bančni arbitražerji sede pri svojih telefonih z računskim strojem pred sabo, love najnovejše inozemske tečaje ; različnih borz, telefonirajo, telegrafirajo, kupujejo stotisoče in milijone deviz in valut, ki jih nikdar ne vidijo, računijo diference, ki jih spravljajo kot dobiček in orodaiajo dalje v inozemstvo. Marsika-kemu trgovcu se je že dogodilo v banki, da ni dobil potrebnega inozemskega denarja, ki ga je hotel kupiti, ker ga banka »ni imela«, a istočasno je na lastna ušesa slišal, kako ie bančni arbitražer telefonično prodal stotisoče istega denarja v inozemstvo. Zakaj? Ker je bil kurz na kaki inozemski borzi za nar točk boljši kot pri nas, ter je Idhko v inozemstvo malo dražje prodal kot domačinu. Banke se pode pač za lastnim dobičkom in izrabljajo konjunkturo, toda ta njihova konjunktura je nesreča za milijone državljanov in tira državo v oropad. če bi bil ves ta denar, ki se veriži sem ter tja, na razpolago v državi, bi ne bilo treba govoriti o večnem pomanjkanju inozemskih olačilnih sredstev. Dandanes imamo v Zagrebu in Beo- ; gradu vse polno uvoznih in izvoznih bank, različne nacijonalizirane in mednarodne bančne zavode z raznimi privilegiji, ker imajo močno zaslombo v inozemstvu, v upravnih svetih pa ljudi, ki so na najvišjih mestih zelo uplivni. Te banke so I veleverižniki z valuto in njih moč je tolikšna, da vprizarjaio v prid lastnih valutnih špekulacij dvige in padce tečajev, kot gledališki tehnik burjo in grom ali lepo vreme. Vlada nai uvede nad vsem bančnim deviznim in valutnim prometom stro-. go kontrolo, kot za druge državljane in mnogo bo pomagano našemu novcu, če i se tako prepreči brezvestna špekulacija in veriženje. Vprašanje ie pač, kdo je močnejši, : ali vlada ali nekaj bančnih mogotcev, j Kajti, ko je bil izdan pravilnik o regulira-; niu prometa z inozemskim denarjem, so i veljala njegova določila za banke le oar dni, nato pa so bila zanje ukiniena. Jos. K-č. M. Rothi: Dopolnfeno je! Več nego leto dni je držala afera »dolarskih princev« z ljubljanske glavne pošte široko javnost v skrajnji napetosti, i Od početka, ko so koncem novembra 1920 zaprli glavne krivce, pa do zaključka tega monstra-nrocesa dne 10. februar-: ja 1922, se ie v javnosti neštetokrat izražala nevolja in žigosale so se razmere, ki so privedle do tega, zares nezaslišanega slučaja predrzne tatvine, službene zanemarjenosti in lahkomiselne zapravljivosti. Danes — dopolnjeno je! — Moč pravice je narekovala 6 obtožencem kazen, : ki po izmeri pač ni posebno kruta, saj so io trije prestali že s oreiskovalnim zaporom, dočim imajo ostali trije krivci presedeti še nekaj kratkih mesecev. Trije so bili sploh oproščeni. Umevno je. da je obžalovanja vredni dogodek vrgel globoko senco na naše ■ uradništvo, oosebno pa še na poštno. Ljudstvo sodi po tem. kar čuje, vidi, i bere In njegova sodba je hitra ter kruta* i krutejša celo, nego sodba poklicanih sod-! nikov. Nikakor oa ni na mestu, da bi ?e i ta obsodba raztegnila na vso napravo ter ! se pometalo v. blato kar celokupno uräd- ! niStVRazumemo — vsak državni ustroj i mora biti vezan na točnost, rednost ter j noštenost in baš v naši mladi državi, ki ie šele v razvbiu in potrebuje najskrbnej- deželo.« — P.rav rad!« sem odvrnil. — | »Kaj?« se je začudil. »Poglejte si malo | to sobico, kako lično jc opremljena, a tam ...« — »Nič ne de!« — » Tako, tako ■ In kam hočete iti?« — »Kam lahko pridem?« — »V Logatec ali Postojno.« — »Če smem voliti, potem prosim v Postojno!« Ko sem prišel drugi dan k Winklerju, Pd me je vprašal ta ves začuden. »Kaj? j Vi nas hočete zapustiti?« Ni bilo,torei | res, da je on to sprožil! A iaz sem odgo- j voril: »Da, gospod deželni predsednik, če smem prositi!« — »Pa kako naj izha- ! iamo brez vas? Svoje nomoči pri listu nam ne smete odtegniti!« »Pripravljen sem. do novega leta po- i šiljati vsak teden po tri uvodne članke!« Zadovoljno je prikimal. Toda hipoma se je zavedel in vprašal: »Do novega leta?... No, in potem?...« »Potem naj jenja list izhajati!« — ; Moje besede so bile odločno in s poudar- ; kom izgovorjene. Zastrmel ie in me vora- : šuioče pogledal. Jaz sem pogumno vzdržal njegov pogled._ki je bil skoraj da so-# vražen, potem pa z milejšim glasom dostavil: »Gospod predsednik, čemu vam ie ta list? Komu ste koristili z njim? Ali s' niste nakopali ž njim samo sovraštvo na glavo?« Videl sem. da mu moje besede režejo v srce. Bil ie še vedno zaljubljen v svoje dete! Povesil je glavo, podal mi roko in rekel: »Hočemo videti! Razmišljal bom o vašem nasvetu!« Dne 4. novembra sem odpotoval v Postojno. Dobil sem lep odnustni dekret. Kakor bi se bal, da bi ne smatral tega za neskladje, me je Schwarz opozoril, kažoč na najbolj laskave besede: »To je gospod deželni predsednik sam pripisal!« Zvest dani obljubi sem pošiljal iz Postojne vsak teden po tri uvodnike za list. ki ga je do mojem odhedu urejeval rajni Matej Brence. Z novim letom pa je »Ljubljanski List« nehal izhajati. Winkler je upošteval moj nasvet! šega negovanja, notrebujemo tega v oo-sebni meri. Le skrajnja poštenost jav. nameščencev mora vzbuditi zaupanje širokih narodnih mas do državne uprave, ki mora poslovati redno in brezhibno. Ako velja to vobče. velja to za poštno upravo še prav posebej, ker poštna inštitucija temelji na neomejenem.zaupanju. * Ali pa se sme vbodoče še nadalje zaupati temu zavodu po ravnokar dokončanem procesu, ki je nudil tako žalostno sliko? — Smelo lahko trdim — da še vedno! Saj ona oeščica šestih mladičev v starosti od 21 do 28 let vendar ne more služiti za splošno merilo in ne more biti vzrok doslednega nezaupanja. Ako se pomisli, v kakih razmerah se je po preobratu vzpostavil poštni ustroj v Sloveniji, potem se mora ta slučaj presojati popolno s posebnega stališča. Slovenske pokrajine so bile glede poštne stroke pred preobratom podrejene ravnateljstvom v Gradcu, Celovcu in Trstu, katerim je bilo pride-Ijeno le prav malo domačih uradnikov. Prevrat je našel Slovenijo v splošnem docela nepripravljeno na ta veliki zgodovinski dogodek. Ker mora vsakojaki promet imeti centralno vodstvo, ako se hoče pravilno razvijati, je bila živa potreba ustanoviti v Sloveniji poštno ravnateljstvo. In to ravnateljstvo je vzklilo — orav iz nič. V šoli na »Vrtači« je sedelo prvotno pol ducata uradnikov in se mučilo iz dneva v noč. Danes — po preteku treh let — poglejmo mogočno »Virantovo« poslopje v Ljubljani, kjer je komaj našlo ravnateljstvo prostora za vse oddelke. Taka nanrava pa zahteva ljudi — oosebno starejših, izvežbanih uradnikov. Vzeli so se pač tani. kjer so se dobili in ravno glavni ooštni urad je dal skoraj vso svojo »staro gardo« na razpolago. Poleg tega ie bilo treba zasesti znova vse poštne urade v Prekmurju, na Koroškem, deloma tudi na Štajerskem in veliko mest tudi pri nas. Za vse to se je potrebovalo zopet ljudi a kje vse te vzeti ? Bila je nujna potreba, hitro izobraziti naraščaj in ga uvesti v službo. Otvorili so se ooštni tečaji in baš pri frekventantih prvih tečajev, iz katerih so izšli tudi obsojenci. ni bilo ne izbire, ne možnosti se točno uveriti o nredživljenju. Vsi so služili pred tem v vojni, saj so med njimi tudi invalidi. Prinesli so s sabo pač manj popolno, medvojno šolsko naobrazbo, zato pa tem več samozavesti, lahkomisel-sti in žal celo moralne propalosti, katere so se navzeli do strelskih jarkih, rezervnih postojankah tik fronte, ali pa v nič manj pohujšljivem življenju etape, kakor tudi zaledja. Sicer je poštna uprava ne-broj takih elementov že takoj sprva odstranila iz službe, toda naravno ni mogla izmenjati prav vseh. ker bi bil sicer trpel promet radi pomanjkanja delavnih moči. , ® so torej prišli zlikovci v urad in Pričeli so z delom. Bili pa so to dnevi najhujšega demokratizma, kateremu sc je baš v prvem letu naše novoustanovljene države vse vprek klanjalo. Marsikomu je oač v ušesih premočno bučal refrćii: »Liberte, egalite, fratemitć«. 'a tudi svoboda ima svoje meje in tu bi bil iako na mestu članek: »Disciplina, kie S! r « Živeči v takem miljeju so iskali na na. Kako se okoristiti. Sola jim ni mo mrditi značaja, vojna jim ie ubila mor nost. in pokazali So se sadovi: — izra so priložnost, ki se jim ie nudila v ob amer,kanskih nisem in to tem bolj, 1 o.-aiia uprava ni odgovorna za njihc vsebino. V tem oziru leži torej tudi , ffresek od strani odoošiljatcljev, ker n S' di) arjc v pisma b,>disi vede smS H ni-. .nimaj0 nobene gotovosti. < p 1 n]1’n Pisma v roke naslovnika Ta j ie lahkomiselnost odpošiljateljev ustrezu-’a lahkomiselnosti posameznikov, ki so j imeli službeno opraviti s takimi pošiljkami. Plačilo za svoje kažnjivo delovanje : so prejeli z razsodbo poleg še hujše — z I uničenjem eksistence, Nadzorstvo pa ni moglo priti tem zlikovcem v okom. ker ie imelo in ima v tem oziru vezane roke ter samo na podlagi sumničenja ni mogoče uspešno postopati. »In flagranti« se teh tičkov ni dalo zasačiti: priti ie moral na pomoč slučaj. Za bodočnost se je pač po možnosti : poskrbelo, da se podobni slučaji, vsaj v : tako velikem obsegu ne ponove. Dasirav-I no se najde' med vsako pšenico tudi ljubko in torej posameznih epizod nepoštenja ne bo zmanjkalo, nam vendar skrbnejša izbira naraščaja, njega boljša in temeljitejša šolska in strokovna naobrazba, strožja disciplina ter vpliv vsesplošno urejenejših razmer v vseli panogah državne uprave daje gotovost, da se zaupanje ne vara. ki ga stavi ljudstvo v poštni ; zavod. Iz razlogov tega procesa sklepati na malovrednost poštne uprave in ji očitati gnilobo, ie docela nesmiselno in neumest-! no. Nasprotno vsakdo, ki nožna notranji ; ustroj poštne uprave v Sloveniji, kako deluje smotreno ter neumorno, si mora le želeti, da bi istotako tudi uprave drugih j resorov — posebno pa centralne uprave j — delovale enako točno in vestno. Morda : bi potem državnemu uslužbenstvu bilo nrihranieno. reševati do danes še nereše-! ni problem: »Kako se živi nazaj.« Discipline in poštenosti poleg ne-! umornega in vestnega dela navzgor in ; navzdol, od prvega državnega uradnika ! na do najnižjega služabnika, tega potre-i bujemo neöbhodno. ako hočemo dospeti ! do onega stanja naše mile Jugoslavije, o katerem bodo potem tujci v resnici govorili, da se cedi v nji »mleko in med.« Hodnina in trošnina. Z naredbo z dne 27. XII. 1920. sta se uredili »Hodnina in trošnina« za sodne iz-i vršilne organe. Ljudje, ki niso o tem poučeni, misli-• jo, kaj mora to biti in koliko zasluži izvr-! silni organ s tem. Da pa ne bo napačnega mnenja, po-j jasnim nekoliko to stvar. Imam namreč v svojem rajonu vasi, : ki so oddaljene črez 26 km od službenega mesta. Bel sem na službeno potovanje v to vas rubit. Imel sem 2 rubeža v civilno pravnih stvareh in 4 uradne za iztirjanje kazenskih stroškov izvršiti. Vsak teh rubeži mi je bilo opraviti v drugi vasi. Torej v 6 vaseh. Za ta opravila sem potreboval dva dni. Zaslužil sem na hodnini: daljava* 26 + 26 = 52 km jc 47 K na trošninf skupaj 28 K, na prenočnini 16 K, „skupaj torej 91 K. Za hrano pa sem porabil: prvi dan za : zajutrk 8 K, za malo južno 12 K, za kosilo 40 K, za večerjo, ki je na tako dolgem potovanju neobhodno potrebna 40 K, za prenočišče 16 K. Drugi dan: za zajutrk 8 K, za kosilo 40 K, ker sem postal na pp^ jako slab, sem moral še popoldan nekaj jesti, ker gostilniška hrana je kakor znano nezadostna, kar je stalo 32 K, skupaj i 196 K. Ce odštejem zaslužek 91 K od stmškov, sem izdal 105 K več kot sem zaslužil. Računana je pa tukaj samo najpotrebnejša hrana. Kje so potem še čevlji, ki se jih obrabi? Tako »izgleda« torej hodarina, troš-: nina in prenočnina sodnih izvršilnih organov. Sram in rdečica obliva človeka, če premišljuje to naklonjenost gospodov, ki pri zeleni mizi urejujejo usodo najnižjih uslužbencev. Ne vem, kaj mislijo ti gospodje? Morda mislijo: izvršilni organ lahko za hrano berači! Žalostno je res, ker mora izvršilni : organ s praznim želodcem vršiti svojo težko, dostikrat s pretenjem in celo s smrtno nevarnostjo zvezano službo. Dolžnost uradujočih gospodov bi pač bila, da uredijo pristojbine izvršilnih organov današnji draginji primerno. Računa naj se samo s predvojnimi pristojbinami, akoravno niso bile velike. Pred vojno je zaslužil izvršilni organ v prej navedenem slučaju 11 K, danes pa 91 K. To pa ve vsakdo, kaj se je dobilo v tistem času i za 11 K in kaj se dobi danes za 91 K. Vkljub temu, da gospodje dobro ve-I do, .da izvršilni organi —poduradniki in I sluge — s svojo plačo niti sebe in svojih družin v današnji draginji preživljati ne j morejo, še dopuščajozte sramotne prlstoj-i bine. Če so se uredile pristojbine uradnl-; kom današnjim razmeram primerno, naj : se urede tudi nam. Saj smo tudi mi ljudje, i ki moramo živeti in vsako stvar prav tako drago plačati. Izvršilni organ. R. Z. (Maribor); Uradne ure — časnikarske race. Pod tem naslovom se v št. 5 »Našega Glasa« zavzema neki dopisnik za nepretr-! gane uradne ure. Zahteva po'nepretrg'i-: nih uradnih urah "hi splošna, amjiak samo zahteva nekaterih, posameznikov. Radi ! tega menim, da ni umestno, ako se trati i prostor v našem glasilu za posebne inter-i ese posameznikov. Dokler bodo promet-i ni uradi (n. pr. pošta, brzojav, železnica itd.) obstojali, tako dolgo tudi ne more ; biti zahteva po nepretrganih uradnih urah splošna. Nepretrgane uradne ure ugajalo samo nekaterim gradnikom, velikemu I šteVilu pa ne. Mi, starejši uradniki, ki smo j uradovali v nepretrganih uradnih urah, vemo. kakšen nered obstoja za vsakega posameznika glede kosila. Prestane ied uživati dan za dnem, to spravi polagoma vsakega, še tako zdravega človeka v bolniško posteljo, da ne omenim še drugih nedostatkov. To si more razlagati ‘samo tisti, ki ima v tem oziru dovoli izkušenj. Mislim torej, dokler ni zahteva po nepretrganih uradnih urah splošna, tako dolgo tudi naše glasilo ne more zastopati teh naziranj posameznikov. Gotovo je, da ie vsak nameščenec vstonil v državno službo z namenom, da bo uradoval po uradnih urah, kakor so predpisane. Gotovo ie tudi. da se s takimi zahtevami ne utrdi ugled uradniška napram občinstvu. Op. ured. Tudi ta dopis prinašamo, da se čujeta obe plati zvona. Saj sc zdi človeku neverjetno, da vlada celo v takem vprašanju med uradništvom nesloga! Naš mariborski dopisnik ie upravitelj, torej I starejši uradnik. A tudi urednik »N. G.« ni več mlad uradnik. Zato se menda smeta i odkrito pomeniti. Da morajo uradovati pošta, brzojav in železnica ves dan in . vso noč, je resnica: toda ondi se uraduie izmenoma, t. i. do tkzv. turnusih: delu sledi počitek. Ena skupina odhaja, druga prihaja. Značaj, uradovanja oo vseh drugih pisarnah pa le povsem drugačen. Kaj naj počne magistratovec. sodnik finančni, : davčni ali kakršenkoli upravni uradnik v ; uradu ponpči? — Kako da bi ne mogel 1 uradnik opraviti od 8.-2. prav toliko, kolikor opravi uradnik od 8.—12. in ud 2.—4.? Kdor ne zmaguje svojega dela v sester ih urah, itak mora prihaati še popoldne ali zvečer v urad. ako ie količkaj vesten! Vsi moderni šefi no vsem svetu so uvedli nepretrgano uradovanje, ako iim i.e to le mogoče Seveda imamo tudi take urade, kjer ie toliko dela, da niti ore-tnzano osemurno delo ne zadošča, ker je oremalo uradništva. Toda ogromna večina iav. nameščencev je za nepretrgano uradovanje. Zaradi obeda ob vol 3. ni še nihče obolel. Vsakdo si jemlje s seboj kosec kruha ali kak drug prigrizek in vzdržuje do 2. brez godrnjanja. Pomislite, da stanuje mnogo uradnikov in javnih uslužbencev daleč od urada, celo daleč izven mesta! Kako nai bi ti odhajali ob 12. domov obedovat, a naj bi se skoraj takoi nato. ko so odložili žlico, zopet podajali nazai v mesto? Po zimi. v blatu ali brljuzgi ali v vročini in prahu! Koliko čevljev več bi morali potrgati? — Danes so ob pol 3. doma. do 3. so z obedom gotovi, potem lehko malo počivajo ali oo-kramliajo z otroki in z ženo. nato se lotijo kakega duševnega ali telesnega dela, bodisi v razvedrilo ali iz dolžnosti. Nekateri pa odhajajo v postransko službo! Ker dandanes mora skoraj vsak jav. nameščenec služiti še do strani! Če ne dela drugega, obdeluje vsaj svoi vrtič, svojo njivico. cepi drva in prinaša premogf Nekateri poučujejo svoie otroke, da si orištedi-io stroške za inštruktorja. Nekateri pa gredo tudi v svoje društvo ali kavarno. . t izrčr^zovat zabavat, raztrest, razširit si obzorje in se otrest uradnega prahu! Tudi tega je treba jav. nameščencu. ki noče postati top. omejen stroj. Tovariš v Mariboru naj nam verjame, da je sposobnežu mogoče v 6 urah storiti v uradu več, kakor nesposobnežu v 10. Za lenuhe pa ie celo 12 ur premalo! Ugleda med občinstvom si ne pridobimo s tem, da raztrgamo čim več hlač, nego da uradujemo naglo, dobro in prijazno! So uradniki, ki tiče ves dan v uradu, a nrav malo koristijo ter so brez ugleda; drugi pa uradujejo par ur, kratko, bistro, ljubeznivo ter so vseobče priljubljeni in spoštovani. Znati ie treba! Kdor pa ne zna. naj presedeva vse dni in noči: v posmeh je drugim, a sebi v nadlogo. Vestnik. Tovariše dopisnike Našega Glasa opozarjamo, da se uredniško delo zaključuje v ponedeljek zvečer. Vse kasneje došle dopise moremo porabiti šele v naslednji Številki. Prosimo torej, da pošiljate svoje dopise tako, da jih dobi urednik v rokev saj do ponedeljka dopoldne. V torek dopoldne se naše glasilo stavi, zvečer opravlja urednik zadnjo korekturo, a v sredo se list tiska in oddaja na pošto. To javljamo, da ne bo zamere, ako izide kak spis teden dni kasneje, kakor želi do pisnik. Neverjetno gospodarstvo. Brali smo, da je naša država izvozila saipo v mesecu novembru 1921 med drugim za čez 66 milijonov dinarjev žita, pa tudi za nad 42 milijonov dinarjev moke. — Par dni nato beremo zopet, da je ministrski svet dovolil beograjski občini uvoziti iz Romunije 200 vagonov moke brez carine. Če je to res mogoče, si bo seveda zadovoljno melo roke par špekulantov — uvozničar-jev poleg dosedanjih špekulantov — iz-vozničarjev. Če pri tem gospodarstvu zmajuje z glavo 99% državljanov, nima to nič v sebi, samo da so jasli polhe. Čudili se ne bomo, ako bomo v kratkem brali med gospodarskimi vestmi, da je minister za narodno zdravje odredil na podlagi dovoljenja celokupnega ministrskega sveta uvoz 200 vagonov mesarskih nožev v svrho operacije nezadovoljnih in lačnih želodcev v državi. Z. Napredovanja ukinjena? Časopisi poročajo. da ie finan. odbor narodne skupščine sklenil, naj se zaradi štednje ustavijo vsa napredovania drž. nameščencev za dobo enega leta. Zagrebški »Naš Glas« poroča: »Taj ie zaključak stvoren u nazočnosti predstavnika slovenskoga činov-ništva, predsjednika osrednje zveze javnih nameščencev u Ljubljani g. prof. Reis-nera, koji ie ujedno članom financijalnog odbora nar. predstavništva. Nije nam poznato, dali je g. prof. Reisner ustao na obranu činovništva i protestirao protiv toga zaključka ili se suglasio s njime. Oboje bi bilo moguće, jer kao disciplinirani političar bi morao šutiti, a kao činovnik bi morao govoriti protiv odnosnoga predloga.« ,Kai ima naš predsednik posl. prof. Reisner storiti in česa nc sme storiti, to on sam najbolje ve in ne potrebuje tozadevno nobenih navodil iz Zagreba. Društvo nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v Liubljani. Dne 22. januarja 1.1. se je vršil občni zbor društva, ki je bil zelo dobro obiskan. Točno ob 15. otvori predsednik Zorko zborovanje s pozdravom na vnanje in notranje člane in poroča 0 sodelovanju društva v preteklem poslovnem letu. Tajnik 11 ü b š e r poroča, da ie imelo društvo dva javna shoda, tri širše sestanke, odbor pa je imel devet odboro-vlh sej. Pismeno je imelo društvo manj vlog, kaKor lani. kolikor jih ie pa došlo, so se vse rešile. Vse. kar se ie pri sestankih in odborovih sejah predlagalo, se je tudi izvršilo. Tekom zadnjega leta ni umrl društvu noben član. oač pa tri žene članov, za katere se je izplačala posmrtnica. Blagajnik Pečjak poroča o svojem delovanju, iz katerega sledi, da je imelo društvo v letu 1921. dohodkov 18.623.09 K, izdatkov pa 6282.15 K, tako, da je koncem 1921. leta 12.341.84 K imovine. Od vpt-sanih 606 tovarišev je izstopilo 185 članov. Društvo ima torej še 421 članov. Od teh 421 članov jih je pa še nekaj, ki doslej še niso poravnali članarine. Člani, katerim je društvo pripomoglo, da so kaj dosegli, so Iz hvaležnosti do društva prispevali skupno vsoto 606 K. Preglednik računov, tovariš P i š 1 a r poroča, da je našel s sopreglednikom Štuhcem blagajniško poslovanje v najlepšem redu. nakar se daje blagajniku absolutorij. Vpisnina za novo vstopivše člane se določi na 2 Din. Mesečni prispevki se določijo «a 1 Din, počenši s 1. januarjem 1922. — Posmrtnica za člane in njih žene se določi na 600 K. Pri volitvi odbora sta bili predloženi dve kandidatski listi. Za predsednika je bil z veliko večino glasov izvoljen Karel Zorko. Na njegovi kandidatski listi so bili naslednji funkcionarji: predsednikov namestnik Štuhec Marko, tajnik Pran Juvan, namestnik Ivan Papež, bla- gajnik Luka Pišler. namestnik Jakob Brenčič, odborniki: Anton Dolenc, Fran Gabršek, Anton Jelnikar, Fran Kunc, namestnika pa Alojzij Bezeljak in Ivan Hüb-šer, preglednika računov Anton Čuden in Otokar Zupančič. Pri raznoterostih se je predlagalo, naj se društvo zavzame za to, da se vsem uslužbencem da službena obleka v naturi. Tovariš Papež vpliva na občni zbor, da se nai tovariši v največjem številu naročajo na glasilo vseh državnih uslužbencev »Naš Glas«. Ker se ni stavil noben nadaljni predlog, se zahvali predsednik Zorko zborovalcem za obilno udeležbo in zaključi občni zbor. Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali oziroma nabrali: Društvo SHS redarstveno - varnostnih organov, policijskih uradnikov in pisarniških pomožnih sil za Slovenijo v Ljubljani 500 K. Ga. M. Dobravc, soproga višjega davčnega upravitelja v Kozjem 280 K, g. Franc Rojec v Ljubljani 50 K, g. Štefan Plut, okr. tajnik v Kranju je pridobil 8 novih naročnikov in nabral 240 K od katerih-so darovali gg. Jos. Ahlin, Jos. Tajnik, Miha Amon, Ivan Masten, Mirko Kmet, Vincenc Marinko, dr. Simon Dolar, Josip Malnar, Ivan KoŠnik po 20 K, Fran Zupančič, Josip Fritz po. 12 K, Ivan Cof, Vaclav Držaj po 10 K, Ivan Mešek, Ludovik Modrijan, Josip Weinberger, Ivan Kern, Ivan Petrič in Jakob Rupnik po 4 K, vsi v Kranju; društvo vpokojenih orožnikov v Ljubljani 100 K, g. Martin Majcen v Ljubljani 20 K, g. Janko Pibernik v Ljubljani 15 K. gg. Ivan Keržin v Beogradu, Anton Zorman v Cazinu, Ivan Beranik v Rakitnem (Bosna) po 10 K, g. Ferd. Ferjančič, okr. gozdar v Kranju 7 K, gg. Anton Kogej in Jernej Petrič v Vel. Laščah po 5 K. Da se je začela v Kranju taka agitacija za nabiranje naročnikov in prispevkov za tiskovni sklad gre v prvi vrsti zasluga g. profesorju Ivanu Košniku, g. davč. upravitelju Josipu Tajniku in g. okr. tajniku Štefanu Plutu, ki nam obeta še nadaljne zbirke. Vzornim tovarišem, ki se ne strašijo dela in truda, kakor tudi vsem cenj. darovalcem se iskreno zahva-tiujemo z željo, da bi našel Kranj obilo posnemalcev. Uprava. Ustnica uprave. G. 1. Slaček, Ruše. Poslali smo Vam redno vse številke. Da niste dobili 1 in 6, m naša krivda. Št. 6 Vam pošiljamo danes drugič, dočiin Vam prve številke ne moremo doposlati, ker nimamo na razpolago niti enega izvoda več. Oprostite! Uprava. © © © © © m. iiiiii z o. j. ir uuni dovoljuje javnim oslnäencem posojila aa osebni kredit proti poroltvn, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polic na daljšo dobo in profi malim meseinim odplačilom :: 7% obresti. 4%. Prošnje se rešojeji zelo hitre. Zahtevajte prospekt © © © © © © .idaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Mak so Daelf». -- Tiska Učiteljska tiskarn» v Ljnbljani.