29tečjj z PI irsip eV . vsakogar Proslava uspela tudi v Gorici _ J fri r i ž X t ¿o 1. J-v - v y - " > >/23 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI irsip |[ v*1*1*1,? d * pi-irilp-.il J naložba za t void sa 4 txojo prinodrrost Primorski TOREK, 19. FEBRUARJA 2008 Št. 42 (19.132) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Poljanka Dolhar Boris Pahor ima nedvomno veliko zaslug, od nedelje pa še dodatno: poskrbel je za največjo marketinško potezo v zgodovini Slovencev v Italiji. Pred skoraj petimi milijoni gle dal cev, to li ko jih je na -mreč v nedeljo spremljalo priljubljeno oddajo Che tempo che fa, je tržaški pisatelj spregovoril o nas in naši zgodovini. Res, nikomur pred njim ni bila najbrž dana možnost, da se predstavi tako širokemu avditoriju poslušalcev, a Boris Pahor j e to priložnost »izrabil«, kot zna: po šte no, brez dlak na je zi ku. In pri po ve do val o do god kih, ki jih sa mi pre do bro po zna -mo, a jih že na ši so me šča ni v Gorici, Čedadu in Trstu niso osvojili, kaj šele prebivalci Lampeduse ali Aoste. Brez obotavljanja, z avtoriteto, ki mu jo dodeljujeta njegova častitljiva starost in življenjska zgodba, je povedal, da smo bi li tr žaš ki Slo ven ci vsaj od leta 1920 žrtve etničnega čiščenja: da so nam fašisti se-žigali knjige in kulturne domove, pošiljali v izgnanstvo na še in te lek tu al ce, po ita li -jan če va li ime na in pri im ke. Lepo je bilo na tretji vsedr-žavni mreži prisluhniti njegovi življenjski zgodbi, ki ga je nato popeljala v nemška na-cis tič na ta bo ri šča. Le po je bilo prisluhniti aplavzu, ki ga je Pa hor iz pro sil za vse, ki se niso vrnili, predvsem pa za tiste štiri milijone »ostalih« internirancev (Romov, Slovanov, antifašistov), na katere javnost prevečkrat pozablja, ker je »vlogo« žrtev dodelila izključno Judom. Lepo je bilo na tretji vsedržavni mreži pri sluh ni ti slo ven ski be se -di, Pahorjevemu pozdravu »vsem, ki so me poslušali v Trstu, Gorici in Benečiji« in ve de ti, da ga to krat nis mo poslušali sami. Pahorjevi zgodbi je v nedeljo zvečer prisluhnila vsa Italija. Tu di to se lah ko zgo di: da se v televizijskem nastopu pisatelja zrcali vsa njegova skupnost. Da ga doživi skoraj katarzično, kot »moralno od-dol ži tev« za več de set let ni molk, če že ne na črt no pre zi -ranje. Morda gre spet za običajno manjšinsko preganjavico, a nedeljski televizijski nastop Borisa Pahorja je spremljal prijeten občutek. Kot bi se vra ta manj šin ske ga ge ta na ste žaj od pr la in bi se nje go vi prebivalci počutili nekoliko manj osamljeni ... dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) zahodni balkan - Po nedeljski razglasitvi neodvisnosti parlamenta v Prištini Kosovska država beleži prva priznanja To so storili Afganistan, ZDA,, Albanija, Turčija, Francija in Velika Britanija trst - Obisk ljubljanskega župana Zorana Jankovica Zbliževanje mest Podpis pisma o nameri o sodelovanju med Trstom in Ljubljano - Srečanje z Illyjem in manjšino TRST - Trst in Ljubljana sta od včeraj bližja in želita sodelovati v duhu sožitja in strpnosti. To je sporočilo včerajšnjega obiska ljubljanskega župana Zora- na Jankovica v Trstu, kjer je s tržaškim županom Robertom Dipiazzo podpisal pismo o nameri o sodelovanju med mestoma. Jankovic seje srečal tudi s predsed- nikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Riccardom Illyjem in s predstavništvom slovenske narodne skupnosti. Na 6. strani PRIŠTINA - Kot je bilo napovedano, je kosovski parlament v nedeljo sprejel izjavo o neodvisnosti, Afganistan, ZDA, Albanija, Turčija, Francija in Velika Britanija pa so včeraj že priznali Kosovo kot neodvisno državo. Članice EU bodo sicer o odnosih s Kosovom odločale v skladu z nacionalno prakso in mednarodnim pravom. V Srbiji se nadaljujejo protesti, v srbski skupščini pa je sinoči potekala izredna seja o razveljavitvi razglasitve neodvisnosti Kosova. Beograd je med drugim sinoči v znak protesta odpoklical veleposlanika v ZDA, v New Yorku pa se je VS ZN spet zbral na izredni seji. Na 5. strani Zakon o Furlanih: Illy pisal Prodiju Na 3. strani Predstavnik slovenske vlade obiskal SDGZ Na 4. strani Računsko sodišče: 14.600.000 evrov globe Tondovi upravi Na 7. strani V Dolini napoved nove splošne variante Na 8. strani V Tržiču kolone zaradi zaprtja državne ceste Na 24. strani Štmavrski praznik brez meje še bolj privlačen Na 25. strani pakistan Volilni poraz predsednika Mušarafa ISLAMABAD - Po še neuradnih podatkih in doslej preštetih glasovih na parlamentarnih volitvah v Pakistanu je na prvem mestu Stranka muslimanske lige nekdanjega predsednika vlade Nawaza Šarifa, kije bil najos-trej ši na sprot nik pred sed ni ka Perveza Mušarafa, saj ga je ravno sled nji pred le ti spod ne sel s premierskega položaja. Ljudska stranka umorjene Benazir Buto naj bi bila na drugem mestu, Mušaraf pa je, kot kaže, doživel pekoč poraz. Na 29. strani boris pahor - Tržaški pisatelj na vsedržavni televiziji Rai Prisrčno in poučno Nedeljsko oddajo Che tempo che fa si je ogledalo skoraj pet milijonov gledalcev TRST - Pisatelj Boris Pahor je v nedeljo zvečer sodeloval v priljubljeni in cenjeni televizijski oddaji Che tempo che fa. Dogajanju na tretji vsedržavni mreži Rai je sledilo skoraj pet milijonov gledalcev (točneje 4.696.000): večina med njimi je najbrž prvič slišala za etnično čiščenje, ki ga je fašizem izvajal nad Slovenci. Pahor je spregovoril o fašistični preteklosti, a tudi o svoji internaciji v nacistična taborišča, ki jo je tako doživeto opisal v romanu Ne-kropola. In ravno njegovemu italijanskemu prevodu je bila posvečena glavnina pogovora med Pahorjem in televizijskim voditeljem Fabiom Faziom. Na 27. strani 2 Torek, 19. februarja 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Polpreteklost še dviga prah Miro Kocjan_ Kar pričakovati je bilo, da deseti februar, dan spominjanja v Italiji, ne bo šel mimo brez ovir. Komentarji so tako v Italiji, v glavnem kot podpora dnevu tako s strani desnice in levice, kot v tujini, seveda zlasti v Sloveniji in na Hrvaškem, ki sta v tem primeru tako rekoč »parte in causa«. Fojbe, umori brez sodne potrditve, etična politika so v teh dveh državah menda doma. Govor je seveda o odnosih med tema dvema državama in italijansko sosedo. Govor je o eksodusu, ki da je bil tu še najbolj značilen. Skratka, v Italiji se je podpora 10. februarja razširila in utrdila (na 40 odstotkih šol so eksodus začeli uradno preučevati), v dveh državah na tej strani Jadrana pa so nekoliko drugačni odtenki. Hrvaška je po svojih uradnih predstavnikih odgovorila kar ostro in naglo, Slovenija pa je nastopila bolj blago. Zdi se, da bo tudi v bodoče tako. O tem pričajo izjave Stipeta Mesiča, hrvaškega predsednika, ki je sporočil, da nima o »slavih« kaj novega povedati, da je eksodus sicer deloma bil, vendar kot posledica fašizma, v bistvu, da je fašizem kriv za vse te nečednosti. Mesič je vse to spregovoril dasiravno si Hrvaška zdaj prizadeva za čimprejšnji vstop v Evropsko unijo. Na dlani je sicer, da v Italiji bolj računajo na vladnega predsednika Sanaderja kot na Mesiča. V Sloveniji pa smo priča dvema aspektoma: na eni strani napadi na vlado in druge visoke predstavnike oblasti, češ, da jalovo ali pa sploh ne odgovarjajo na italijanske napade (tudi na govor Napolitana), na drugi pa se srečamo s stališčem predsednika države Turka, ki pa opozarja, da je čas, da pričnemo gledati naprej. Pri vsem tem pa je zlasti aktivna prisotnost italijanske manjšine v obeh jadranskih državah tako v časnikih, kakor tudi sicer. Mestoma tudi v parlamentih. Manjšina (konec koncev je ena in ne dve) s svoj im orožj em v bistvu strelja na slovensko in hrvaško oblast, nekdanjo in sedanjo, češ, da se noče sprijazniti z resnico, da je bila neposredno avtor in priča eksodusu, fojbam in drugim nečednostim, tudi temu, da je šlo za etično čiščenje. Skratka, italijanska manjšina nastopa enotno. Ocene so zanimive: Errol Superina v »La voce del popolo« piše, da od Hrvaške v bistvu kar nekaj časa ni pričakovati proitalijanske politike, da žal v fojbe niso končali samo fašisti, marveč tudi povsem nedolžni ljudje poleg Italijanov. Časnikar preprosto predlaga, daje čas multilateralnega, ne pa več enolateral-nega odnosa do tega pojava. In navaja še niz zannih resnic, srž pa je v tem, da bi morala domača oblast enkrat za vselej razumeti, da so vsi mrtvi pač enaki, to je, »da niso eni pomembnejši od drugih«. Pogledati, oziroma ogledati se v ogledalu poudarja komentator. Prihodnost dveh držav naj temelji na resnici. Takšna smer je očitna tudi pri drugih predstavnikih manjšine. Isti list prinaša sicer krajši zapis, da je fašizem konec koncev bil podoben komunizmu. Franco Juri objavlja zapis, v katerem graja nekatere novejše nastope oblasti dveh držav na račun predstavnikov eksodusa, ki jim je menda pošteno šlo za to, da položijo spominske vence v krajih, kjer so domnevno bile fojbe, skratka novega človeškega ravnanja žal še ni. Pisec omenja znano poročilo kvalificiranih zgodovinarjev obeh strani, ki bi lahko prišlo v po-štev kot kažipot za bodoče stike, žal pa je preprosto v arhivu. »Dan spominjanja« je namesto sprave in novih samokritičnih ravnanj postal glasnik najbolj skrajnih gledanj proti resnici. In tako naprej. Vidno mesto so časniki namenili tudi izjavam glasnikov eksodusa, da »Napolitanove besede niso nikogar užalile«. Tudi tokrat se oglaša znani kolumnist Rakovac, zdaj preprosto s trditvijo, da bi še najbolj ustrezalo, če bi Istra kot takšna nastopala kar najbolj enotno, v imenu vseh treh narodov, ki bi morali strmeti predvsem za tem, kako je treba skupaj živeti. Prestop na problem ekološko-ribolovne cone, ki jo Hrvaška še zmeraj uradno izvaja tudi za članice Evropske unije, pa je korak naprej storjen z ugotovitvijo, da gre za problem, ki ne zadeva le Hrvaške, Italije in Slovenije, marveč kar Evropsko unijo, in da bo odločitev te ustanove pač pravnoveljavna. Skratka, prevlada naj evropski duh. Italijanskim prebivalcem, ki so v hrvaškem in slovenskem delu Istre hkrati italijanski državljani, pa namenjata konzularni ustanovi v Kopru in na Reki navodila, kakor glasovati na bližnjih italijanskih volitvah. Bodo, kakor vemo, sredi aprila. Priznati pa je treba tudi, da se finančno stanje Italijanske unije vidno izboljšuje, to pa zlasti zavoljo politike sedanje vlade. Vse institucije italijanske manjšine (organizacija kot takšna, italijanska drama, center za zgodovinske raziskave v Rovinju in še druge) bodo letos prejele 18 odstotkov več sredstev kot lani, družba EDIT pa kar 30 odstotkov več. Zadovoljstvo italijanskih predstavnikov je nepopisno, vrh vsega pa potrjuje, da cenijo delovanje zdajšnje vlade neglede na njeno politično poreklo. Tudi tokrat je javno naglašen »evropski duh« v smislu spoštovanja manjšinskih potreb. Manjšina pa svojo dejavnost živahno razvija tudi na dalmatinskem jugu, konkretno, tokrat v Boki Kotorski, kjer je okrog 500 Italijanov. Tudi tokrat je očitna podpora črnogorskih oblasti. Seveda je jedro sodelovanja v kulturi. Poudarek pa zasluži tudi vse tesnejša povezava med Avstrijo in Hrvaško. Avstrijski veleposlanik je te dni uradno obiskal novega zunanjega ministra Jandrokoviča. V Furlaniji-Julijski krajini (povzemajo ali neposredno poročajo istrski časniki) je zmeraj več govora o jadranski evroregiji. Tokrat je na vrsti simpozij, kije bil na tržaški Pomorski postaji, kjer je razkril, med drugim, da si pogledi niso enotni. Skratka, denimo, Gi-ancarlo Galan, predsednik Veneta, sodi, da bi ta evropska organizacija pripomogla k temu, da bi bilo notranjih sporov zmeraj manj, nekateri pa dvomijo v tako rešitev, češ, da so razlike bodočih članic prevelike. Podtajnik za italijanske notranje zadeve Rosato pa se je zavzel za hitrejše italijansko reševanje prošenj za pridobitev italijanskega državljanstva v Istri in na Kvarnerju. Problem pridobitve je žal »letni«, ne pa »mesečni«. Zanimanje sredstev obveščanja pa zbuja tudi aktivnost Cerkve. Mestoma je zanimiva. Tako na primer, da je kardinal Esteban Karlič, sicer Argen-tinec, vendar rojen pri Novem Vino-dolskem na Hrvaškem, obiskal predstavnike reške nadškofije. Bilje tudi pri Obersnelu, reškem županu. Pri univerzitetnem campusu na Trsatu pa dokončujejo dvorano posvečeno papežu Janezu Pavlu II. Vseljiva bo že prve dni junija. Graje vredno pa bi bilo, če ne bi omenili, da so v Labinu (od koder je bila) imeli slovesno predavanje o vzgojiteljici Giuseppini Martinuzzi, imenu, ki je sila znano v istrski vzgoji in literaturi. Pa tudi v časnikarstvu. Rojena je bila pred 164 leti, umrla pa leta 1925. Bila je izrazita levičarka, socialistka, med najbolj znanimi politiki tudi v Trstu, kjer se je smelo zavzemala za enakopravnost delavcev. Dejansko kar za proletariat, kar je tedaj bil čudež. V Puljščini pa smo naleteli na nekatere kadrovske spremembe in, z druge strani, na odločnejše trgovsko vrednotenje domačega rastlinja. Donald de Gravisi, ekonomist, je novi ravnatelj puljske Luške oblasti (spada v Istrski demokratski zbor), ki sega vse do Fažane, Medulina, Črnice in do brionskega pomola. V Vodnjanu pa so predali namenu obrat pod naslovom »Rastlinski svet«, kajpak istrski. Osrednja pozornost bo šla istrski la-vandi, ki dobrodelno učinkuje tako v faramaciji, kakor v kozmetiki. BOGATIMO SVOJ JEZIK Zadnje čase vedno pogosteje slišimo in beremo o nesrečah na delovnem mestu. Nesreče se dogajajo v tovarnah, na gradbiščih, v pristaniščih, med natovarjanjem in raztovarjanjem blaga, med vožnjo in še marsikje. Ko o takih nesrečah poročamo, smo večkrat v zadregi. Kako naj zapišemo, da se je nesreča zgodila na delu ali pri delu? Mislim, da je prav oboje, odvisno pač od tega, kako na nesrečo gledamo, ali mislimo pri tem na opravljanje dela ali na delovno mesto, kjer to delo opravljamo. V fevdalizmu so kmetje hodili na tlako, tlačanili so svojemu zemljiškemu gospodu, pri katerem so opravljali tlako. Danes z besedo tlaka poimenujemo neprijetno in zoprno delo. Ko so se kmetje osvobodili, so revnejši hodili na dnino k bogatim. Dnina ima dva pomena. To je delo na dan plačanega delavca na kmetiji, lahko pa tudi dnevni zaslužek za tako delo. Pozneje je vedno več ljudi iskalo in našlo zaposlitev s tedensko ali mesečno plačo. Reklo se je, da hodi človek na delo, po analogiji s prejšnjo tlako in dnino. V Sloveniji je za zaposlitev uradnika ali kakega drugega poklica v rabi služba, uslužbenci hodijo torej v službo. V Italiji pa še vedno govorimo, predvsem o delu (lavoro), ne glede na vrsto dela; to velja tudi za nas tukaj. Ko so kmetje hodili na tlako, se je nesreča lahko zgodila na tlaki, pozneje na dnini, lahko pa seveda tudi pri delu na polju, v gozdu, morda pri podiranju dreves. Ko so začeli hoditi na delo, so se nesreče dogajale na delovnem mestu ali preprosteje povedano na delu. Lahko pa tudi rečemo, da se je delavec ponesrečil pri delu v tovarni, na gradbišču ali kje drugje. Zadnji SP je zabeležil samo nesrečo pri delu, pri čemer pa ni pojasnil, kje je kdo to delo opravljal. Pri delu se lahko ponesrečimo tudi doma, na polju, kjer koli opravljamo kako delo. Če pa govorimo o nesreči na delu, je vsakomur takoj jasno, da se je nesreča zgodila na delovnem mestu, kjer verjetno niso upoštevali potrebnih varnostnih ukrepov. Pri nesreči na delu uvedejo preiskavo o vzrokih, če pa se kdo ponesreči pri delu doma, je dovolj, da kdo zdravniku pojasni vzroke nesreče oz. kako se je zgodila. Nesreča pri delu ima zelo širok pomenski razpon, medtem ko je nesreča na delu povezana z večkrat dolgim postopkom za ugotavljanje krivde oz. odgovornosti podjetja. Podobno se o rabi predloga odločamo tudi ob drugih priložnostih. Uradnik se lahko ponesreči v službi, vendar tam nesreča vsaj po navadi ni povezana z delom. Morda se spotakne in nerodno pade. Lovci hodijo na lov. Ponesrečijo se torej lahko na lovu, med lovom ali pri lovu. Kdor se udeleži smučarske tekme, ali tekmuje na smučarskem prvenstvu, se lahko ponesreči na tekmi, na prvenstvu, lahko pa tudi med smučanjem ali pri smučanju na tekmi. Enako velja tudi za vse druge tekmovalne ali rekreacijske športe. Kolesar se lahko ponesreči na kolesarski tekmi ali med tekmo, morda zaradi padca ali kake druge ovire oz. zapreke. Lelja Rehar Sancin je več vredno? PISMA UREDNIŠTVU Parkirišče na Kontovelu Čigavo zdravje Občinski svetnik Stefano Ukmar se globoko moti, ko piše, da je podpisani glasoval proti parkirišču na Kontovelu, ker je glasoval proti poravnavi med srenjo Kontovel in Občino Trst. Gre za dve popolnoma ločeni stvari. Podpisani je glasoval proti dogovoru Občina - srenja, ker je po mojem mnenju in po mnenju še marsikoga drugega, dogovor oškodoval vas, saj je Občina priznala srenji le del njenega premoženja in srenja ni dosegla vseh dohodkov, ki so ji pripadali. Za parkirišče v vasi nad cerkvijo je podpisani vložil vsako leto, od leta 2001 do 2006, popravek k proračunu, ker je občinski oziroma javni prispevek za gradnjo parkirišča izginil, ko je Dipiazza zamenjal Illyja. Ni bilo politične volje, da bi to zgradili, saj bi morali nameniti del občinskega denarja za Kras, kar je za to upravo, dobro vemo, prava tragedija! Tako pa je Dipiazza rešil problem: dajte si zgraditi parkirišče z vašim denarjem, ki ga uporabite za javno delo in v korist tudi nedeljskih izletnikov iz mesta, namesto, da bi ga uporabili za vaške koristi, kot bi moralo biti. Tako se je pokazal odprt in velik pred Kon-tovelci, ker jim blagovoli, da porabijo svoj denar za javno občinsko delo, ki bi ga morala občina plačati, istočasno pa prihrani občinski denar, tudi tistega od kontovelskih davkov, s katerim bi moral skrbeti za kraške potrebe, ki ga pa uporabi za potrebe mesta. Če je to eden od učinkov dogovora, potem sem še toliko bolj vesel, da sem glasoval proti njemu! S spoštovanjem. Peter Močnik ftlfi V torek, 12. februarja, sem v vašem dnevniku prebrala članek o projektu gradnje čezmejnega elektrovoda slov.-ital konzorcija pod vodstvom goriške družbe KB 1909, ki bi prečkal državno mejo pri Vrtojbi in bi od Štan-dreža tekel skozi Sovodnje ob Soči po Prvomajski ulici. Pokrajina se je izrekla za alternativno traso, saj pokrajinska odbornica Mara Černic meni, »da tovrstnih infrastruktur ne bi smeli graditi v bližini hiš, saj obstaja možnost elektromagnetnega sevanja«. Stanujem ob t. i. alternativni trasi; tu sem si s težavo komaj zgradila hišo, potem ko sem se dolga leta prerekala z možem, ki me je hotel popeljati v svojo, sicer prikupno, vas, kjer si občani in z njimi občinska uprava (ki ima še stike z navadnimi občani) prizadevajo za zdravo življenje. Nisem popustila, ker sem hotela, da bi moji otroci živeli v slovenskem okolju, ker mi kljub vsemu slovenske korenine še veliko pomenijo. Dovolj o tem, saj moja osebna zgodovina nikogar ne zanima. Vrnem se k problemu. Gospod Julijan Čavdek (P.D., 13. februarja), čigar članke rada prebiram, se zavzema za zdravje občanov, istočasno pa poziva sovodenjsko upravo, naj se izreče za alternativno traso. Občinski svetnik Vlado Klemše (P.D., 14. februarja) pa piše, da bi elektrovod lahko speljali »mimo letališča, kjer ni hiš«. Gospod Klemše dobro ve, da hiše so, da torej mi obstajamo, saj sam živi v bližini, čeprav izvzet, blagor njemu, od nevarne alternativne trase. Omenjena gospoda sprašujem: mar zdravje mojih otrok in vseh, ki živimo ob t.i. alternativni trasi, je manj važno od zdravja drugih občanov? Moji hčerki presedita ure v šoli (kot sicer tudi drugi otroci) ob anteni mobilne telefonije, doma pa se bosta naužili še dodatnega elektromagnetnega sevanja, in to zastonj, hvala lepa! Smo mi kot občani manjvredni, ker nas je manj? V naši ulici ni odbornikov, svetnikov, bodisi večine kot opozicije, prijateljev raznih politikov, investitorjev, zato je naša usoda že zapečatena? In nenazadnje, zahvaljujem se naši občinski upravi, ki se nikoli ne zoperstavi gradnji zdravju škodljivih infrastruktur, župan celo izrazi soglasje projektu! Ko se naša uprava prebudi iz svoje otopelosti, ko so ga drugi že polomili in ko so vmes osebni interesi, skuša le podati žogo, pardon, problem (športni žargon bi lahko bil bolj učinkovit) drugim. Ko sem si končno pripravila svoje gnezdo, bi rada, da bi mi zazvenel v ušesih Prešernov verz, »mi mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval - svet' Marka«. V ušesih pa mi zveni le verz, dovolite mi malo pesniške in interpretativne svobode, ne sosed, le vrag bo mejak, ki brez nobenega eto-sa pobere smeti pred hišo (kako smo tudi pri tem manjšinci v sozvočju z italijansko državo!) in jih vrže čez prag sosedu, vsaj tako škodijo drugim, ne sebi. Mors tua - vita mea! Hvala! Damiana Devetak videm - Tragičen konec iskanja pogrešanih izletnikov Zdrs na zaledenelem pobočju usoden za planinko in planinca VI DEM - Is ka nje dveh iz gi nu lih planincev na območju prelaza Na meji na severnem pobočju Brinice v Ter-ski dolini se je včeraj končalo z žalostnim odkritjem trupel 35-letne Luane Retrossi in 27-letnega Antonia Iotto-neja iz Vidma, ki so ju pogrešali od nedelje zvečer. Kot so sporočili gorski re-še val ci, ki so is ka li po gre ša na pla nin -ca, so njuni trupli našli nad tekaško progo prelaza Na meji. V bližini ceste nad prelazom poteka planinska pot, ki pa je po zi mi več krat za le de ne la in za -to izredno nevarna. Pod njo se namreč nahaja izredno strma grapa, prav tam pa je 9. februarja letos življenje izgubil tudi 32-letni Gabriele Maniutti iz Tri ce si ma, ka te re mu je na za le de ne li poti spodrsnilo in je zgrmel v globino. Is ka nje obeh iz let ni kov se je za -čelo v zgodnjih dopoldanskih urah, ko so sorodniki planincev sporočili, da se Iottone in Retrossijeva nista vrnila s pla nin ske ga iz le ta, na ka te re ga sta se podala v nedeljo. Po prvih podatkih, ki so jih po sre do va li re še val ci, sta se Iot -tone in Retrossijeva podala na stezo, ki je pre kri ta z iz red no tr dim in po le -de ne lim sne gom. Med vzpo nom ji ma je po vsej verjetnosti spodrsnilo in sta zgr me la nav zdol po strmi gra pi. Po približno 300 metrih sta obležala v bli-ži ni pro ge za smu čar ski tek. Pla nin ka je bila opremljena z derezami, ki pa očitno niso preprečile zdrsa. Reševalci so tudi preiskali gozd v okolici, da bi naš li opre mo ne sreč ne ga pa ra. Kot so sporočili, so njuni trupli opazili deželni gozdarji, ki so skupaj z gorsko reševalno službo, pripadniki finančnih stražnikov in policije iz Tolmeča iskali ponesrečenca. Na kraj ne sre če je pri le tel tu di he li kop -ter civilne zaščite s karabinjerji, ki vodijo preiskavo, in z zdravniško službo za prvo pomoč, ki je opravila prvi pre gled na tru plih obeh po ne sre -čencev. Usoda je hotela, da se je njuno življenje končalo slabih 50 metrov od kraja, kjer je 9. februarja umrl tudi Ga bri e le Ma ni ut ti. / ALPE-JADRAN Torek, 19. februarja 2008 zakon za furlane - Pismo Prodiju v zvezi z odločitvijo vlade o pritožbi na ustavno sodišče skgz 3 Illy za sklic tehničnega omizja z vlado za obravnavo spornih točk Tesini za sklic deželenega sveta, ki bi lahko še enkrat razpravljal o zakonu TRST - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy je ministrskega predsednika Romana Prodija pozval, da skliče »tehnično omizje«, da bi s konfrontacijo mnenj in spoštovanju načela o lojalnem sodelovanju našli pozitivno rešitev za spor, do katerega je prišlo potem, ko se je vlada odločila, da na ustavnem sodišču izpodbija nekatere člene deželnega zakona za Furlane. Illy je na mreč o tem prob le mu pi sal Pro -diju, pismo pa je poslal v vednost tudi mi nis tri ci za de žel ne za de ve Lin -di Lan zil lot ti. V pismu je Illy izrazil obžalovanje zaradi zgoraj omenjene odločitve vlade in poudaril pomen in politično vrednost zakona o furlanskem jeziku, ki teži za tem, da ovrednoti jezikovno in kulturno različnost avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. »Prav ta jezikovna in kulturna pluralnost pa je eno največjih bogastev FJK,« je še zapisal Illy. Poleg tega je predsednik Furlanije-Julijske krajine v pismu Prodija seznanil tudi z analizo deželne advokature in izvedenca za ustavno pravo Giandome-nica Falcona o določilih zakona, ki so po mnenju ministrskega sveta v nasprotju z ustavo. Si cer pa si za re ši tev zap le ta, ki je nastal po pritožbi vlade na ustavno sodišče, prizadeva tudi predsednik Riccardo Illy deželnega sveta FJK Alessandro Tesini. Čeprav je bil deželni parlament po odstopu predsednika Illyja zaradi volitev 13. in 14. aprila že razpuščen, pa je Te si ni pre pri čan, da bi lah ko kljub temu še razpravljal o členih deželnega zakona za furlanski jezik, za katere vlada meni, da so neustavni. Te si ni me ni, da bi do skli ca de -želnega sveta lahko prišlo po dogovoru z vlado v Rimu. V tem primeru bi bilo po njegovem mnenju sklicanje celo obvezno, saj bi na ta način lahko zakon spremenili tako, da ne bi bil več sporen za vlado. S tem pa bi postal tudi operativen. Kot je znano, vlada izpodbija ustavnost zakona v petih točkah, ki zadevajo tihi pristanek na pouk fur-lanščine, ure furlanskega jezika, dvojezične urade, obveznost takojšnjega prevoda v furlanščino in dvojezično toponomastiko. Romano Prodi Alessandro Tesini deželni svet - Obračun delovanja Na 334 zasedanjih odbobrili 141 zakonov TRST - Na 334 zasedanjih je deželni svet Furlanije-Julijske krajine v pred kratkim končani zakonodajni dobi odobril 141 zakonov, deželni svetniki in svetnice pa so zasedanjem namenili 839 ur, med katerimi so opravili 10.168 glasovanj. To so najpomembnejši podatki o dejavnosti deželnega sveta, ki ga je ves čas vodil Alessandro Tesini. Konstituiran je bil 1. julija 2003, po odstopu predsednika dežele Riccarda Illyja pa so deželni svet 12. februarja 2008 predčasno razpustili. To je bil tudi prvi predčasni razpust v zgodovini FJK. Svetnice in svetniki so obravnavali 334 zakonskih osnutkov (155 na pobudo odbora in 179 na pobudo sveta), med odobrenimi zakoni pa jih je 91 podpisal odbor, ostale pa deželni parlament. Največ zakonov so odobrili leta 2005 (34), lani so jih 29, leta 2004in 2006 po 28, prvo leto (2003) pa 17. Od 661 svetniških vprašanj jih je 184 dobilo odgovor, medtem ko je deželni odbor ustno odgovoril na 585 vprašanj, 1381 pa jih je ostalo brez odgovora. Podpora Deželi pri zakonu za Furlane TRST - Slovenska kultur-no-gospodarska zveza izraža nelagodje zaradi odločitve italijanske vlade v odstopu, ki bo na ustavnem sodišču izpodbijala veljavnost deželnega zakona Furlanije-Julijske krajine o zaščiti in promociji furlanskega jezika. Stališče je bilo nekako napovedano, predvsem če se spomnimo na polemike, ki so spremljale ves postopek sprejemanja zakona, poudarja SKGZ v tiskovnem sporočilu. SKGZ iz ra ža tu di za ču -denj, da med de žel no in vse dr -žavno vlado, ki sta si politično slič ni, ni bi lo mo go če do se či soglasja glede tako pomembnega ar gu men ta, ki se do ti ka kul -tur nih in po li tič nih te me ljev de žel ne skup nos ti v ce lo ti. Za -to Slovenska kulturno-gospo-dar ska zve za iz ra ža pol no pod -po ro pred sed ni ku de že le Ric -car du Il ly ju, od bor ni ku Ro ber -tu An to na zu in pred sed ni ku deželnega sveta Alessandru Te-siniju, ki so se v prvi vrsti izpostavili in zagovarjali potrebo po tako zasnovanem deželnem zakonu v korist furlanskega jezika in kulture, zaključuje tiskovno spo ro či lo SKGZ. CATALUNYA /\\fí\ Generalität ♦ * www.catalunyatourism.com de Catalunya 4 Torek, 19. februarja 2008 GOSPODARSTVO evropski projekti - Obisk predstavnika slovenske vlade Marka Starmana na SDGZ Manjšinske strukture končno protagonistke sodelovanja z Italijo Slovenski državni sekretar je bil na prvem uradnem obisku pri SDGZ TRST - Na povabilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (-SDGZ) je bil včeraj na obisku pri organizaciji državni sekretar Marko Starman, ki vodi službo slovenske vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo. Ta služba je odgovorna za upravljanje evropskih sredstev, ki jih Bruselj namenja za financiranje razvojnih programov. Preden se j e sestal z vodstvom SDGZ in podjetja Euroservis, je imel Starman pogovor z deželnim odbornikom FJK za mednarodne in evropske zadeve Francom Iacopom. Ob prvem uradnem obisku na SDGZ so slovenskega državnega sekretarja sprejeli predsednik organizacije Boris Siega, podpredsednik Niko Ten-ze, članica predsedstva Sonja Škabar in direktor združenja Andrej Šik. Siega je gostu predstavil slovensko podjetniško združenje in njegove strukture, seznanil ga je z zgodovinskim razvojem manj šin ske ga go spo dar stva ozi ro ma slovenskega podjetništva v Furlaniji-Ju-lijski krajini in z vlogo SDGZ kot akterja čezmejnega gospodarskega in tudi širšega družbenega povezovanja. Iz razgovorov so izšle možnosti za sodelovanje na različnih projektih, predvsem pa na večjih. Tak je na primer projekt za čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij, ki ga SDGZ s podjetjem Euroservis pripravlja in koordinira za italijansko stran, na kateri pri projektu sodelujejo podjetniške organizacije industrijcev Associazione Industriali di Trieste, obrtnikov Conf-artigianato in CNA ter trgovcev Conf-commercio. Na slovenski strani pa so partnerji pri projektu Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in regionalne razvojne agencije. Projekt ima štiri cilje, in sicer internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, poklicno izobraževanje in usposabljanje, vključevanje mladih v podjetništvo in vključevanje starejših ljudi, ki imajo težave na trgu dela. Na srečanju je tekla beseda še o drugih projektih in gospodarskih temah, kot na primer o razvoju Krasa, o sodelovanju pri razvoju turizma in pri ovrednotenju tipičnih pridelkov. Sestanek s predstavnikom slovenske vlade se je končal s sklepom, da bo Slovenija podpirala vključevanje struktur slovenske narodne skupnosti v Italiji v mednarodno sodelovanje v vlogi koordinatorjev in pospeševalcev čezmejnega sodelovanja na gospodarskem in tudi drugih področjih. (vb) Slovenski državni sekretar Marko Starman (prvi z leve) na pogovoru s predstavniki SDGZ in Euroservisa kroma čezmejno sodelovanje - Predstavili projekt ANIS Spletni portal za mala in srednja podjetja Italije, Slovenije in Hrvaške ŠEMPETER PRI GORICI - Približno 27.000 malih in srednjih podjetij iz Slovenije, Italije in Hrvaške bo do konca leta vključenih v spletni portal, prek katerega bodo med drugim lažje našli partnerja za skupne mednarodne projekte. To je cilj 238.035 evrov vrednega mednarodnega projekta Adriatic Network for Integrated Services (ANIS), ki so ga včeraj predstavili v Vrtojbi. Pri projektu sodelujejo združenje malih in srednjih podjetij vzhodnega dela dežele Veneto Confartiganiato San Dona' di Piave kot nosilni partner ter Primorski tehnološki park (PTP) in Regijska razvojna agencije (RRA) severne Primorske kot slovenska partnerja. Končni cilj projekta je izdelava virtualne mreže malih in srednje velikih podjetji ter organizacij na obmejnem območju, dejansko pa gre za nadgradnjo že obstoječega spletnega portala lokalnih podpornih organizacij in podjetij Veneta in Hrvaške Istre, je povedal svetovalec italijanskega združenja Maurizio Mancini. Tako naj bi po besedah direktorja RRA severne Primorske Črtomirja Špacapana v portal brezplačno vključili 15.000 italijanskih, 10.000 hrvaških in 2000 goriških podjetij, v prihodnje pa bi bilo mogoče dodati še podjetja iz drugih delov severnoprimorske regije. »Gre za pomemben projekt, ki bo omogočil stalne stike slovenskih in italijanskih podjetij, med katerimi so nekatera že sedaj povezana. S tem se širi mreža potencialnih partnerjev za čezmej- ne evropske projekte, kjer brez partnerstva dejansko ni mogoče uspeti,« je poudaril Špacapan. Devetmesečni projekt, ki se je začel v januarju, je namenjen promociji izmenjave informacij in dobrih praks med partnerji na območju Goriške in vzhodnega Veneta. Na tak način želijo malim in srednje velikim podjetjem približati uporabo informacijskih tehnologij, zlasti elektronskega poslovanja, in jih informirati o možnostih črpanja regionalnega in evropskega denarja. Zato bodo med drugim pripravili tudi srečanja s podjetniki in konference, pri čemer bo prva v torek v Novi Gorici, je povedal direktor PTP Janko Borjančič. Polovico od slabih 238.035 evrov, kolikor je vreden projekt, prispeva EU. Sicer pa sta Špacapan in Borjančič na novinarski konferenci izpostavila, da že sedaj zelo dobro sodelujejo z italijanskimi partnerji. Z združenjem Confartiganiato San Dona' di Piave je RRA severne Primorske prijavila še nekatere druge projekte, kot je npr. varnost na meji po vključitvi Slovenije v schengenski prostor in reševanje problematike ravnanja z odpadki, medtem ko bodo Italijani v prostorih PTP odprli svojo pisarno. Ob tem je direktor RRA opozoril, da država z razpisi za t.i. evropski Cilj tri zamuja že skoraj leto, kar pa bi se zaradi političnih razmer na deželni in državni ravni v Italiji lahko še zavleklo. »Vseeno smo optimistični. Upamo, da bodo prvi razpisi že v marcu,« je še dodal. (STA) sejmi - Za 10% več obiskovalcev Prvi obračun salona InnovAction zelo pozitiven VIDEM - Tretji salon inovativnos-ti InnovAction 2008, ki se je v nedeljo končal na videmskem sejmišču, je po prvem obračunu letos obiskalo približno 45 tisoč ljudi, kar pomeni deset odstotkov več kot lani. Prireditev se je sicer končala, razstava Domotica F VG oziroma Qualiti Life Haus (dom kakovostnega življenja), ki prikazuje stanovanje prihodnosti, pa bo na ogled še ves teden, do 24. februarja. Na salonu znanja, idej in inovativ-nosti se je letos na razstavni površini približno 21 tisoč kvadratnih metrov predstavilo več kot 600 razstavljalcev (med njimi tudi slovensko podjetje Seaway, ki izdeluje visokotehnološka jadrna in motorna plovila), dogodek pa je obogatilo 150 različnih srečanj, predstavitev, posvetov in okroglih miz. O kakovosti življenja, ki je bila tema letošnje izvedbe salona, je razpravljalo več kot tristo strokovnjakov, ki so se posvetili predvsem učinkom znanstvenega in tehnološkega napredka na vsakdanje življenje ljudi. Obiskovalce, posebej družine je najbolj pritegnilo prozorno stanovanje prihodnosti Qualiti Life Haus, ki se razprostira na 500 kvadratnih metrih površine, medtem ko so se mladi najraje zadrževali v prostorih, posvečenih kulturi in mladim v oddelku InnovAction Young. Na salonu inovativnosti je bilo akreditiranih 198 novinarjev (lani jih je bilo sto), velik uspeh pa je zabeležila tudi spletna stran salona, ki je imela 32 tisoč obiskovalcev. V glavnem mladih, ki deželno sejemsko pobudo zelo laskavo ocenjujejo. Na vprašanje, koliko jim je bila všeč tretja izvedba salona InnovAction v razponu med 1 in 10, je več kot 150 vprašanih do 30. leta starosti odgovorila z ocenami, ki znesejo povprečje 8,2. Ob tem je pomembno, da je salon inovativnosti po komaj treh letih že postal stalnica v agendah šolarjev in študentov. Veliko obiskovalcev je namreč potrdilo, da so si sejem ogledali že lani. Na vprašanje, kaj pomeni inovativnost v njihovem vsakdanjem življenju, pa je 62 odstotkov mladih odgovorilo, da je to področje, razumljeno v tehnološkem ali kulturnem smislu, del njihovega vsakdana. informest Projekt trženja stanovanjske opreme v Rusiji GORICA - Regije Moskve, Sankt Petersburga, Ekaterinenbur-ga in Novosibirska so v središču novega načrta goriške agencije Informest za trgovinsko širjenje v Rusko federacijo, ki so ga poimenovali projekt PromoMebel. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu agencije za razvoj in mednarodno sodelovanje, gre za edini tovrstni projekt v Italiji, v katerega je vključeno pet podjetij iz Veneta in Furlanije, ki delujejo na področju pohištva in stanovanjske opreme. Po besedah predsednika agencije Informest Pierluigija Bolle se je projekt začel že pred nekaj meseci, prvi rezultati glede perspektiv za širjenje trga pa so zelo obetavni. Pri zastavitvi in izvajanju projekta uporablja Informest metode, ki so bile že uspešno preizkušene v drugih državah, kot so Poljska, Ukrajina in Kitajska, kjer se poslužujejo mreže lokalnih izvedencev agencije. AMERIŠKI DOLAR 1,4636 € -0,26 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. februarja 2008 valute evro (povprečni tečaj) 18.02. 15.02. ameriški dolar japonski jen 1,4636 158,36 1,4674 158,22 ruski rubel 36,0742 36,0180 7,4544 britanski funt 0,74780 0,74160 9,3288 norveška krona 7,9255 7,9510 25,346 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,6129 15,6466 263,18 3,5777 1,6112 15,6466 263,59 3,5848 kanadski dolar 1,4732 1,4635 bolgarski lev 1,9558 3,6420 1,9558 3,6445 slovaška krona 33,900 3,4528 33,019 3,4528 latvijski lats 0,6968 2,5508 0,6965 islandska krona 98,07 98,23 hrvaška kuna 7,2236 7,2575 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 18. februarja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,11375 3,07 2,98 2,77125 LIBOR (EUR) 4,18 4,3575 4,355 4,35375 LIBOR (CHF) 2,6333 2,76667 2,79167 2,8175 EURIBOR (EUR) 4,18 4,358 4,355 4,355 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.855,48 € +89,87 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. februarja 2008 turizem Slovensko-italijanske Golte na prodaj CELJE - Slovenski in italijanski lastniki družbe Golte so se na skupščini dogovorili, da bodo zbirali ponudbe za odprodajo podjetja, njegova vrednost pa je ocenjena na 4,2 milijona evrov. Lastniki si želijo, da bi podjetje odkupil lastnik, ki se ukvarja s turizmom oz. bi nadaljeval smučarsko tradicijo na Golteh.Po oceni direktorja družbe Golte Ernesta Kovača so obstoječi lastniki v zadnjih nekaj letih veliko vložili v podjetje in tako končali prvi naložbeni ciklus. Kot velik problem pa še naprej ostaja dostop do smučišča, saj cesta z lju-benske strani ni bila zgrajena, na nihalki Že-kovec pa je dolga čakalna vrsta. Med večjimi projekti, ki bi omogočili nadaljnji razvoj smučišča Golte, je gradnja sedežnice Kladje, za katero je družba že pridobila koncesijo s strani države. Zaradi povečanega povpraševanja bi bilo treba na Golteh povečati tudi nastanitvene zmogljivosti. Sedanja lastniška struktura družbe Golte je bila oblikovana pred petimi leti. Takrat je namreč 21 slovenskih solastnikov od italijanskega podjetja Scher&Reden odkupila polovični delež. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 38,12 -1,80 KRKA 113,22 -4,08 MERCATOR 309,37 -1,46 PETROL TELEKOM SLOVENIJE 400,00 400,00 761,53 354,21 -3,35 +2,42 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 125,01 DELO PRODAJA -ETOL 197,50 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 91,60 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 37,36 MLINOTEST -KOMPAS MTS -NIKA -PIVOVARNA LAŠKO 87,06 PROBANKA -SALUS, LJUBLJANA -SAVA 555,38 +0,61 -0,06 +0,25 -0,67 -1,27 +0,07 +0,03 ŽITO 265,28 -2,51 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 18. februarja 2008 +1,17 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,6675 8,43 -1,93 +0,96 BANCA ITALEASE 22,85 6,83 +0,84 +2,75 BCA MPS 3,1075 +0,63 +2,22 EDISON ENEL 1,72 +0,68 +0,70 ENI 7,45 22,71 +1,34 FINMECCANICA 20,43 +0,36 +0,89 GENERALI 28,49 28,21 +1,44 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 5,24 4,545 +2,44 +1,91 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,89 18,24 +0,25 +2,36 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,905 13,04 +0,30 PIRELLI SAIPEM SAIPEM 0,684 -0,31 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 26,22 4,31 8,445 1,805 +1,47 -0,30 +2,81 -0,93 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,7725 -0,44 -0,45 UNICREDITO 4,93 +0,61 +1,96 SOD NAFTE 95,86 $ +0,43 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. februarja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 9.714,56 2.140,70 -0,57 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.289,97 116,91 -0,71 -0,68 -0,10 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.994,78 2.412,02 -0,38 FIRS, Banjaluka 5.558,89 2.135,91 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.127,61 5.365,68 28.418,78 6.877,84 -0,19 +0,84 +3,76 +0,54 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.348,21 1.780,38 -0,23 -0,40 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.349,99 1.439,50 6.967,55 +0,08 -0,45 +1,98 CAC 40, Pariz 5.946,60 5.946,60 4.861,80 3.899,47 +2,75 +1,89 PX, Praga 1.568,5 3.795,12 +1,74 +2,04 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.635,40 3.083,34 23.759,25 4.568,15 18.048,05 +0,09 -0,17 -1,61 +1,58 -0,37 / KOSOVO Torek, 19. februarja 2008 5 zahodni balkan - Po nedeljski slovesni razglasitvi parlamenta v Prištini Afganistan, ZDA, Albanija, Turčija, Francija in Velika Britanija že priznali novo državico Članice Evropske unije bodo sicer odločale vsaka zase - Protesti v Srbiji - Spet izredna seja Varnostnega sveta ZN Na Kosovu so razglasitev neodvisnosti pozdravili z ognjemetom ansa TON - Afganistan, ZDA, Albanija, Turčija, Francija in Velika Britanija so včeraj priznali Kosovo kot neodvisno državo. Članice Evropske unije bodo sicer o odnosih s Kosovom odločale v skladu z nacionalno prakso in mednarodnim pravom. V Srbiji se nadaljujejo protesti, v srbski skupščini pa je sinoči potekala izredna seja o odločitvi srbske vlade o razveljavitvi razglasitve neodvisnosti Kosova. ZDA so kot prva velesila včeraj uradno priznale Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Omenjeno odločitev so objavile v sporočilu, ki ga je podpisala ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. V njem je dodala, da bodo ZDA in Kosovo "vzpostavili diplomatske odnose", ki bodo "utrdili posebne prijateljske odnose" med državama. Zaradi odločitve ZDA je Srbija odpoklicala svojega veleposlanika v tej državi. ZDA so sicer s priznanjem sledile tudi Albanija in Turčija ter Francija in Velika Britanija, kot prvi pa je Kosovo priznal Afganistan. Zunanji ministri EU so se po besedah predsedujočega zunanjim ministrom in vodje slovenske diplomacije Dimitrija Rupla včeraj na zasedanju v Bruslju dogovorili, da bodo članice EU o svojih odnosih s Kosovom odločale v skladu s svojo nacionalno prakso in mednarodnim pravom. "Bilo je nekaj črnogledih napovedi, da se ne bomo mogli dogovoriti, se poenotiti, vendar je EU tudi tokrat dobro prestala test enotnosti," je poudaril Rupel. "Danes smo odločili, da se bomo soočali z novo realnostjo na Kosovu skupaj, to je enoten odziv na novo realnost. "So razlike med nami, a EU držijo skupaj prav te raz li ke, smo en tu zi as ti," je še po - jasnil vodja slovenske diplomacije. Več evropskih držav, in sicer poleg Velike Britanije in Francije še Finska, Danska, Italija, Avstrija, Belgija, Nemčija in Madžarska, je že izrazilo pripravljenost za priznanje neodvisnosti Kosova, medtem ko bo Nizozemska s priznanjem Kosova še počakala. Na drugi strani pa je ciprska zunanja ministrica Erato Kozaku-Markulis v Bruslju poudarila, da Ciper "nikoli" ne bo priznal neodvisnosti Kosova. Kosova ne bosta priznali niti Španija in Romunija, prav tako za zdaj tega ne bosta storili Slovaška in Bolgarija. Neodvisnosti Kosova nasprotuje tudi Rusija. Oba domova ruskega parlamenta, ruska duma in svet federacij, sta včeraj v skupni izjavi obsodila razglasitev neodvisnosti Kosova ter jo proglasila za nezakonito. S tem naj bi bilo namreč kršeno ključno načelo mednarodnega prava o nedotakljivosti ozemeljske celovitosti posamezne države. Predsednik dume Boris Grizlov je ob tem dejal, se mednarodna skupnost sooča z nevarnim presedanom. Rusija tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov zahteva, da ZN razglasitev samostojnosti Kosova označijo za nično. Sinoči se je Varnostni svet ZN v New Yorku sešel na izrednem zasedanju, na katerem je Rusija ponovno pozivala svetovno organizacijo, naj izniči enostransko odločitev kosovskih Albancev. Na seji je nastopil tudi srbski predsednik Boris Tadič, vendar pa razen ponavljanja že znanih stališč zagovornikov in nasprotnikov neodvisnega Kosova ni pričakovati konkretnih ukrepov. Zveza Nato je medtem obnovila svoje zaveze k ohranjanju miru na Kosovu in sporočila, da bodo sile Nata na Kosovu (Kfor) nadaljevale s svojim delom za izboljšanje vladavine prava in zaščito kosovskih Srbov. V Beogradu so se včeraj nadaljevali protesti proti neodvisnosti Kosova, ki so sprva potekali mirno, prišlo pa je tudi do izgredov. Na mirnem protestnem zborovanju v središču prestolnice se je zbralo več kot 5000 pretežno mladih, ki so svoj pohod končali pred cerkvijo Svetega Save, kjer je potakela skupna molitev za rešitev srbskega naroda na Kosovu. Molitvi so prisostvovali predstavniki srbskega parlamenta in vlade, med drugimi pa tudi princ Aleksander Karadjordjevič. Kasneje so se razplamteli nasilni protesti. Skupina protestnikov, večinoma nogometnih navijačev, je med protestom namreč znova uničila eno izmed restavracij verige McDonald's v središču Beograda. Policija jim je sicer preprečila pohod do veleposlaništev, kljub temu pa je policijski nadzor še vedno poostren pred hrvaškim in ameriškim veleposlaništvom. Zaradi prijave o podtaknjeni bombi so evakuirali tu- nakupovalni center v Novem Beogradu, vendar pa je šlo za lažni preplah. Na enostransko razglasitev Kosova so se odzvali tudi protestniki v Črni gori in Bosni in Hercegovini. Srbska skupščina je medtem včeraj zvečer začela izredno sejo, na kateri je preučila odločitev srbske vlade o razveljavitvi razglasitve neodvisnosti Kosova. Na seji je sodelovalo 243 poslancev, po napovedih pa jih bo nagovoril premier Vojislav Koštuni-ca. Slednji je sicer pozval državljane, naj prekinejo proteste, ki vodijo v nasilje. V Sloveniji je najbolj odmevalo nedeljsko razdejanje slovenskega veleposlaništva, ko so protestniki vdrli v poslopje slovenskega veleposlaništva. Na omenjene dogodke se je v ponedeljek odzval tudi predsednik republike Danilo Türk, ki od srbskih oblasti za razdejanje veleposlaništva pričakuje ustrezno ukrepanje zoper storilce, opravičilo in odškodnino. "Obsojam to ravnanje, ki je privedlo do razdejanja slovenskega veleposlaništva in do sramotitve državnih simbolov Republike Slovenije in EU. Ta opustitev zaščite slovenskega veleposlaništva predstavlja resno kršitev mednarodnega prava," je na novinarski konferenci povedal Türk. Tudi EU je včeraj obsodila nedavno nasilje, uperjeno tudi proti slovenskemu veleposlaništvu v Beogradu, in Beograd ter Prištino pozvala, naj se vzdr-žita dejanj ali izjav, ki bi lahko ogrozile varnost v regiji. Rupel je v Bruslju pojasnil, da bo priznavanje neodvisnosti Kosova v Sloveniji "precej zapleten postopek". O tem vprašanju bo govora na naslednjem rednem zasedanju vlade v četrtek, nato pa bo vlada predlagala parlamentu, naj opravi postopek priznavanja, je pojasnil vodja slovenske diplomacije. (STA) zgodovina - Kronologija najpomembnejših dogodkov v mali pokrajini v osrčju Balkana Izpod Turkov do neodvisnosti PRIŠTINA - Kosovo postaja neodvisno. Revna pokrajina z večinskim albanskim življem se je odločila za odcepitev od Srbije in samostojno pot. Po 500 letih turške nadvlade ter skoraj sto letih življenja v okviru Srbije in različnih oblik Jugoslavije tako postaja država. Vmes pa je Kosovo prehodilo naslednjo pot: 1389 - Poraz Srbov v "kosovski bitki" proti Turkom pri Gazimestanu v bližini Prištine, po katerem Srbija in današnje območje Kosova prideta pod vladavino Oto-manskega cesarstva. 1912 - Po balkanskih vojnah Kosovo postane del Kraljevine Srbije. Del otomanske province Kosovo (Me-tohija) pripade Črni gori. 1915-1916 - Kosovo med 1. svetovno vojno okupirata Avstro-Ogrska in Bolgarija. 1918 - Po koncu 1. svetovne vojne postane Kosovo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1929 - S preimenovanjem Kraljevine SHS v Kraljevino Jugoslavijo je Kosovo razdeljeno med tri banovine -Zeto, Moravsko in Vardarsko. Vmes se pojavljajo poročila o nasilju nad albanskim prebivalstvom - od leta 1918 naj bi bilo ubitih preko 12.000 Albancev in preko 20.000 zaprtih. Začne se oborožen upor in boj za priključitev albanskega prebivalstva k Albaniji. 1941 - Z okupacijo Jugoslavije med 2. svetovno vojno Kosovo postane del fašistične Albanije, ki jo nadzira Italija, manjša dela pa si pripojita Nemčija in Bolgarija. Albanci iz pokrajine preženejo okoli 80.000 Srbov, okoli 10.000 Srbov naj bi bilo pobitih. Po kapitulaciji Italije leta 1943 nadzor nad pokrajino prevzamejo Nemci. 1944 - Osvoboditev Kosova in priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji v okviru republike Srbije. 1974 - Z novo jugoslovansko ustavo postane Kosovo avtonomna pokrajina v okviru Srbije z obsežno avtonomijo in samoupravo, lastnim predsednikom in premierom ter sedežem v predsedstvu federacije. Kosovo ima skoraj status republike, kar se odraža tudi z zastopanostjo v zvezni skupščini, kjer ima (tako kot tudi Vojvodina) le tretjino manj poslancev kot jih imajo posamezne republike. V 70. letih se začnejo prizadevanja, da bi Kosovo dobilo status republike v okviru SFRJ. Razmerje med številom Albancev in Srbov na Kosovu se drastično povečuje v korist prvih. S 75 odstotkov se delež Albancev povzpne na 90 odstot- Bitka na Kosovem polju leta 1389 kov; populacija Srbov se zmanjša na 8 odstotkov. 1981 - Protesti albanskih študentov prerasejo v nasilne izgrede; oblasti jih sicer hitro zatrejo, vendar se začnejo pojavljati vse ostrejše etnične napetosti. 1989 - Srbija s svojo ustavo odvzame Kosovu status avtonomne pokrajine. Začne se organizirano separatistično gibanje kosovskih Albancev, ki obsega predvsem civilno nepokorščino, da bi dosegli neodvisnost Kosova. Kosovski Albanci začnejo bojkotirati jugoslovanske državne institucije in hkrati v ilegali vzpostavijo svoje ločene šole in politične ustanove. 1990 - Samooklicani kosovski parlament razglasi neodvisnost Kosova, ki jo prizna samo Albanija. Parlament isto leto tajno sprejme tudi ustavo Republike Kosovo. 1992 - Kosovski parlament organizira neuradni referendum o neodvisnosti, ki ga nadzirajo tudi mednarodni opazovalci. Referenduma se udeleži 80 odstotkov volilnih upravičencev, od tega jih 98 odstotkov podpre neodvisnost Kosova, vendar mednarodna skupnost tega ne prizna. 1991-1995 - Srbija naj bi na Kosovo namestila večje število beguncev z vojnih območij v BiH in na Hrvaškem. Pri tem naj bi srbske oblasti zasegle več hiš albanskim prebivalcem na Kosovu, da bi v njih namestili srbske begunce. 1995 - Po koncu vojne v BiH se začne organizirati Osvobodilna vojska Kosova (OVK), ki začne boj proti srbskim policistom in civilistom na Kosovu. Srbske oblasti začnejo stopnjevati represalije in odgovarjajo z nesorazmerno uporabo sile. 1998 - Srbske oblasti zaradi pritiska Zahoda obljubijo prekinitev ognja in delen umik vojske, kar nadzirajo tudi mednarodni opazovalci. Vendar je premirje vedno znova kršeno, tako z albanske kot srbske strani. 16.1.1999 - V vasi Račak odkrijejo trupla 45 albanskih civilistov, ki naj bi jih likvidirali Srbi. To je povod za sklic mirovne konference v Rambouilletu med Beogradom in Prištino, vendar pogajanja po mesecu dni propadejo in Beograd zavrne podpis sporazuma. Ka- sneje se izkaže, da je bil pokol v Račku insceniran. 24.3.1999 - Zveza Nato sproži letalske napade na Zvezno Republiko Jugoslavijo. 78-dnevno bombardiranje vključuje vse vrste ciljev - od vojaških objektov do mostov, tovarn, vladnih ustanov in celo stavbo RTV Srbija. S Kosova pobegne ali je pregnanih več kot milijon albanskih beguncev. Po različnih ocenah je ubitih od 10.000 do 12.000 Albancev in okoli 3000 Srbov. Do nekaj najhujših pokolov albanskih civilistov pride prav med bombardiranjem Nata. Srbi uničujejo kulturno dediščino kosovskih Albancev - uničenih ali oskrunjenih je preko 200 džamij. Podobno Albanci uničijo več srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov. 10.6.1999 - Varnostni svet ZN sprejme resolucijo 1244, s katero se končajo napadi Nata, uvede civilna misija ZN na Kosovu (Unmik) in mirovne sile Kfor, Srbija pa se umakne s Kosova. Zatem pa Albanci napadejo Srbe na Kosovu, zaradi česar jih večina, po neenotnih ocenah od 65.000 do 250.000, pobegne v Srbijo. Na Kosovu naj bi sicer ostalo okoli 100.000 Srbov, predvsem na severu, vendar jim Albanci ne zagotavljajo nobenih posebnih pravic. 2001 - Unmik uvede prehodne oblasti na Kosovu in prve svobodne volitve kosovskega parlamenta. Kosovo dobi vlado in predsednika. Začne se vzpostavljati mul-tietnična kosovska policija. marec 2004 - Izbruhnejo hudi etnični nemiri. Zaneti jih manjši incident, v katerem umreta albanska otroka. Razjarjene albanske množice začnejo uničujoč pohod proti Srbom, v katerem je požganih več sto hiš, srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, pa tudi objektov ZN. 2006 - Začnejo se pogajanja med Beogradom in Prištino o prihodnjem statusu Kosova. Kosovski Albanci zahtevajo neodvisnost, Srbi želijo ohraniti suverenost nad Kosovom. Pogajanja propadejo. 2007 - Posebni pogajalec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari predstavi predlog rešitve vprašanja statusa Kosova, in sicer "nadzorovano neodvisnost" s pomembnimi določili zaščite manjšin. Poročilo naj bi bilo podlaga za resolucijo VS ZN, vendar Rusija nasprotuje rešitvi. Poleti sledi nov krog pogajanj, ki pa se decembra zaključi z ugotovitvijo, da rešitve na pogajanjih ne bo mogoče doseči. Mihael Šuštaršič (STA) 6 Torek, 19. februarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it obisk ljubljanskega župana - Podpis pisma o sodelovanju med Trstom in Ljubljano Sožitje in strpnost sta osnova za prijateljstvo Zoran Jankovic in Roberto Dipiazza želita sodelovati na vseh področjih - Srečanje z Illyjem »Pripravlja se lep sončen dan, ki naj tudi pokaže bodoče odnose med Ljubljano in Trstom.« S temi besedami, ki jih je tudi zapisal v častno spominsko knjigo gostov na tržaškem županstvu, je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic označil včerajšnji obisk v Trstu. Po nedavnem neformalnem obisku tržaškega župana Roberta Dipiazze v Ljubljani je župan slovenske prestolnice vrnil obisk, ki pa je bil tokrat tudi formalnega in vsebinskega značaja, saj sta župana v prostorih Muzeja Revoltella podpisala pismo o nameri o sodelovanju med Trstom in Ljubljano. Konkretno, piše v pismu o nameri, bosta župana vzpodbujala razvoj sodelovanja med organi in inštitucijami, ki delujejo na področju znanstvenega raziskovanja in kulture ter med univerzami, dalje kulturno izmenjavo s ciljem ustvarjanja kulturnih proizvodov ter tesnejše stike med umetniškimi vodstvi gledaliških hiš. Med cilji je tudi spodbujanje sodelovanja med podjetji, ki delujejo na področju javnih storitev, stikov med turističnimi agencijami za raziskovanje možnosti oblikovanja turističnih paketov ter sodelovanje z mestnima upravama za dostop do evropskih skladov in projektov. Zupana bosta spodbujala tudi izmenjavo svetovanja in informacij med upravama na področju načrtovanja in razvoja urbanih območij, okoljskega in trgovinskega načrtovanja ter nadzora mestnega prometa. Drugače se je tržaški dan Zorana Jankovica začel v zgodnjih popoldanskih urah, ko se je v palači deželne vlade Furla-nije-Julijske krajine na Velikem trgu srečal s predsednikom Riccardom Illyjem. Med drugim se je razvil tudi pogovor o evrore-giji, katere cilj je po Illyjevih besedah tudi krepitev sodelovanja med mestoma. Ljubljanski župan idejo o evroregiji sicer podpira, vendar postavlja jasen pogoj: center evroregije mora biti Ljubljana upoštevajoč storitve, ki jih je sposobna nuditi. Dogajanje se je iz deželne preselilo v občinsko palačo, kjer je ljubljanskega gosta sprejel tržaški župan Dipiazza, po krajšem sestanku pa sta delegaciji obeh mest v spremstvu slovenskega generalnega konzula Jožeta Šušmelja krenili po nabrežju do Muzeja Revoltella, kjer je potekalo srečanje s predstavniki tržaškega gospodarskega in kulturnega življenja, ki se je končalo z že omenjenim podpisom pisma o nameri. Župana Jankovic in Dipiazza sta se sprehodila po Velikem trgu (desno), ljubljanski prvi občan pa se je srečal tudi s predsednikom Dežele Riccardom Illyjem (spodaj) kroma Prva občana Trsta in Ljubljane pred novinarji nista skrivala zadovoljstva. Za Dipiazzo se s tem sodelovanjem ponujajo zelo velike priložnosti razvoja, z rastjo Ljubljane in Trsta pa bo raslo celotno območje. Za Jankovica pa je Ljubljana v izjemnem investicijskem zagonu, pred meseci je mestni svet sprejel vizijo Ljubljana 2025, ki obsega 93 kapitalnih projektov za skupno vrednost štirih milijard evrov, odprti pa so za vsako konkurenčno ponudbo. Čeprav je letos prioriteta sodelovanje z evropskimi prestolnicami (v ta namen bo 8. in 9. maja v Ljubljani potekala konferenca o odnosu med prestolnicami in državami oz. pokrajinami ter o medkulturnem dialogu oz. odnosu do manjšin v glavnih mestih) pa je Trst po besedah ljubljanskega župana visoko upoštevan, saj mora odnos med Trstom in Ljubljano pokazati, kakšni naj bodo bodoči odnosi med Slovenijo in Italijo. Ti pa ne bodo mogli iti mimo sožitja in strpnosti, ki predstavljata osnovo za prijateljstvo med mestoma. Ivan Žerjal obisk ljubljanskega župana - Srečanje s predstavniki Slovencev v Trstu Moralna podpora manjšini Za župana Jankovica so tržaški Slovenci vez med realnostima - Pomen sinergije z italijansko manjšino, ovrednotenja jezika in povezovalne vloge v gospodarstvu Za Jankovica so tržaški Slovenci vez med Trstom in Ljubljano kroma Eden od namenov tržaškega obiska jubljanskega župana Zorana Jankovica je bil tudi izkazati moralno podporo Slovencem, ki živijo v Trstu in ki po besedah prvega občana slovenske prestolnice predstavljajo vez med stvarnostima Trsta in Ljubljane. Jankovic, ki se je v naše mesto pripeljal z delegacijo, v kateri so bili med drugimi direktor podjetja Snaga Janko Kramar, direktor Ljubljanskega festivala Darko Brlek in odgovorna za univerzitetno problematiko v mestnem svetu Milena Blažič, se je po podpisu pisma o nameri s tržaškim županom Robertom Dipiazzo srečal tudi s predstavništvom slovenske narodne skupnosti, ki stajo vodila predsednika SKGZ in SSO Rudi Pa-všič in Drago Štoka. Slednja sta izredno cenila moralno podporo ljubljanskega župana, srečanje med Dipiazzo in Jankovi-cem pa potrjuje dejstvo, da se povečujeta sožitje in dialog, ki je tudi način premagovanja ovir v tem prostoru. Bistveno je, je bilo rečeno, kako iti naprej v novih časih, pri čemer se predsednika krovnih organizacij zavzemata za oblikovanje močne sinergije z italijansko manjšino v Istri, za ovrednotenje jezika in povezovalno vlogo manjšin spričo gospodarskih izzivov, ki se ponujajo. Za Jankovica pa so Slovenci v Trstu vezni člen pri sodelovanju na vseh področjih med Trstom in Ljubljano, včerajšnji obisk pa je prikaz nove poti odnosov med mestoma. Srečanja se je udeležil tudi tržaški župan Dipiazza, ki je opozoril, da je bila od leta 2001 do danes prehojena dolga pot in dosežena prej neslutena raven, pri čemer je opozoril tudi na izvajanje zaščitnega zakona in padec meja. Mesto je po besedah Dipiazze zraslo, se spremenilo in ima drugačno zrelost. Za generalnega konzula Republike Slovenije Jožeta Šušmelja, ki je spremljal ljubljansko delegacijo na včerajšnjem obisku, pa je povezava med Ljubljano in Trstom nujna, če se Trst hoče razviti in ponovno pridobiti vsaj del vloge, ki jo je imel za časa Avstro-Ogr-ske. Pri tem je poudaril pomen sodelovanja na znanstvenem in kulturnem področju, kjer se je zavzel za ustanovitev posebne delovne skupine. (iž) KGS in razvoj teritorija: beseda upraviteljem Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja jutri, 20. februarja, ob 18. uri v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini okroglo mizo z javnimi upravitelji in stanovskimi organizacijami z naslovom »Kraška gorska skupnost in razvoj teritorija: beseda javnim upraviteljem in stanovskim organizacijam«. Različni odzivi, ki so v minulih tednih spremljali vest o črtanju možnosti obnove nekdanje Kraške gorske skupnosti iz zakona o goratih območjih, kličejo vso našo skupnost in še posebej javne upravitelje ter stanovske organizacije k resnemu razmisleku o perspektivah, ki se nam ponujajo v zvezi s smotrnim in učinkovitim upravljanjem kraškega teritorija na Tržaškem in Goriškem. Z Illyjevim odstopom in posledično razpustitvijo deželnega sveta se možnost obnovitve nekdanje KGS ali njej podobnega upravno-političnega telesa prenaša na novo zakonodajno dobo. Zato je ključnega pomena prav ta faza, ko stranke in koalicije pišejo volilne programe in sklepajo obveze. Uvodoma bodo spregovorili predsednik SKGZ Rudi Pavšič, tajnik KZ Edi Bukavec ter nekateri zainteresirani župani in deželni svetniki. Razpravo bo vodil deželni tajnik SKGZ Igor Ga-brovec. SKGZ je podpirala prizadevanja županov, ki so enotno zahtevali obnovitev KGS. Cilj okrogle mize je, da skupaj razmislimo o možnih korakih pred zaključkom deželne zakonodajne dobe. Okrogla miza bo tudi priložnost, da skupaj sprožimo novo strategijo, ki naj jasneje začrta smer dela v prid kraškega teritorija in ljudi, ki na njem delajo in živijo. Predstavitev bilance družbenega učinka V nedeljo, 24. februarja, ob 10.30, bo v Kulturnem domu v Trstu potekala pomembna pobuda Zadružne kraške banke, ki se uokvirja v sklop prireditev ob proslavljanju stoletnice njenega delovanja. Ob tej priložnosti bodo namreč predstavili bilanco družbenega učinka, iz katere izhaja nadvse bogata bera finančnih podpornih posegov v korist raznih socialnih, kulturnih, šolskih in športnih organizacij, ki delujejo pretežno na teritoriju tržaške pokrajine, pa tudi dlje. Hkrati bodo na nedeljski slovesnosti predstavili tudi nov projekt za valorizacijo kraških vodnih zbiralnikov, kar prav tako potrjuje občutljivost bančnega zavoda za potrebe teritorija, na katerem deluje. Da bi omogočili čim večjemu številu članov in prebivalstva prisotnost na nedeljski slovesnosti, je vodstvo ZKB zagotovilo brezplačni avtobusni prevoz. Odhod avtobusa z Opčin bo ob 9.45 izpred sedeža banke, iz Nabrežine pa ob 9.30 izpred sedeža nabrežinske podružnice. Za prevoz je potrebna čimprejšnja predhodna prijava na banki (tel. številka 040-21491). Demonstracija proti neodvisnosti Kosova Kot je bilo pričakovati, niso novice o neodvisnosti Kosova vsi sprejeli dobrohotno. Srbska skupnost iz Trsta napoveduje za danes demonstracijo po tržaških ulicah; udeleženci se bodo ob 18. uri zbrali na Goldonijevem trgu, od tod pa krenili dlje po mestnih ulicah. Srbski generalni konzul v Trstu Vladimir Nikolic je neodvisnost Kosova ocenil kot nelegitimno in ilegalno dejanje. / TRST Torek, 19. februarja 2008 7 računsko sodišče - S povišanjem plač uslužbencev naj bi oškodovala deželno blagajno Zahteva po astronomski globi za Tondovo vlado (14.600.000 €) Obravnava 20. marca - Med obtoženci tudi takratni odbornik za osebje Paolo Ciani (NZ) Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je v začetku leta 2003 kljub negativnemu mnenju računskega sodišča odobrila sklep o povišanju plač deželnih uslužbencev. Računsko sodišče Furlani-je-Julijske krajine je o sklepu uvedlo preiskavo, ki se je končala januarja lani z uvedbo postopka zoper predsednika takratne deželne vlade Renza Tonda, odbornika za osebje Paola Cianija (Nacionalno zavezništvo), kije pripravil odlok, in zoper druge na seji prisotne deželne odbornike in deželne funkcionarje, ki so s svojim glasom oziroma podpisom potrdili sporni odlok. Deželni tožilec računskega sodišča Giovanni De Luca jih je obtožil povzročitve škode deželni blagajni in za deseterico zahteval astronomsko globo: 14 milijonov 600 tisoč evrov. Javna obravnava bo 20. marca letos. Po obtožnici naj bi Tondova deželna vlada konec leta 2002 pripravila odlok za zvišanje plač deželnih uslužbencev. Dokument je poslala na računsko sodišče, da bi se o njem izreklo. Mnenje je bilo negativno, je včeraj potrdil deželni tožilec De Luca, ker so bili poviški precej večji od predvidene inflacijske stopnje. Kljub temu »opozorilu« je Tondova uprava le nekaj mesecev pred iztekom mandata (torej tik pred deželnimi volitvami...) odlok odobrila. De Luca je uvedel preiskavo proti samovoljni odločitvi Tondove vlade. Po njegovi oceni naj bi vlada s prekomernim zvišanjem plač deželnim uslužbencem dvakrat oškodovala javno blagajno. Prvič, ker je Dežela porabila več sredstev za osebje, kot bi morala. Drugič pa zato, ker so bile z izravnavanjem plač med deželnimi uslužbenci in uslužbenci drugih krajevnih uprav (pokrajin in občin) tudi te uprave prisiljene v večje izplačilo. Deželni tožilec računskega sodišča je po enoletni preiskavi izračunal, da naj bi znašala škoda, ki naj bi jo sporni deželni tožilec računskega sodišča - Giovanni De Luca »Dedek« in vnuček V Gorici se je začel učiti slovenščine, da bi se v slovenskem jeziku pogovarjal z vnučkom Raffaelejem Deželni tožilec računskega sodišča Furlanije-Julijske krajine Giovanni De Luca včeraj ni hotel dati nobene izjave o preiskavi, v katero je vpletena Tondova deželna uprava. »Vse boste izvedeli na javni obravnavi čez mesec dni,« je skušal vljudno pretrgati radovednost, in tudi pojasnil, zakaj: »Preiskovalci se ne smemo izpostavljati v javnosti kot protagonisti. Naj raje govorijo dokumenti.« In na podlagi njegovih dokumentov »gre obtožence obsoditi.« Ob namigu, da bi ga desna sredina lahko ob javni obravnavi na pragu političnih in deželnih volitev, vključila med tako imenovane »rdeče toge«, se je prešerno nasmehnil: »Saj so me že vključili mednje!« In spet je skušal pojasniti, da je nekaj takega povsem navadno: »Desnosredinske koalicije upravljajo kar 80 odstotkov krajevnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini, zato Giovanni De Luca ni čudno, če se računsko sodišče obregne ob nje.« De Luca živi na Goriškem. V tesnem stiku s civilno družbo. Lanskega decembra je v goriškem Kulturnem domu posodil glas enemu od očetov italijanske ustave, Pietru Calamandreiu, na večeru, posvečenemuspominu Danila Dolcija. Sedaj ga čaka drugo poslanstvo. Pred kratkim se je začel učiti slovenščino, da bi se lahko z vnučkom Raffaelejem pogovarjal v slovenskem jeziku. »Starši s Sicilije so se po preselitvi v Gorico odločili, da bodo vpisali otroka v slovenski vrtec. Vzgojiteljice so priporočile, da bi se tudi kak drug član družine naučil slovenski jezik. Tako sem se odločil in se še sam vpisal v... vrtec«. V svojem »vrtcu« (beri: po štirih lekcijah za odrasle) se je deželni tožilec računskega sodišča že naučil nekaj besed: »copata, čevelj, učiteljica.« »Naglase bom moral še izpopolniti, saj je pravilno naglaševanje brez kakega pravila res težko,« je potožil nad težavami slovenskega jezika. Ena od slovenskih besed pa mu je ostala takoj vtisnjena v spomin. Zanj verjetno najslajša, izrečena s pravilnim naglasom: »Dedek!« M.K. Renzo Tondo sklep povzročil deželni blagajni, 14.500.000 evrov. »Bila bi še višja, če ne bi sedanja deželna vlada s svojim zakonom sanirala del nastale škode,« je pojasnil De Luca. Najvišji delež bi moral, po obtožnici, poravnati nekdanji odbornik za osebje Ciani (kakih 5 milijonov ev-rov). Javna obravnava bo potekala v sodni dvorani računskega sodišča 20. marca. To je 24 dni pred političnimi in deželnimi volitvami. Tožilec De Luca že sedaj zavrača morebitne kritike, češ, da naj bi računsko sodišče namerno izbralo datum tik pred volitvami, da bi oškodovalo zaenkrat še neuradnega kandidata desne sredine za deželnega predsednika. Datum je določil predsednik računskega sodišča, in to januarja 2007, to je pred 13 meseci, ko sploh ni bilo govora o morebitnih političnih volitvah in tudi o Tondovi kandidaturi za deželnega predsednika (takrat je bil paradni volilni konj desne sredine furlanski podjetnik Edi Snaidero...). Renzo Tondo je sinoči izjavil, da je pred obravnavo na računskem sodišču povsem miren, in meni, da bo v celoti oproščen. Njegovi odvetniki in odvetniki Dežele so ugotovili, da so podobno kot njegova vlada ravnale tudi številne druge deželne vlade in sama državna vlada, pa ni bil nihče zaradi tega obsojen. Po njegovem mnenju bi moralo tudi računsko sodišče Furlanije-Julijske krajine sprejeti podobno odločitev kot druga računska sodišča po Italiji. Marjan Kemperle politika - Srečanje s poslancem Giannijem Cuperlom Braniti laičnost države Številni intelektualci in politiki podpisali poziv - Debata o etičnih temah odprta tudi znotraj DS Laičnost države je bila tema včerajšnjega srečanja v hotelu Urban Design, kjer je imel glavno besedo tržaški poslanec Gianni Cuperlo. V družbi mladih predstavnikov deželne in državne skupščine Demokratske stranke (foto Kroma) je predstavil poziv o laičnosti in človeških vrednotah, ki ga je od januarja (pred padcem vlade) podpisalo tisoč oseb - politiki, intelektualci, novinarji in znanstveniki (med temi so Barbara Pollastrini, Miriam Mafai, Umberto Veronesi, Furio Colombo in Moni Ovadia). V besedilu piše tudi, da se vprašanje spoštovanja državljanskih pravic vse pogosteje prepleta z etičnimi temami, kar povzroča določeno zmedo znotraj DS: debate o etiki kažejo pogosto na določeno mero nedorečenosti v stranki. Za Cuperlo meni, da je treba graditi laično in odprto družbo, ki naj sprejema druge narode in vere. Del cerkvenih krogov si prisvaja pravico do odločanja o etičnih temah, območje etike pa se neupravičeno širi: z dejanji naj laiki obvarujejo ločitev države od cerkve, ki je največji dosežek evropskega razsvetljenstva, je bila njegova končna misel. O tem bodo govorili nekateri podpisniki poziva na sobotnem seminarju v Rimu. (af) Und Adriyatik postala v Savudriji Tovorno ladjo Und Adriyatik, ki jo je pred dvema tednoma zajel požar pred istrsko obalo, so v nedeljo začeli vleči iz okolice Brionskih otokov proti Tržaškemu zalivu. A italijanske oblasti takrat še niso izdale dovoljenja za pristanek v Trstu, zaradi česar sta se italijanska vlačilca iz Benetk in iz Trsta s pritrjeno turško ladjo ter ob spremstvu dveh hrvaških vlačilcev ustavila v morju pred Sa-vudrijo: na zemljepisnem začetku Tržaškega zaliva in na zadnjem kosu hrvaškega morja. Italijanske oblasti do včeraj opoldne niso prejele točnejših zagotovil in podatkov s strani lastnika ladje, družbe Un ro-ro Istanbul, v zvezi z deli, ki jih nameravajo opraviti na ladji. Kapitan Ugo Foghini, iz tržaške pristaniške kapitanije, je povedal, da je bila pod vprašajem usoda ladje: kako jo bodo izpraznili, kaj bodo z njo naredili in kam bodo namenili nevarne odpadke. Na krovu ladje je bilo 200 tovornjakov, ki so skoraj v celoti zgoreli, njihovi motorji in baterije pa predstavljajo velik zalogaj odpadkov. Foghini je ob tem omenil še potrebna zagotovila o varnosti ter o možnem onesnaženju morja. Popoldne je tržaški krizni štab le izdal dovoljenje, a pod strogimi pogoji, ki zavezujejo podjetje Samer Shipping, naj vodi pristanek in nadaljnje dogajanje ter pripravi podroben načrt o izpraznitvi ladje. Dokument je romal v krizni štab v Rim, kjer naj bi o zadevi odločali danes. Pred tem so se predstavniki tržaške kapitanije sestali z Enricom Samerjem in z vodstvom družbe Fincantieri, ki upravlja pristajališče v novem tržaškem ar-zenalu, kjer naj bi pristala ladja Und Adriyatik. Vozel se bo morda raz-motal danes, vlačilca in poškodovano ladjo ločijo od Trsta dobre tri ure plovbe. Koprski pristaniški kapitan Davorin Fantolin je pojasnil, da ladja ne bo plula v slovenskih vodah. Za kantavtorja Pilata samo praske in preplah Znani tržaški kantavtor Lorenzo Pilat je bil žrtev slikovite prometne nesreče, odnesel pa jo je z lažjimi poškodbami. Včeraj pozno popoldne se je vračal po Obalni cesti domov v Sesljan, ko je iz še nejasnih vzrokov izgubil nadzor nad svojo alfo 166, ki je trčila najprej v obrambno ograjo, nato še v steno tunela. Avto je bil popolnoma uničen, osebje službe 118 in nabrežinski karabinjerji so morali moškega izvleči iz pločevine. Skoraj čudež je, da Pilat ni utrpel hujših poškodb: v katinarski bolnišnici so mu zdravili ranjeno koleno in razne praske. zakon 194 - Pobuda Slovenskih in italijanskih komunistov Za ozaveščanje in solidarnost Pred bolnišnico Burlo so predstavnice SIK delile letake za zaščito zakona 194 - O prekinitvi nosečnosti danes v multikulturnem centru Včerajšnje osveščanje pred Burlom kroma »Zaščitimo zakon 194, zaščitimo ženske!« Tako so opozarjali roza letaki, ki so jih včeraj predstavnice Slovenskih in italijanskih komunistov delile pred tržaško pediatrično bolnišnico Burlo. Mimoidoče so z njimi želele opozoriti, da na področju pravice žensk Italija krepko nazaduje, kar dokazuje tudi dogodek izpred nekaj dni, se pravi nezaslišan poseg policije v neapeljski bolnišnici zaradi primera prekinitve nosečnosti. V vsej državi se je dvignil val protestov: ženske so stopile na ulico in se postavile v obrambo pomembnega dosežka, trideset let starega zakona 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Deželna svetnica SIK Bruna Zorzini je včeraj pred Burlom izpostavila, da država mora biti laična in priznavati to, za kar so se ženske pred tolikimi leti in se še danes borijo. Poudarila je, da ni današnja situacija rožnata, kvečjemu nasprotno, »saj je pri nas preventiva skorajda nična, socialne strukture, ki bi morale stati ob strani žensk, pa ne izpolnjujejo svoje naloge na primeren način.« Resnici na ljubo bi lahko pogoje postopka prostovoljne prekinitve nosečnosti ocenili kot neke vrste »tek z ovirami«, saj v bolnišnicah oziroma zdravstvenih organizacijah primanjkuje osebja in ni zadostne kapilar-ne informacije. »Težavo predstavljajo tudi izredno dolge čakalne dobe, ki so za ženske, ki želijo splavi- ti, izredno mučne,« je povedala Zorzinijeva in dodala, da bi morala država nameniti več denarja temu zdravstvenemu področju in ne bi smela postavljati pod vprašaj dosedanjih dosežkov. Sicer si deželni socialni zakon za družine prizadeva, da bi pomagal ženskam in njihovim družinam, vendar »so včasih vseeno ženske, ki so same, nekoliko diskrimini-rane.« Letak opozarja na žal zelo razširjene postopke prekinitve nosečnosti pred vstopom v veljavo zakona 194, se pravi na številne ilegalne splave in njihove včasih celo smrtne izide, hkrati pa poudarja, da se je od leta 1983 število prekinitev nosečnosti krepko zmanjšalo (od 233 tisoč na 130 tisoč). Danes so pravice žensk spet žrtev napadov predvsem iz katoliških vrst; tem so se v zadnjem času pridružili še glasovi nekaterih političnih eksponentov, ki zahtevajo moratorij o splavu. Giuliano Ferrara in njegovi somišljeniki dejansko primerjajo ženske, ki udejanjajo svoje pravice, z morilkami. Tovrstne tematike bodo tudi na dnevnem redu današnjega srečanja, ki ga v multikulturnem centru v Ulici Valdirivo 30 (prvo nadstropje) ob 18. uri prireja stranka SIK in se ga bodo udeležile ginekologinja Federica Scri-min, zgodovinarka Luisa Accati in deželna svetnica SIK Bruna Zorzini. (sas) 8 Torek, 19. februarja 2008 TRST / dolina - Občinski svet Nova varianta za razvoj celotnega občinskega prostora Varianto bodo sooblikovali občani - Sprejeli proračun 2008: Ici in Irpef nespremenjena Občina Dolina bo v prihodnosti v celoti obnovila urbanistični načrt in na novo preuredila občinski prostor. Za to bo potrebna splošna varianta k občinskemu regulacijskemu načrtu (SORN), ki jo bo občinska uprava izdelala na osnovi razprave z vsemi družbenimi, kulturnimi in gospodarskimi dejavniki dolinskega območja in tudi z opozicijo v občinskem svetu. Postopek bo zaznamovala prozorna in inovativ-na metodologija s ciljem nuditi jasne odgovore na potrebe družin, podjetij ter kulturnih in športnih društev, izključeno pa bo upoštevanje prošenj, za katerimi se bodo skrivale katere koli gradbene špekulacije. To je poudarila dolinska županja Fulvia Premolin med uvodnim poročilom na redni seji občinskega sveta, na kateri so včeraj med drugim sprejeli proračun za leto 2008, plansko in programsko poročilo ter večletni proračun za obdobje 2008-2010. Prav tako so odobrili varianto št. 24 k SORN s ciljem, da zadostijo potrebi po storitvah, po skupni opremi in po javnih delih javnega interesa. Med mnogimi točkami na dnevnem redu naj še omenimo, da je občinski svet pristopil k državni mreži županov za mir in k istoimenski mednarodni pobudi Mayors For Peace. Na proračun v višini 10,75 milijona evrov smo ponosni, nam je ob robu povedala Premolinova. Davek na nepremičnine Ici prinaša namreč v občinske blagajne neposredno manj kot dva milijona evrov. Zato si je občinska uprava prizadevala, da dobi pomoč iz drugih javnih institucij. Pomoč je prišla in bodo v bistvu vsa javna dela stekla z javnimi prispevki. Deželna vlada je pred kratkim dodelila dolinski občini financiranje »za primarno urbanizacijo in mestno opremo«, in sicer 20-letni stalni letni prispevek 42.000 evrov na strošek, ki ne sme presegati 600 tisoč evrov. Sicer bosta davek Ici in davčna osnova na davek Irpef na podlagi letošnjega proračuna ostala nespremenjena, le tarife za odpravo trdih odpadkov bodo »malenkost« povišali, ker so se pač povečali stroški za uporabo tržaškega upepe-ljevalnika. Varianta št. 24 zadeva v bistvu javna dela in je bilo njeno sprejetje potrebno, da nekatera dela stečejo čimprej. Med temi so prilagoditev mostu čez Glinščico med Dolino in Boljuncem, gradnja greznič-ne povezave med Mačkovljami in Križpot-jo, prilagoditev novega območja, namenjenega javnim uslugam in gradnja javnega parkirišča pri občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu. Sicer je občinska uprava v prejšnjih letih sprožila proces ovrednotenja manjših naselij, kmečkih zaselkov in trgov v luči razvoja okoljske, družbene, kulturne in turis- Pri občinskem gledališču F. Prešerna bodo zgradili javno parkirišče kroma tične dediščine, je povedala županja. Nekateri zaselki se nahajajo v rezervatu doline Glinščice, drugi so v njegovi neposredni bližini, in prav v slednjih so vstopne steze v rezervat. Občina pa namerava razvijati turistične perspektive celotnega občinskega prostora. Omenjena zgodovinska jedra so pogosto v zapuščenem stanju in brez optimalnih cestnih povezav ter storitev. Zato je cilj občinske uprave izboljšati izkoriščanje javnih površin, jih opremiti s primerno razsvetljavo in jih dostojno urediti. Površine, na katerih bodo izvajali posamezne posege, pa bodo določili v okviru programa Agenda 21. Glede splošne variante k SORN je županja »jasno in neizpodbitno« poudarila, da ne bo stranskih poti za »prebrisance«, ampak bo to prozoren in javni postopek, v sklopu katerega bo mogoče predstavljati prošnje, a tudi soodločati pri njegovem oblikovanju. V ta namen bodo na županstvu tudi odprli okence za urbanistiko, ki bo nudilo vse informacije o varianti in bo sprejemalo zahteve in prošnje. Po prvi fazi »poslušanja« bo stekel postopek za sestavo variante. Prvi osnutek bodo pred razpravo v občinskem svetu dali v presojo občanom, tudi na morebitni javni skupščini. A.G. Osmi video natečaj Ota-Hrovatin Že osmo leto zapovrstjo je Fotovideo Trst 80 organiziral video natečaj Ota - Hro-vatin. Natečaj je nastal iz želje, da bi se spomnili dveh slovenskih video operaterjev, ki sta umrla pri opravljanju svojega poklica. V septembru so organizatorji poslali nov pravilnik šolam FJK, Slovenije in Koroške, vsem posameznikom, ki so se udeležili lanskega natečaja in videoklubom. Komisija, ki so jo sestavljali Maria Brecelj, Žarko Šuc in Mirna Viola, je ocenjevala 31 dospelih prispevkov (16 od teh s strani šol, 15 pa s strani posameznikov). Nagrade je porazdelila v tri kategorije, in sicer, za igrane filme, za dokumentarne filme ter v posebno kategorijo za šole. Žirija je zbrala tri filme za vsako kategorijo. Posnetke v kategoriji šol si bo mogoče ogledati 22. februarja ob 10. uri, v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, medtem ko bodo filme posameznikov nagradili 22. februarja, ob 20. uri, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, v ul. Filzi 14. Najlepši filmi bodo spomladi predvajani na deželnem programu RAI, tik pred TV dnevnikom. Natečaj je stekel v sodelovanju z deželnim sedežem Rai, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko.(beto) Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture V sredo, 20.februarja bodo učenci Glasbene matice počastili Dan slovenske kulture s koncertom, ki bo v celoti posvečen glasbi slovenskih skladateljev. Že tradicionalno prireditev z naslovom »Glasbeniki ob dnevu Slovenske kulture« bodo oblikovali solisti in komorne skupine iz oddelkov za klavir, flavto, violino, violončelo ter Mladinski zbor Trst. Na programu bodo skladbe Merkuja, Liparja, Pu-ciharja, Glavine, Mihelčiča, Srebotnjaka, Gerbiča, Planinška in Vrabca. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (ulica Filzi 14) s pričetkom ob 18.00. Drevi v Slovenskem klubu Nocoj bo v Slovenskem klubu potekala debata ob predstavitvi knjige "La dissoluzione del potere. Il partito comunista sloveno ed il processo di de-mocratizzazione della repubblica." Avtor knjige je zgodovinar - novinar Stefano Lusa, pripadnik italijanske manjšine v Istri, ob njegovi prisotnosti pa bo o knjigi spregovoril prof. Jože Pirjevec. V svojem delu je Lusa na podlagi pronicljive analize arhivskega gradiva skušal razčleniti predvsem vlogo in ravnanje Zveze komunistov Slovenije od Titove smrti do proglasitve slovenske neodvisnosti. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Gledališče in šola v Miljah V okviru miljske pobude Gledališče in šola bodo danes ob 11. uri na odru gledališča Verdi zaživele »Dogodivščine Lina in Line«. Predstavo bodo ponovili ob isti uri tudi jutri. Letošnji projekt je posvečen znanosti, pravzaprav matematiki, astronomiji, ekologiji, biorazličnosti in ek-saktnim vedam. Srečanje o mobbingu Komisija za enake možnosti miljske občine prireja jutri v dvorani Millo v Miljah ob 17. uri srečanje o mobbingu; psihologi, odvetniki in zdravniki bodo vsak s svojega zornega kota uokvirili žal vse širši družbeni pojav psihičnega nasilja. »Grbavica« jutri na Pončani V Ljudskem domu na Pončani (Ulica Ponziana 14) bodo jutri ob 20.30 predvajali pretresljiv film Jasmile Zba-nic »Skrivnost Esme ali Grbavica«, ki je leta 2006 na filmskem festivalu v Berlinu prejel Zlatega medveda. Režiserka se je v njem lotila enega izmed najhujših grozodejstev bosanske državljanske vojne: množičnih in načrtnih posiljevanj. V Škednju Moorov »Sicko« Filmski krožek Lumière iz Škednja vabi jutri ob 20. uri na sedež kulturnega društva Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) na ogled dokumentarnega filma Michaela Moora »Sicko« tragedija o ameriškem zdravstvenem sistemu. Komika Olcese in Margiotta nastopata jutri v Mieli V okviru alternativnih komičnih predstav z naslovom »Non c'é nien-te da ridere «, ki jih prireja združenje Bonawentura, bosta jutri ob 21. uri v gledališču Miela nastopila Massimo Olcese in Adolfo Mar-giotta s predstavo »Alti e bassi«. Komično dvojico je širša publika spoznala v uspešni oddaji Zelig. bazovica - Ob prisotnosti škofa bodo danes slovesno odprli prenovljen Slomškov dom »Župnišče je ob cerkvi skupen dom župljanov« Ob 19.30 kulturni program in »likof« - Velike zasluge za uspešno zaključena obnovitvena dela ima pokojni deželni svetnik Mirko Špacapan To, kar je DOM za vsakega človeka, to je župnišče za vse župljane vsake vasi. Doma ali na rojstnem domu smo preživljali svoje otroštvo in mladost, se učili prvih besed in korakov. Tu smo spoznavali in bili navajeni na sproščene in osebne odnose, tu smo spoznali osnove vzgoje in osnove lepega vedenja. Učili smo se ljubiti in biti ljubljeni. Starši so nas naučili marsikaj, kar nas potem spremlja vse življenje. Domov se ved no zno va ra di vra čamo in tu di ko in če smo si ustvarili svojo družino, je dom vedno kraj, kjer smo se rodili in odraščali. V Bazovici je pokojni župnik g.Marijan Živic dal zgraditi župnišče že davnega leta 1964 in ga poimenoval po prvem mariborskem škofu Antonu Martinu Slomšku, ali na kratko Slomškov dom. V pritličju je večja večnamenska dvorana, kjer so navadno vsi sestanki, predavanja, pevske vaje in nastopi, pa priprava na zakramente kot sta prvo sveto obhajilo in sveta birma. V dvorani so tudi razne družabne igre, od biljarda do namiznega nogometa. V Domu se zbira mladina tudi k igri in v tej dvorani so pogosto tudi družabna srečanja za vse župljane in še posebej razna praznovanja rojstnih dni in po dob no. V prvem nadstropju je manjša pevska soba otroškega zbora Slomšek, je kapela za maše med tednom v zimskih mesecih in kompletno opremljeno stanovanje za duhovnika. Tu so bivali nekdanji bazovski kaplani. Ta del je bil skupaj s podstrešnimi prostori povezan z polžastimi stopnicami in tako smo v vasi pridobili tri lepe in svetle prostore pod novo leseno streho. Stara, železobetonska se je namreč začela podirati in potrebno jo je bilo zamenjati z novo. Preurejeni sta bili električna in ogrevalna naprava, vsi prostori so bili pobeljeni in izolirani. Tudi podi so novi. Vsa ta dela smo lahko opravili zaradi posega pokojnega deželnega svetnika stranke Slovenska skupnost dr. Mirka Špacapana. Že od vsega začetka del smo se njemu in njegovemu posredovanju na Deželi želeli slovesno zahvaliti, in čeprav je vmes žal prišlo do njegove mnogo prezgodnje smrti, smo sklenili opraviti dolžno zahvalo njemu in njegovim strankinim sodelavcem ter prijateljem. Na slovesno otvoritev, ki bo v torek, 19. 2. vabimo dolinsko županjo, profesorico Fulvio Premolin, deželnega tajnika Slovenske skupnosti, odvetnika dr. Damijana Terpina, vse ostale v vodstvu in članstvu te stranke, v kateri je kot motor ali duša deloval in ji s srcem pripadal pokojni dr. Mirko Špacapan. V župnišče, imenovano Slomškov dom, smo namestili njegovo spominsko sliko. Na slovesno odprtje in blagoslov našega Doma smo povabili tržaškega škofa, msgr. Evgena Ra-vignanija. Pri slovesni otvoritvi bodo zapeli vsi trije vaški pevski zbori, saj ni veliko vasi na Tržaškem, kjer bi delovali kar trije uspešni zborovski sestavi. Po otvoritvi, pesmih vse treh zborov in počastitvi spomina na pokojnega Mirka Špacapana, bo v Slomškovem domu vesela dru-žab nost. Ob tem zapisu sem dolžan zahvalo vsem podjetnikom, obrtnikom in delavcem, Svetu slovenskih organizacij in Slovenski prosveti iz Trsta za vsakoletno denarno in pravno pomoč, arhitektki Giuliani Gerdol za načrte in vodstvo opravljenih del, ter Zadružni kraški banki za posojilo. Hvala vsem dobrotnikom in dobrim ljudem, ki za to našo stavbo in cerkev skrbite, jo čistite in se v njiju zbirate. Vsi lepo vabljeni na otvoritev in na družabnost ob »likofu«. Žarko Škerlj V Bazovici so obnovili Slomškov dom / TRST Torek, 19. februarja 2008 9 MILJE - Danes v dvorani Millo Hermini Kiljan v spoštljiv spomin Prireditev se bo začela ob 17.30 Govorimo in pišemo o naši preteklosti, o preteklosti Slovencev v Trstu in okolici, o Slovencih v Italiji. Naša slovenska preteklost je v glavnem sestavljena iz življenja in dela malih ljudi. Slovenska zgodovina ni le zgodovina generalov, plemičev, vladarjev, duhovnikov, temveč je predvsem zgodovina majhnih preprostih ljudi. V določenih zgodovinskih trenutkih je mali slovenski človek znal povzdigniti svoj glas, dovolj mu je bilo krivic, nasilja in trpljenja. Spomnimo se samo na kmečke upore, na protifašistični odpor, na narodnoosvobodilni boj. Danes bomo spregovorili o eni izmed neznanih oseb, ki je znala dvigniti svoj glas, ki je znala kljubovati nasilju. V svojem pričevanju je na vprašanje, če se je izplačalo kljubovati in ne kloniti, odgovorila: »Še vedno sem prepričana in bom dokler bom živela. In taki so bili tudi moji bratje.« Preden kaj rečem ali napišem, se moram najprej zahvaliti prijateljici, profesorici in raziskovalki naše polpretekle zgodovine Dunji Nanut, da je dala radodarno na razpolago gradivo o Hermini Ferluga, ki ga je pred leti nabrala, ko je zabeležila njeno življenjsko usodo. Hermina pripada znani slovenski družini Ferluga. Njen brat Kiljan je bil znani politični in družbeni delavec med Slovenci v Trstu oziroma v Italiji po drugi svetovni vojni. Na današnji dan organizirata Društvo Slovencev Miljske občine in Komisija za enake možnosti v Miljah srečanje v spomin na Hermino Ferluga v dvorani Millo v Miljah. Naj bodo te kratke vrstice uvod na srečanje. Doživela je tragični prestop iz slovenske v italijansko šolo zaradi znane Gentile-jeve šolske reforme, ki je postopno od leta 1923 ukinjala slovenske razrede na šolah. Kljub vsemu temu so bili slovenski otroci dobri učenci, ki so si hoteli pridobiti šolskega znanja. Še prej je Hermina v Trstu doživela požig Narodnega doma 13. Julija 1920 ter divjanje fašistov v vasi Pobegi. Nedvomno je to bila visoka šola glede poznavanja fašizma in njegovih nasilnih metod. Njen oče je takrat dobil poziv, da se mora zglasiti na sodišču. Obenem so ga prijatelji opozarjali, da mu grozi t.i. confino, torej prisilna naselitev v kaki odmaknjeni vasici na jugu Italije ali na otokih. Tako se je najprej ilegalno izselil oče. Ko je dobil potrebno zaposlitev v Ljubljani, so se ponoči na skrivaj izselili š emati in vsi štirje otroci. Tam so se vključili v novo življenje. Dogodkom na Primorskem in v Istri so sledili bolj od daleč z dopisovanjem, prebiranjem časopisov ter preko pogovorov z ostalimi emigranti, ki so prihajali v Slovenijo od-nosno Jugoslavijo. Vojna leta O družini Hermina Ferluga se je rodila 15. septembra 1916 v Trstu. Preminula je pred kratkim na svojem domu v Miljah. Njen oče je bil doma iz Rabujeza, mama pa je bila s Plavij. V družini so bili štirje otroci: sestri Hermina in Otilija, brata Kiljan in Edvin. Družina Ferluga je najprej stanovala pri Rabujezu, nato v Trstu, ponovno pri Rabujezu, kasneje v Pobegih. Potreba po delu je očeta vedno gnala v drugi kraj: Prade, Korte, Izola. Oče je bil po poklicu kovač. Tako je osnovno šolo začela na Pradah, nadaljevala v Izoli, končala pa na Plavjah. V Ljubljani je prišla Hermina v stik z zaupniki Osvobodilne fronte. Jeseni 1941 je italijanska vojska aretirala več stotin ljudi, pretežno moških. Njihove matere, žene, sestre so šle na cesto protestirati pred italijansko poveljstvo. Poveljnik je sprejel delegacijo dvajset žena Hermina pa je prebrala protestno pismo, ker je pač znala govoriti tudi v italijanskem jeziku. Akcija žena je delno uspela, saj so del aretirancev nato izpustili. Sledilo je sodelovanje pri zbiranju pomoči za internirance v Gonarsu, Viscu, na Rabu in po drugih taboriščih in zaporih. Spomladi 1943 se je Hermina vrnila v Trst, da bi se izognila aretaciji v Ljubljani. Stopila je v stik s sorodniki v Žavljah, saj se niso videli že 15 let. Naselila pa se je v Plavjah. Nadaljevala je s sodelovanjem z narodnoosvobodilnim gibanjem. Z drugimi ženami in dekleti so zbirale vse , kar je prišlo v pomoč za partizanske borce. Organizirale so tudi skupinsko šivanje srajc in drugega moškega perila. Njihova hiša je bila javka za kurirje in zaupnike gibanja. V vasi so organizirali partizansko šolo po na- vodilih organizatorja partizanskega šolstva Henrika Zdešarja, ki ga je Hermina tudi osebno poznala. Šolo so organizirali v seniku v vasi. Prinesli so klopi, stole, mize in tablo. Tako je bila vzpostavljena partizanska šola v vasi Plavje. Oroci so lahko spet prisluhnili slovenski besedi: lahko so vsaj brali, govorili in peli v svojem jeziku. Med partizanskimi učiteljicami je bila tudi Hermina Ferluga. Njeno partizansko ime je bilo Vesna. 9. avgusta 1944 so Nemci s pomočjo italijanskih pomočnikov obkolili vas. V šolskem poslopju so nato zbrali vse aretirane. Nato so jih s tovornjaki odpeljali na vse strani. Hermina je z drugimi sotrpinkami bila odpeljana v Ulico Bellosguardo v Trstu, kjer je deloval zloglasni zapor, ki so mu pravili Villa triste. Tam so jo pretepali in mučili, da bi dobili podatke o ljudeh, ki so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. Nato so Hermino prepeljali v zapor pri Jezuitih v Trstu. Tam je ostala Hermina zaprta tri tedne, nato so jo prepeljali v zapor Coroneo. Tam so krožile novice, da jih bodo odpeljali v Rižarno. Po desetih dneh pa so jih odpeljali na železniško postajo v Trstu, kjer so jih strpali v vagon. Odpeljali so se v Gorico, kjer so naložili še druge ljudi. Isto se je ponovilo v Vidmu. Nato so potovale več dni, dokler niso prišli do taborišča Auschwitz. Tam je Hermina postala navadna številka (88.622), izgubila je svoje ime. Grozote tega uničevalnega taborišča je Hermina doživljala od septembra do novembra 1944. Nato so jo premestili v taborišče pri mestu Wittemberg. Tam so morali delati v tovarni, ki je izdelovala dele za rakete modela V, ki so jih Nemci metali nad London in druga mesta v Angliji. Ruska vojska jih je osvobodila, ko so bili v bistvu že vsi obupani in bili prepričani, da za njih ni več rešitve. Her-mino so morali zdraviti v bolnici v Wi-tembergu, da je lahko preživela in bila sposobna za pot proti domu. Preko Prage in Dunaja se je Hermina postopoma vračala proti Trstu. Živa se je vrnila domov, vendar Hermina ni nikoli pozabila na strašne vojne trenutke, posebno tistih, ki jih je morala prebiti v taboriščih. Taka je bila usoda mnogih naših ljudi, ki jih je doletela tragedija druge svetovne vojne. Milan Pahor Včeraj danes Danes, TOREK, 19. februarja 2008 ŠIMEN Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 6.16. Jutri, SREDA, 20. februarja 2008 SILVAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,5 stopinje C, zračni tlak 1032,2 mb pada, veter 6 km na uro za-hodnik, nebo jasno, vlaga 57-odstotna, morje mirno, temperatura morja 7,4 stopinje C. CI3 Lekarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Do sobote, 23. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (922 12 94) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (922 12 94) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. M& Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Caramel«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Parlami d'amore«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Away from her - Lontano da lei«. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Parlami d'amore«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il Petroliere«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Caos calmo«; 18.05, 20.00, 22.00 »La guerra di Charlie Wilson«; 16.00, 22.05 »Cloverfield«; 17.45, 19.55 ^OfieAno/ izadfetfe/ H omuninMHi ALABARDA Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu. V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu. Tel. 040 2158 318 vesta«; 17.00 »Asterix na olimpijskih igrah«; 17.20 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Il Petroliere«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »30 giorni di buio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Parlami d'amore«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Caos calmo«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.15 »30 giorni di buio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Il mio amico giardiniere«. H Šolske vesti DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA razpisuje 8. Glasbeno revijo, ki bo potekala od 5. do 7. marca 2008. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax. 040-567500) in na naslovu www.cirilmetod.it. Prijave morajo biti oddane do srede, 20. februarja. UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 040-8329280/282). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. @ Izleti »Sogni e delitti«; 15.50, 18.45, 21.40 »American Gangster«; 16.10 »Alvin superstar«. EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«. FELLINI - 16.30, 18.15, 20.00 »Scusa se ti chiamo amore«; 21.45 »American Gangster«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45 »Alvin superstar«; 18.30, 20.25, 22.15 »Sogni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.10 »Alvin in veverički«; 19.20, 21.20 »L kot ljubezen«; 18.30 »Poslednja legija«; 20.20 »Vedno priča, nikoli ne- SK DEVIN prireja študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: 24. februarja ter 2., 9., 16. marca. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Šti-vana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 3481334086 (Erika). NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. PD V ROJANU, KD LONJER KATI-NARA IN KRUT vabijo v nedeljo, 20. aprila, na enodnevni izlet na največji jadranski otok Krk in na otok Košljun. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 040-826661 (g. Darko Kobal) ali tel. 040-417025 (g. Anton Bole). SPDT organizira v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet na goro Sisol (835 m), ki se nahaja v hriboviti verigi Učke. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Trsta, s trga Oberdan, in ob 9.15 iz Bazovice (avtobusna postaja »na vagi«). Prijave sprejemata: Slavko (tel. 040-228118) in Vojka (tel. 0402176855). Vabljeni! Prispevki V spomin na mamo Marijo Štolfa Mil-kovič darujejo Lida, Marijo in Renato 50,00 evrov za vzdrževanje narodnih noš domačih društev, 30,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih in 30,00 evrov za CPZ sv. Florijan. V spomin na drago Marijo Milkovič daruje Lorica Ban 20,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. Namesto cvetja na grob Marije Štol-fa daruje K.A. 30,00 evrov za cerkev sv. Florijana in 30,00 evrov za društvo Grad pri Banih. Ob 1. obletnici smrti dragega Maksa Pipana daruje hči Majda z družino 30,00 evrov za Sklad Ota, Lucchetta, d'Angelo, Hrovatin. V spomin na Luciana Malalana darujeta Vilma in Enzo Foraus 30,00 evrov za Sklad Ota-Lucchetta-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Zofijo Kalc daruje Marija Žvankova 10,00 evrov za SKD Slovan. Ob rojstnem dnevu moža Silkota in ob obletnici smrti mame Ivanke daruje Marija 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Marijo Štolfa Milkovič daruje Aldo Ban 10,00 evrov za CPZ sv. Florijan in 40,00 evrov za SKD Grad pri Banih. + Prenehalo je biti plemenito srce naše drage mame, tašče, none in pranone Marije Barut vd. Kraljic Za njo žalujejo sinova Oskar in Milan ter hčeri Bruna in Marija z družinami, 8 vnukov in 7 pravnukov Pogreb, bo v petek, 22. februarja ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v dolinsko cerkev sv. Martina. Zahvaljujemo se doktorici Zaramella in osebju zdravilišča Pineta del Carso. Prebeneg, Trst, Milje in Ljubljana, 19. februarja 2008 Draga nona, spomin nate bo večno žarel v najinih srcih tvojji Erika in Elizabeta Ob boleči izgubi priljubljene mame in none Marije izreka iskreno sožal-je žalujočim svojcem SKD Jože Rapotec iz Prebenega Ob izgubi drage mame Marije izrekajo iskreno sožalje sinu Milanu in družini Egidio in Cvetka, Mario in Marija, Nevio in Vesna, Giordano in Modra, Vilko in Jožica ter Boris in Gabrijela 19.2.2007 19.2.2008 Maks Pipan Spominjajo se ga vsi svojci Ob smrti Amalije Kozina vd. Coretti izrekata hčeri Dorki, vnuku Micheleju in ostalim sorodnikom, iskreno sožalje odbor za postavitev maja in SKD SLAVEC Ricmanje - Log TRST "sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do edino prave narodne omike" OTVORITEV IN BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA SLOMŠKOVEGA DOMA V BAZOVICI danes, 19.2. ob 19.30 PRISOTNI BODO: - tržaški škof Evgen Ravignani - govornika: profesorica Fulvia Premolin in dr. Damijan Terpin - predstavniki stranke Slovenske Skupnosti - vsi domači pevski zbori Torek, 19. februarja 2008 21. februarja, ob 20.30 predstava je odigrana v hrvaščini in ima italijanske in slovenske nadnapise predprodaja pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z umikom 10-13 /17-20 brezplačna telefonska Številka 800 214302 (samo iz Italije) ali +39 040 362542 hst^ti hjunm« H Čestitke Naš harmonikaš, MARKO MA-NIN, je na mladinskem mednarodnem tekmovanju v diatonični harmoniki v Begunjah osvojil odlično l.mesto. Iskreno mu čestita O.p.z. Slomšek iz Bazovice z zborovodkin-jo gospo Zdenko. 13 Obvestila DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in Komisija za enake možnosti v Miljah organizirata srečanje v spomin na Hermino Fer-luga. Vabljeni vsi, ki so jo poznali, danes, 19. februarja, ob 17.30 v dvorano Millo v Miljah, trg Republike 4. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi danes, 19. februarja, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, predstavitev kmetije Pizzut iz Krmi-na in njenih vin. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OTVORITEV IN BLAGOSLOV obnovljenega Slomškovega doma v Bazovici s poklonom pokojnemu Mirku Špacapanu bo danes, 19. februarja, ob 19.30. Prisotni bodo: tržaški škof Evgen Ravignani, govornika prof. Fulvia Premolin in dr. Damijan Terpin, ostali predstavniki stranke Slovenske skupnosti in vsi domači zbori. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 19. februarja, na debato o knjigi novinar-ja-zgodovinarja Stefana Luse »La dissoluzione del potere. Il Partito comunista sloveno ed il processo di de-mocratizzazione della Slovenia«. Ob avtorjevi prisotnosti bo o delu spregovoril prof. Jože Pirjevec. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja danes, 19. februarja 2008, ob 20.45 na sedežu v Padričah. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim« danes, 19. februarja, ob 17. uri v razstavno dvorano na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. SKGZ vabi na javno okroglo mizo z naslovom »Kraška gorska skupnost in razvoj teritorija« - Beseda javnim upraviteljem in stanovskim organizacijam v sredo, 20. februarja, ob 18. uri v dvorani SKD Igo Gruden v Na-brežini. VIŠJI INŠTITUT ZA VERSKE ZNANOSTI prireja uvodno predavanje na temo »Antropologija skozi stoletja in vzgoja (do) osebe«, ki bo v sredo, 20. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani tržaškega semenišča. Predaval bo prof. Vittorio Possenti. www.teaterssg.it Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU Igrata: Primož Forte in Danijel Malalan Režija, scene in kostumi: Miha Golob ponovitve petek, 22. februarja, ob 20.30 sobota, 23. februarja, ob 20.30 petek, 29. februarja, ob 20.30 Nujna predhodna rezervacija. Aboneriti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362452 _;_:_ KD SKALA IN KD SLOVAN vabita ob praznovanju dneva kulture na večer »Mladi in kultura«, ki bo v četrtek, 21. februarja, ob 20. uri, v domu Skala v Gropadi. Sodelujejo: OPZ Slomšek in združeni MePZ SkalaSlovan. KD ZA UMETNOST KONS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gre-goričevi dvorani (ul. S. Francesco 20, 2. nads.) v Trstu. Dnevni red: 1. obračun delovanja 2007, 2. program 2008, 3. včlanjevanje 2008, 4. volitve novega upravnega odbora, 5. razno. KK ADRIA IN ZSŠDI vabita na predstavitev Mednarodne kolesarske dirke za 32. trofejo ZSŠDI, ki bo v četrtek, 21. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturno športnega centra v Lonjerju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 21. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki In-terreg Illa Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šen-genske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinformandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je v Peter-linovi dvorani v ulici Donizetti 3, do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure. FOTOVIDEO TRST 80 v sodelovanju z deželnim sedežem Rai in pod pokroviteljstvom ZSKD vabi v v petek, 22. februarja, na predvajanje in nagrajevanje 8. video natečaja Ota-Hro-vatin. Predvajanje in nagrajevanje za šole bo ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, za ostale pa ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v ul. Filzi 14 v Trstu. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN in Glasbena matica vabijo na »Prešernovo proslavo«, ki bo v nedeljo, 24. februarja, ob 17.30 v Marijinem domu v Ro-janu. Nastopili bodo gojenci GM, re-citatorji in Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot. Govornica bo prof. Marija Pirjevec. KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v zdravilišča Strunjan, Šmarješke in Dolenjske toplice ali ostale termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Podrobnejše informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b ali na tel. št. 040-360072. TEČAJ V BAZENU v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov, namenjen dojenčkom do 12. meseca starosti, se bo začel 27. februarja. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. TAI CHI CHUAN - tedenski tečaji za zdravje, sproščenost, notranjo moč, in dolgoživo harmoničnost v življenju. Informacije in prijave Sklad Mitja Čuk, tel. št. 040-212289. KRUT obvešča, da se 12. marca začnejo tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone, 8/B, tel. 040360072. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi, 14) je odprt s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 040-3481248, ali elektronski naslov: info@narodnidom.eu). TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: četrtek, 21. februarja 2008 ob 20.30, društveni prostori SKD Barkovlje (ul. Bonafa-ta, 6), v soboto, 1. marca 2008 ob 20.30 uri, Dom Anton Ukmar Miro (Domjo 227, v organizaciji KD Fran Venturini, SKD France Prešeren, SKD Valentin Vodnik), v soboto, 8. marca 2008 ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca 2008 ob 17. uri, Srenjska hiša v Gorčani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca 2008 ob 20. uri, Štalca v Šempo-laju (v organizaciji SKD Vigred). 0 Prireditve GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« prireja nastop »Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture«, v sredo, 20. februarja ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Na sporedu solisti, komorne skupine in Mešani mladinski zbor Trst. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na teden slovenske kulture: v sredo, 20. februarja ob 20.30 »Kulturni večer«; sodelujejo: Oktet Škofije, Ines Cergol, Alenka Rebula, Bert Pri-bac in Boris Pangerc; v petek, 22. februarja, ob 19. uri »Kulturni večer« organiziran v sodelovanju z društvom Kraška harmonika (Sežana); sodelujejo: glasbena skupina Vigred, harmonikaši društva Kraška harmonika in Dušan Drobnič s predavanjem »Harmonike od znotraj«. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v sodelovanju z ZSKD vabi v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20.30 na kabaretno predstavo gledališča Komi-go »Radioaktivni live«. Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Devetak, Franko Korošec. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE, Državni otroški vrtec »Ma- vrica«, celodnevna osnovna šola »A.Bubnič« v sodelovanju z občino Milje in z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabijo na ogled razstave »Na poti svojega srca...« v galeriji G.Ne-grisin v Miljah, trg Republike 4. Razstavljajo otroci DOV Mavrica, učenci COŠ »A.Bubnič« ter priznani umetnik Štefan Turk. Razstava bo odprta od ponedeljka, 18. do petka, 22. februarja, s sledečim urnikom: 10.- 12. in 17. - 19. ure. KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD prirejajo ob dnevu slovenske kulture »Prešerno skupaj«: v sredo, 20. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu »Ovrednotimo naše korenine«, sodelujejo: KD Kraški dom in učenci OŠ A. Gradnika z Repentabra; v četrtek, 21. februarja, ob 20. uri v zadružnem domu Skala v Gropadi »Mladi in kultura«; v petek, 22. februarja, ob 20.30 v Gospodarski zadrugi v Bazovici »Pisani šopek ljubezni prešerno poklanjamo«; ob 20.30 v Ovčar-jevi hiši pri Banih »Beseda, petje in glasba«. SKD GRAD od Banov v sklopu pobude »Prešerno skupaj« vabi ob praznovanju dneva slovenske kulture, na večer z naslovom »Beseda, pesem in glasba«, ki bo v petek, 22. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. SKD LIPA iz Bazovice, v sklopu pobude »Prešerno skupaj« ob slovenskem kulturnem prazniku, vabi na kulturni večer »Pisani šopek ljubezni prešerno poklanjamo« v izvedbi članov in pevcev SKD Lipa. Toplo vabljeni v petek, 22. februarja, ob 20.30, v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na prireditev »Šola v društvu« v nedeljo, 24. februarja, ob 18.30 v telovadnici Stadiona 1. maj. Vpogled v kulturno snovanje mladih bodo uvedli plesalci hip-hopa, sledila pa bo Ar-takademija, izvirni muzikal srednješolcev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. SPD MAČKOLJE vabi v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v dvorano Srenjske hiše na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Program bosta sooblikovala OPZ Slomšek iz Bazovice in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podala pesnica Majda Ar-tač Sturman. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, v Milje - gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Ko-vačevič), Godbeno društvo Na-brežina (dir. Sergio Gratton). H Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 4.200 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 333-2631685. DIJAKINJA nižje srednje šole rabi pomoč pri pisanju domačih nalog in učenju dvakrat - trikrat tedensko. Tel. št. 349-4949365. IZGUBILA SEM ČRNI VOLNENI KLOBUČEK na pustnem sprevodu na Opčinah. Prosim poštenega najditelja, naj pokliče na tel. št. 3406116866. IŠČEM hišo v občini Dolina tudi potrebno popravil. Tel. 040-231399. KMEČKI TURIZEM GRUDEN-ŽBOGAR v Samatorci je spet odprt od četrtka do nedelje. Tel. št. 040-229191. KMEČKI TURIZEM HRMADA v Ce-rovljah je spet odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-299501. -/ MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom prodamo. Pes je primeren za družino z otroki in vrtom. Tel. na 040-226207 ob uri obedov. OPEKE porotan 25x20x20 (9,5 m2) 190 kosov, cementne zidake 40x20x20 (7,2 m2) 90 kosov, strešnike 240 kosov prodam. Kličite v večernih urah na tel. št. 040-212145. PEDIKERKA iz Doline ureja noge oz. nohte. Tel. št. 339-6013695. PONUJAM priložnostno varstvo, tudi ob večernih urah. Tel.: 040-394611. PRODAM kopačico znamke »Ma-schio«, 130 cm široko in žago (disk s premerom cm 45) za traktor. Skupna cena 950,00 evrov. Tel. št. 040229488. PRODAM Lancia Y 1200, Eleph. blue, letnik 2000, v dobrem stanju. Tel. št. 040-281396 ali 388-4713880. PRODAM HIŠO v Briščikih (Girandola). Tel. št. 040-327296. PRODAM ford transit van 280M, letnik 2003, v dobrem stanju, prevoženih 68.000 km. Tel. na: 3382578724. PRODAM stanovanje v Ronkah, 1. nadstropje, približno 90 kv.m., leto zgradbe '95,(popolnoma prebarvano), dve kopalnici, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, dva balkona, garaža, klet in zunanje parkirišče; informacije na tel. 3396980287. PRODAM staro kraško skrinjo z oreha. Tel.: 339-7396098. V BORŠTU dajem v najem udobno, opremljeno stanovanje, veliko približno 80 kv. metrov, s samostojnim ogrevanjem, parkiriščem in avtobusno postajo pred hišo. Tel. na 3394484840 v jutranjih ali večernih urah. V NABREŽINI prodajam vrstno hišo z vrtom iz leta 1997 v treh nadstropjih, 2 kopalnici, 3 spalnice. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-208326 ali 335-304758. H Poslovni oglasi DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org IŠČEMO MLADO OSEBO za začasno delo v strežbi. Tel. 3471291382 NA TRGU V BOLJUNCU dajemo v najem prostor open space in manjši prostor, primeren tudi za ambulanto. Tel. 040-228669 od 8. do 13. in od 14. do 17. PRIZNANO PODJETJE NUDI delovno mesto prodajalca/ke. Zaželjena višješolska izobrazba. Kurikulum na Fermo posta -34151 Opicina C.I. AH4962369. TRGOVSKO PODJETJE IMSA IŠČE dinamično, ambiciozno in komunikativno osebo 25-35ih let. Pogoji: znanje slovenskega in angleškega jezika, po možnosti izkušnje v komerciali, pripravljenost potovati. Možnosti kariere. Poslati CV na: IMSA IMPEX SRL (potnik) - Ul. bratov Rusjan 7, 34070 Sovodnje ob Soči. M Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442 BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu št. 27. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči belo in črno domačo kapljico. Vabljeni na obisk! ZORKO je odprl osmico v Dolini 37. Pustni odbor iz Križa se iskreno zahvaljuje posameznikom oziroma podjetjem, ki so pripomogli k izdelavi pustnega voza, to so Boris Bogateč, Cossutta autotrasporti, Giorgio Ruzzier, Obiettivo luee in Stolii gomme Društveni kalejdoskop: Goran Kocman o Nogometnem klubu Kras / 13 Uspešna nedelja za ekipe naših nogometnih društev Giorgio Rocca še ni opustil ambicioznih načrtov Bport ^L torkova priloga P f Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika februar z nizkimi temperaturami Polarni mraz i SIMONE MERVICH 27-letni napadalec kriške Vesne je proti Ca-sarsi kar štirikrat zatresel nasprotnikovo mrežo in tako prevzel vodstvo na lestvici strelcev elitne lige. PRIMOREC Nogometaši ekipe tre- benskega društva so v soboto izgubili tudi proti Ponziani in se tako najbrž (še ne matematično) poslavljajo od 1. AL. Igralci - sodeč po sobotnem nastopu - so že vrgli puške v koruzo. i JACOPO DI RONCO Osemnaj-stletni smučar iz Paluzze Jacopo Di Ronco, nasprotnik mnogih naših smučarjev na deželnih tekmah FISI v preteklih sezonah, je novi državni prvak v kategoriji mladincev. Naslov je osvojil včeraj na progi Alloch v kraju Pozza di Fassa. Dvanajst stopinj pod ničlo na Tržaškem prvenstvu v smučarskih tekih, deset pod ničlo na smučarski tekmi ŠD Mladina na Varmostu, ... minus sedem tudi za odbojkarice Govolleyja. V soboto so namreč že sedmič izgubile po tie-breaku, tako da je njihov položaj na lestvici ženske D-lige nadvse kritičen, lahko pa bi bil povsem drugačen POGLED Z VEJE Junaška dejanja in Murphy Marij Čuk_ Teden je naokrog, pritisnil je mraz, a naša srca so topla. Sledili smo nekaterim junaškim dejanjem. Poslanec SNS je v Lokvi odstranil tablo z dvojezičnim napisom, kot apolidi smo se spraševali, kje je naša domovina (čeprav nam bi moralo biti vsem jasno), brali smo poziv o gojenju materne-ga jezika (čeprav v Bruslju razmišljajo, da bi moral imeti vsak Evropejec vsaj dva taka jezika in še tretjega za rezervo), Boris Pahor je še enkrat presenetil s svojo svežino in zgodovinskimi resnicami, Vesna je končno zmagala in Bregov slovenski (?) nogometni trener je v intervjuju postregel s pravo dvojezično esperantščino, znanec se mi je pohvalil, da je po dolgoletnem zasledovanju končno položil sosedo. Skratka, prostora za dolgčas ni, izzivov za trezno razmišljanje (zakaj razmišljati v treznem stanju, ko nas že iz antike sem učijo, da je in vino veritas ?) je ogromno. Le izbirati moramo, čemu prvenstveno nameniti svojo pozornost. Tako bom rekel: vsak si vsebino in temo izlušči po lastnih predispozicijah in zanimanjih. A ker so te vrstice namenjene športni strani je prav, da se pogovarjamo o športnih junakih. Med žalostne junake sodi brez dvoma nogometaš Ronaldo, ki mu odpovedujejo udi, s katerimi si služi kruh. Nesrečnež je vso svojo karie- ro zabelil s hudimi poškodbami, zadnja pa je najbrž usodno končna. Sam je kriv! Odkar si je pustil rasti lase, mu je vso moč pobrala lasulja, mišice pa so opešale. Ko bi se spet obril, ne bi nič pomagalo, kajti zvoniti po toči je vedno prepozno. Isto bi lahko rekli o nekdanjem avstroogrskem cesarstvu. Zaman je osvajati Sljeme z Mariom Mattom, Hrvati ga kljub temu ne bodo nikoli več prepustili, saj niso Srbi, ki so izgubili Kosovo, čeprav tam nimajo umetnih smučišč. Mletja zgodovinskih mlinov ni mogoče zaustaviti, zato je najbolj pomembno, da je v mlinu dober mlinar, ki zna narediti odlično moko. Skratka, vprašanje kakovosti, diferenciacije, vrednotenja, kar je predvsem v našem zamejskem prostoru iluzija, še vedno se zadovoljimo z geslom: vse je dobro, le da je naše. A tudi 'naše' je bolj ali manj dobro. Vsak si žal domišlja, da je najboljši in nenadomestljiv. Zase dobro vem, da ne bom nikoli Federer, a ne zaradi pomanjkanja talenta, marveč zaradi let. Ha, ha, domišljavost pa taka! In prav je, da smo domišljavi in optimisti, egoisti in samovšečni, vsemogočni in enkratni, saj nas življenje vsako minuto pritiska k tlom in potrjuje vsebino Murphyjevega zakona: obrni se kakorkoli in kamorkoli - vedno boš hodil v reber in proti vetru! Lucio Battisti /^13 360° Damijan Gregori / 15 1 2 Torek, 19. februarja 2008 ŠPORT nogomet - Danes in jutri prve tekme osmine finala lige prvakov Najbolj izenačeno med Milanom in Arsenalom A LIGA DAN POTEM Sumljivo oboževanje Dimitrij Križman Kaj bo, če se Inter ne umiri? Črno-modri stroj, za katerega grem sicer skoraj stavit, da se mu bo zataknilo v Ligi prvakov, je v prvenstvu nezgrešljiv in po zanj ugodnem razpletu dvoboja med Juventusom in Romo praktično že prvak. Žalostno, kajti če pogledam, kaj se dogaja drugod po Evropi, sta Interje-vi astronomska prednost in konec koncev določena zanesljivost pri doseganju zmag slaba reklama za ligo, ki je v primerjavi z drugimi na stari celini v zadnjem desetletju ogromno izgubila. V Nemčiji se dokaj enakovredno bijeta Bayern in Werder, s tem, da lahko zmaga celo Stuttgart - kot da bi v Italiji zmagala recimo Fiorentina, kar je dandanes nepojmljivo. V Angliji se v vodstvu izmenjujeta Arsenal in Manchester United, zaseda Chle-seaja in Liverpoola pa je še kako zahrbtno nevarna. V Španiji je resda zgledalo vse ad acta, toda Real Madrid je naenkrat nabral dva poraza, Barcelona pa se mu je kljub neprepričljivosti približala na znosnih pet točk. Skratka, povsod je še kako zanimivo, edino v Italiji ne. Morda je to vzrok za že kar bolestno movioliranje napak sodnikov, pri čemer sami moviolisti priznavajo, da je sodniku v živo bistveno težje kot njim samim, salonarskim diskutantom, ki jim pomaga 15 kamer in 30 zornih kotov! Če bi bilo karate - Zaključilo se je evropsko prvenstvo Italiji trinajst kolajn, Sloveniji pa nobene prvenstvo bolj izenačeno, bi bilo morda res govora o nogometu. Odpiram še poglavje "Milan". Poškodba Ronalda in obup zaradi nje se mi zdi očiten znak, da so nekateri res zgubili kompas. Igralec, ki se je izkazal za pregovorni "bidon" se poškoduje in pri Milanu ne vedo, kako bodo brez njega? Tudi sicer se mi dozdeva, da si pri Milanu niso čisto na jasnem, kaj nedvomni ugled kluba narekuje: zmaga oziroma boj za zmago na vseh frontah. Že nekajletno zavestno zanemarjanje prvenstva je nekaj, česar si ne privošči noben drugi klub takega formata na svetu! Da apeninski nogomet ni več tisto kar je bil nekoč je jasno tudi tam, kjer se Apenini nekako začnejo, v Genovi. Bral sem, da se je trener Sampdorie Mazzarri močno bal Genoinega igralca Leona (!). Dramatično. Derbi je potem odločil navdih hudo hudo precenjenega Cassana, do katerega mnogi nogometni novinarji gojijo že kar sumljivo oboževanje. Zame ostaja Cas-sano prototip klovna. Ko se je tedanji trener Sampdorie bal Sku-hravyja in Aguilere, ko sta pri Sam-pdorii vedrila Vialli in Mancini... Sicer pa, gledalcev na Marassiju: 32 tisoč. Kolikor vem jih sprejme nekaj čez 40 tisoč. (dimkrizman@yahoo.it) DRŽAVNE LIGE Šestnajst ekip, ki je preživelo prvi del Lige prvakov, bo po daljši zimski prekinitvi danes in jutri igralo prvo tekmo osmine finala lige prvakov. Začenja se torej najzanimivejši del, tisti ki spominja na star pokal prvakov. Dve tekmi, boljši napreduje in nobene možnosti popravnih izpitov. Faza po skupinah je ekonomsko nedvomno bolj donosna, vendar medsebojni spopadi imajo nedosegljiv šarm, saj v tej fazi lahko vsaka napaka še kako drago stane. Danes bosta stopili na igrišče dve italijanski enajsterici, Roma in Inter (v prvem delu lige prvakov je izpadel izključno Lazio, medtem ko so si Roma, Inter in Milan zagotovili igranje med najboljših šestnajst), medtem ko bo Milan igral jutri. Nobeden od trojice italijanskih zastopnikov pa ne more računati na gotovo uvrstitev, saj jim žreb ni bil ravno naklonjen. Spored - danes ob 20.45: SCHALKE 04 - PORTO: dvoboj velja za enega izmed najbolj izenačenih. Izrazitega favorita ni, saj sta si ekipi dokaj enakovredni. Verjetno bo odločilna prav prva tekma, saj si mora Schalke pred toplo domačo publiko zagotoviti določeno prednost (beri zmaga z dvema goloma prednosti), da se lahko potem poda v Porto v vlogi favorita. A kanček več možnosti ima tehnično bolje podkovani Porto. Napoved: Porto 55%, Schalke 45%. ROMA - REAL MADRID: obe ekipi nista ravno v najboljši formi. Roma je v prvenstvu kratkoročno doživela dva poraza (v Sieni in Turinu proti Juventusu), najbolj skrbi pa povzroča forma nekaterih ključnih mož Spallettijevega moštva (Taddei, Totti). Tudi Real Madrid je v prvenstvu doživel nepričakovan poraz proti Betisu iz Seville, vendar bi lahko v tem primeru šlo za padec koncentracije ravno pred pomembno tekmo lige prvakov. Objektivno gledano je Real boljša enajsterica, ki lahko računa na izjemne napadalce z Van Nistelrooyjem na čelu. Roma pa lahko prijetno preseneti, vendar mora pokazati precej boljšo igro kot v soboto. Napoved: Roma 30%, Real Madrid 70%. OLYMPIACOS - CHELSEA: Ruski predsednik angleškega kluba zahteva od svojih igralcev osvojitev tega pokala, ki ga Chelsea v svoji dolgi zgodovini ni še osvojil. Seveda najbolj uspešen grški klub ne more biti previsoka ovira za ekipo zvezdnikov, vendar bodo morali biti Angleži še kako pozorni, saj lahko igrajo Grki na vse ali nič, ker so z uvrstitvijo v osmino finala že presegli pričakovanja. Na papirju pa je to najmanj izenačen dvoboj. Napoved: Olympiacos 25%, Chelsea 75%. LIVERPOOL - INTER: Kot vsako leto je Liverpool v prvenstvu v hudih težavah. Po nekaj krogih je bil že izločen iz boja za naslov, tako da ostaja zmaga v Evropi edini cilj. Inter, ki v domačem prvenstvu nima pravih nasprotnikov in se lahko že veseli naslova, pa si želi zago-spodariti tudi v Evropi. A v zadnjih letih so Mancinijevi fantje večkrat zatajili prav v tem pokalu. Bomo videli, če se bo zgodovina ponovila. Napoved: Liverpool 45%, Inter 55%. Jutri ob 20.45: CELTIC - BARCELONA: Škotsko srce proti Španski tehniki. Če bi Barcelona letos igrala na običajnih standardih, bi bil zmagovalec že znan, vendar varovanci trenerja Rijakaarda so v hudih težavah. V prvenstvu zaostajajo za večnim tekmecem Realom, nekateri ključni možje (z Ronaldinhom na čelu) pa so le bleda senca igralcev, ki smo jih poznali. Kljub temu je Barcelona favorit, saj ima na razpolago celo vrsto vrhunskih igralcev. Vendar, če bi Celticu uspelo zmagati jutri, bi se stvari za plavordeče precej zakomplicirale. Napoved: Celtic 35%, Barcelona 65%. OLYMPIQUE LYON - MANCHESTER UNITED: Manchester je z gladkim 4:0 pred dnevi odpravil Arsenal v angleški pokalni tekmi in dokazal, da je ujel pravo formo ob pravem času. Francozi pa so po nekaj letih monologov v težavah tudi v domačem prvenstvu. Zadnji trenutek so se uspeli prebiti v osmino finala in tudi z igro V jA * "J ^ Jr r í ^ k* à i ■ Totti ni v najboljši formi ansa niso na ravni prejšnjih sezon. Ali bomo znova videli na delu najboljši Lyon, ali bodo Angleži z njimi kar pometli... Napoved: Olympique Lyon 40%, Manchester 60%. FENERBAHCE - SEVILLA: Turki so pravo presenečenje letošnje lige prvakov. V skupini so odvzeli skalp favoriziranemu Psv-ju, žreb pa jim je verjetno dodelil »najslabšo« med prvouvrščenimi ekipami. Skratka, ne bi bilo krivoverno napovedovati uvrstitev Roberta Carlosa in soigralcev med najboljših osem. Na papirju pa ostaja favorit Sevilla, ki lahko razpolaga z vrhunskimi napadalci. Napoved: Fener-bahce 45%, Sevilla 55%. ARSENAL - MILAN: V taboru Milana z žrebom osmine finala niso bili najbolj zadovoljni, saj je Arsenal izredno nevaren tekmec. Gre v bistvu za dvoboj med najmlajšo in najstarejšo ekipo. Bo prevladal torej mladinski naboj Angležev ali izkušenost Ancelottijevih varovancev? Verjetno gre za najbolj izenačen dvoboj, tako da napovedati zmagovalca je sila tvegano. Napoved: Arsenal 50%, Milan 50%. V nedeljo se je v Trstu zaključilo kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo v karateju, tako za kategorijo kata kot ku-mite. Najbolj zadovoljni s prvenstvom so nedvomno Turki, ki so bili s petimi zlatimi, eno srebrno in osmimi bronastimi kolajnami najuspešnejši. Tik za petami so jim bili gostitelji: »azzurri« so v treh dneh tek- movanj osvojili trinajst kolajn (4 zlate, 3 srebrne, 6 bronastih). Med 22 državami, ki so segle po kolajnah, pa ni Slovenije. Nad organizacijo v tržaški palači PalaTrieste je bil navdušen predsednik mednarodne karate zveze (WKF), Španec Antonio Espinos, ki ni izključil, da bi v Trstu čez nekaj let celo organizirali svetovno prvenstvo. košarka - B2-liga Drevi ob 20.30 bodo Tržačani gostili Gorico Dane bo v tržaški športni palači Palatrieste košarkarski derbi B2-lige med tržaškim AcegasomAPS in goirškim NPG. Pričetek tekme bo ob 20.30. V Gorici so slavili zmago Tržačani, zadnje čase pa so morda v boljši formi Goričani. Oboji točki krvavo potrebujejo v boju za obstanek. IZIDI 18. KROGA: Trento - Jesolo 58:51, Bassano - Ancona 78:75, Mestre - Ci-vitanova M. 53:57, Atri - Marostica 74:66, Senigallia - Tržič 77:76, Chieti - Oderzo 85:53, AcegasAps Trst - Gorica drevi ob 20.30. VRSTNI RED: Trento 28, Marostica, Jesolo, Senigallia in Atri 22, Chieti 20, Mestre 18, Civitanova M., Ancona in Tržič 16, Gorica 14, Oderzo 12, Bassano in AcegasAps Trst 10. HOKEJ NA LEDU A1 -liga - 2. KROG - RELEGATION ROUND: Aquile Fvg - Alleghe 4:1 (1:0, 1:0, 2:1), Cortina - Val Pusteria 9:1, Asiago prost. VRSTNI RED: Val Pusteria 18, Cortina, Aquile FVG* in Alleghe 16, Asiago* 11. (* s tekmo manj) VATERPOLO B-liga - Tržačani so z odlično tretjo četrtino odpravili Canottieri iz Milana s 13:6 (0:0, 4:2, 6:1, 3:3), Peter Planinšek pa je bil s tremi zadetki celo najboljši strelec svojega moštva. OSTALI IZIDI 4. KROGA: Bergamo Nuoto - Cagliari 7:6, Brescia - Geas Milan 9:8, Cus Milan - Padova 8:10, Vicenza -Bergamo Alta 7:14; VRSTNI RED: Bergamo Alta 12, Brescia in Trst 9, Geas Milan 7, Can.Milan in Vicenza 6, Cus Milan 4, Bergamo Nuoto in Padova 3, Cagliari 0. NOGOMET A-liga IZIDI 23.KROGA: Fiorentina - Catania 2:1, Genoa - Sampdoria 0:1, Inter - Li-vorno 2:0, Juventus - Roma 1:0, Lazio -Atalanta 3:0, Napoli - Empoli 1:3, Palermo - Cagliari 2:1, Parma - Milan 0:0, Reg-gina - Udinese 1:3, Siena - Torino 0:0; VRSTNI RED: Inter 59, Roma 48, Juventus 47, Fiorentina 41, Milan 38, Udinese 36, Sampdoria 34, Palermo 31, Atalanta 30, Genoa 29, Napoli 27, Lazio 26, Torino 25, Catania in Livorno 23, Empoli 22, Siena in Parma 21, Reggina 18, Ca-gliari 15. D-liga Itala iz Gradišča je suvereno odpravila šibki Sarone. Na domačem igrišču so Zo-rattijevi varovanci nadoknadili gol zaostanka in nato še trikrat premagali nasprotnikovega vratarja. Alen Carli pa je bil strelec četrtega in zadnjega gola Ita-le. Zanj je to bil 13. gol v sezoni. V naslednjem krogu pa gredo igralci Itale na gostovanje v Chioggio, kjer bi si z zmago lahko skorajda zagotovili napredovanje. VRSTNI RED: Itala 52, Chioggia 49, Sambonifacese 46, Domegliara in Sa-cilese 41 itd. KOŠARKA Moška A-liga IZIDI 23. KROGA: F.Bologna - Varese (Hafnar nv) 85:81, NNeapelj - V.Bologna 84:76, Pesaro - Montegranaro 88:91, Sca-fati - Snaidero Videm (Allen 24, Pen-berthy 16, Sales 14) 86:82, Teramo - Rie-ti 91:82, Capo D'Orlando - Rim 82:71, Milan - Siena 67:90, Cantu' - Treviso 72:74, Biella - Avellino 71:82; VRSTNI RED: Siena 42, Avellino in Montegrana-ro 32, Rim 30, Capo d'Orlando 26, Pe-saro in Biella 24, Milan, Teramo in F.Bologna 22, V.Bologna, Videm, Cantu', Tre-viso in Rieti 20, Neapelj 18, Scafati 12, Varese 8. Ženska A2-liga Interclub Hotel Greif iz Milj vse bolj tone. Tokrat so Tranijeve varovanke izgubile na gostovanju pri Cold Airu Caru-gate z 68:52 kljub 21 točkam Jessice Cer-gol in osmim točkam Mete Nelc. Ženska B1-liga Ginnastica Triestina je brez večjih težav odpravila Auroro iz Pescare z 80:62 in ohranila prvo mesto v skupini za obstanek (2 točki prednosti nad Civitanovo Marche). Martina Gantar je tokrat dosegla 7 točk. ODBOJKA Moška A1-liga Montichiari Lorisa Maniaja (32 sprejemov, 78% pozitivnih, 69% brezhibnih, 3 napake) je dosegel pomembno zmago v okviru boja za mesto v končnici. S 3:1 (22, 21, 22, 21) so premagali Taranto v go-steh. OSTALI IZIDI 19. KROGA: Rim -Modena 3:2, Piacenza - Latina 3:1, Tre-viso - Macerata 2:3, Cuneo - Padova 3:0, Perugia - Corigliano 2:3, Trento - Milan sinoči. VRSTNI RED: Rim 44, Cuneo 41, Trento 40, Macerata 38, Piacenza in Tre-viso 35, Modsena 28, Montichiari in Milan 23, Padova 20, Taranto in Perugia 19, Corigliano 17, Latina 14. Ženska A1-liga Unicom Starker Sassuolo Sandre Vitez (7 točk, 33% v napadu, 2 bloka in 1 as) je s 3:1 (19, 20, -22, 26) odpravil Imolo in tako utrdil sedmo mesto na lestvici. OSTALI IZIDI 16. KROGA: Perugia - Je-si 1:3, Bergamo - Pesaro 2:3, Chieri - Novara 0:3, Forli' - Altamura 0:3, Santera-mo - Busto 3:1; VRSTNI RED: Pesaro 42, Bergamo 38, Perugia 37, Novara 33, Busto 28, Jesi 25, Sassuolo 20, Santeramo in Altamura 17, Choieri 15, Imola 12, Forli' 4. Državne B-lige V moški B1-ligi je Oderzo Damirja Kosmine je z levo roko s 3:0 (17, 26, 17) odpravil Fasso in se še za točko oddaljil od drugouvrščenega Clesa, ki je slavil le s 3:2. V ženski B1-ligi ne preseneča več poraz s 3:0 (13, 17, 13) Torriane Karin Crissani in Mirjam Černic. Tokrat so izgubile v Forliju. V moški B2-ligi Bibione niza uspeh za uspehom. Tokrat je s 3:0 (18, 24, 17) padel Monselice. A ravno tako je zmagala Sarmeola iz Padove, ki še deli prvo mesto z ekipo Kristjana Stoparja. V ženski B2-ligi je po seriji porazov dosegla pomembno zmago Altura Martine Coretti. S 3:0 (15, 17, 22), ki je premagala Godigese. Fincantieri iz Tržiča Manuele Tomšič pa v Bologni ni osvojil niti niza (3:0, 23, 23, 18). Tržičanke so na lestvici četrte, Tržačanke pa šeste. / ŠPORT Sobota, 16. februarja 2008 13 društveni kalejdoskop - Pogovor s športnim direktorjem NK Kras Goranom Kocmanom Beloruski mediji poročajo tudi o deveti italijanski ligi Alejnikov je pravi oglaševalski produkt, ki privablja sponzorje tudi iz drugih italijanskih mest in Belorusije Derbi v elitni ligi? »Križani« proti »Repencem«? Najbrž je to skrita želja mnogih ljubiteljev nogometa, med njimi tudi želja športnega direktorja NK Kras, Gorana Kocmana, glavnega pokrovitelja repenske ekipe: »Upam, da bo Vesni uspel obstanek v ligi, nam pa napredovanje,« meni repen-ski podjetnik, ki ne skriva svojih športnih ambicij. Njegov pristop društvu in začetek vlaganj v repensko ekipo je omogočil, da se je Kras v treh letih iz druge amaterske lige naglo povzpel do promocijske, kjer sedaj naskakujejo napredovanje. Vsi cilji najbrž še niso izpolnjeni... Pred nekaj leti ste izjavili, da je končni cilj Krasa D-liga. To drži še danes? Letos je naš cilj elitna liga. S kančkom sreče, bi lahko bil končni cilj res D-liga. Kras bi tako postal nasploh prva slovenska ekipa, ki bi nastopala v D-ligi. To bi seveda pomenilo višje stroške, ki bi jih sicer lahko tudi zmogli. K takemu naglemu vzponu je pripomoglo predvsem vlaganje ... Če želiš nastopati na tej ravni, moraš seveda vlagati več kot ostale ekipe, ki nastopajo v amaterskih ligah. Vse to stane, a se je do sedaj tudi obrestovalo. Pri napredovanju v višje lige pa je pomemben tudi mladinski sektor. Prav zato sem ob svojem pristopu k društvu hitro začel vlagati tudi v razvoj mladinskega sektorja, ki ga Kras dolgo let ni imel. Začeli smo z devetimi cicibani, sedaj pa imamo 35 nogometašev od 5. do 10. leta starosti. Veliko smo letos vložili tudi v prihod trenerja Alejnikova, bivšega nogometaša Juventusa in najboljšega beloruskega nogometaša v zadnjih 50 letih. Leta 2003 je dobil tudi priznanje UEFA. Njegov prihod omogoča našemu društvu veliko medijsko pozornost: o nas pišejo v Italiji in v Belo-rusiji, kjer poročajo o trenerju, ki trenira v NK Kras Leto ustanovitve: 1986 Sedež: Repen Društveni prostori: nogometno igrišče, sedež, malo igrišče Število odbornikov: 28 Število odbornikov under 30: / Število članov: 80 Letni proračun: 180.000 evrov Telefon: 040-327505 Sprletna stran: www.nkkras.it (še v obdelavi) šesti italijanski ligi. Kaj ga je sploh privabilo, da je prišel h Krasu? Alejnikova sem spoznal preko našega beloruskega partnerja, ki je tudi sponzor Krasa že tri leta. V Belorusiji smo odigrali tekmo med našo in drugimi italijanskimi podjetji. Na tisti tekmi je bil prisoten tudi Sergej (op. a. Alejnikov), ki je obelodanil, da ga spet mika Italija. Zaradi najinega poznastva in prijateljstva je sprejel našo ponudbo, saj je najbrž zanj treniranje pri Krasu prava odskočna deska za višje lige. Alejnikov je namreč lani dokončal tudi trenersko izobraževanje in ima sedaj na tem področju visoke cilje. Je prihod Alejnikova povezan izključno z nogometom ali ima on tudi druge interese? Podjetniške mogoče? Ne, Alejnikov je tu samo iz športnega vidika. Je profesionalec in živi od tre-nerstva. Njegova žena pa je zaposlena v naši firmi. Kako pa je sprejel našo slovensko manjšino v Italiji? Zelo dobro, predvsem zato, ker pravi, da je naše razmišljanje podobno ruskemu. Bližje mu je naše »zamejstvo« kot na primer Južna Italija, kjer je živel 15 let. V igralski kader ste vključili pet Slovencev. Ali pri sestavljanju vaše ekipe velja pravilo, da izbirate tudi slovenske igralce? Pri nas velja pravilo, da izbiramo dobre igralce. Če so Slovenci, še toliko bolje. Zelo smo ponosni na Dimitrija Battija, ki je doslej odigral zelo dobro prvenstvo. Že Goran Kocman (zgoraj) pravi, da so začeli z devetimi cicibani, zdaj pa jih imajo 35 kroma štiri leta igra pri nas Radenko Kneževič, ki zmaguje v Furlaniji Julijski krajini lestvico strelcev in nam ga vsi zavidajo. Kar se tiče naših slovenskih igralcev, je težava v tem, da jih ni veliko, ki bi lahko igrali na takem nivoju. Jih je torej težko dobiti? Tako. Če želiš izključno samo slovenske igralce, lahko nastopaš kvečjemu v 1. amaterski ligi. Je manjše število dobrih igralcev posledica manjše baze ali kvalitete dela? Ni težava v kvaliteti dela, ampak opažam, da se naši fantje po osemnajstem letu starosti največkrat porazgubijo in opustijo dejavnost. Nimajo pravega pristopa do dela in treningov in do vsega kar spada zraven. Pri italijansko govorečih igralcih pa je drugače . Najbrž na to vpliva tudi širša baza. Upam, da bomo s projektom Pomlad in dobrim delom dobili nekaj dobrih igralcev. Jaz sem prvi, ki bi rad imel vse slovenske igralce v ekipi. Za nastopanje na tem nivoju pa enajst slovenskih igralcev ni mogoče dobiti. Ste torej izbrali varianto: raje višje postavljeno ekipo kot večina Slovencev v ekipi? Če društvo ima ambicije, mora pač poseči po italijanskih igralcih, saj v slovenski sredini nimamo dovolj kvalitetnih nogometašev. Če bi se dalo, bi rad izbral več Slovencev iz Slovenije, a pravila tega ne dovoljujejo. Ne polagam važnosti, ali so igralci Italijani ali Slovenci. Važno je, da vedo, da igrajo pri slovenskem društvu. In to je že uspeh. Naposled se tudi naučijo nekaj slovenskih besed. Zapiranje ne služi nikomur . Če se povrnemo k mladinskemu sektorju ... Na začetku našega pogovora ste povedali, da ste v dveh letih pridobili kar 35 cicibanov. Katera je bila reakcija ostalih naših društev? Nikomur nismo nikogar pobrali. Ponudba je enaka kot pri ostalih, nudimo jim trenerje, dobre treninge, resnost. Mislim, da na tako številčnost vpliva tudi splošna organizacija kluba. Mladinskem sektorju sledi veliko ljudi. Nekaj je tudi pokroviteljev. Še vedno pa je nasploh ljudi premalo, da bi bili povsem enakovredni nekaterim italijanskim društvom. Če želiš konkurirati, moraš pač delovati tako kot delujejo druga italijanska društva. Nihče ne bo izbral kluba samo zato, ker ima določeno ime. Važna je organiziranost in bržkone k temu vpliva tudi prva ekipa. Starši opažajo, da ima društvo visoke cilje in najbrž tudi zaradi tega izbirajo naš klub. Društvo, ki lebdi v drugi amaterski ligi, ki nima dovolj odbornikov, seveda ni privlačno. Po obdobju nastopanja v kategoriji cicibanov vsak nogometaš pristopi k društvu Pomlad. Ali se otroci v tako kratkem času, ki ga preživijo pri matičnih društvih, uspejo sploh identificirati s svojim klubom? Identificiranje z matičnim klubom ni primarni cilj. Če so se oni v naši sredini do- bro počutili, se bodo po nastopanju v mladinskih kategorijah ponovno vrnili k nam. Cilj društva Pomlad je, da lahko s slovenskimi igralci sestavimo vse mladinske ekipe. Pomembna je tudi družabnost in spoznavanje. Seveda bo treba projekt še izboljšati, a upam, da bo iz tega izšel kak dober nogometaš. Občutite kaj konkurence z italijanskimi društvi? Nasploh slovenski otroci prihajajo v slovenska društva. O italijanskih društev nas loči predvsem raven organiziranosti: mi smo še daleč od tega. Pri nas je tudi baza dosti manjša. V italijanskih tržaških društvih opravijo selekcijo, kjer izbirajo izključno dobre nogometaše. Pri nas pa sprejemamo vseh in jih šele izučimo za dobre igralce. Skupaj z Vesno znaša vaš skupni proračun najbrž nekaj manj kot milijarda starih lir . Ali ste kdaj razmišljali, da bi skupaj sestavili skupno ekipo, ki bi mogoče igrala še v višji ligi? Mogoče bodo nastopili časi, ko bomo ekipi združili. Ideja ni slaba, bi me tudi zanimala. Težava najbrž bi bila pri kam-panelizmih. S skupno cifro (op. a. 480.000 evrov) bi pokrili stroške D-lige. Konkurirali bi lahko za sredino lestvice ali celo za kaj več . Za nastopanje v D-ligi pa mora klub imeti določeno število mladinskih ekip. To bi bil lahko za nas problem. Visoke budžete omogočajo številni pokrovitelji in sponzorji. Kako se lahko društvo približa določenim pokroviteljem? So pri pridobivanju le-teh važna predvsem poznanstva ali obstajajo tudi druga pravila trga? Velika medijska pozornost pokrovitelju veliko pomeni. Tudi zanimanje s strani gledalcev je zanj odločilno: več je gledalcev, večja je tudi razpoznavnost sponzorja Pridobivanje sponzorjev pa je dolg proces: iskanje se začne že maja po končani sezoni in se nadaljuje vse do začetka. Včasih sponzor pristopi tudi po začetku prvenstva. Seveda pri iskanju pomenijo veliko tudi poznanstva: Kras ima nekaj sponzorjev celo iz Milana, Pesara, Trevisa. To so partnerji Koimpexa, ki jih je prihod Alejnikova privabil v naš klub. Obenem pa je višja liga bolj vabljiva kot nižje, zato je pridobivanje sponzorjev za nas mogoče nekoliko lažje. Je lažje pridobivati »domače« sponzorje ali ostale? Nič ni lahko. Vsakemu moraš podrobno predstaviti za kaj gre, cilje, načrte ... Velikih sponzorjev je pri nas težje dobi- Goran Kocman Starost: 37 Stan: poročen Izobrazba: znanstveni licej F. Prešeren Služba: podjetnik Vloga v društvu: športni direktor Igrani športi: košarka in nogomet Ljubjeni športi: nogomet, hokej Ostale dejavnosti: glasba pri Kraškem kvintetu Bel, rdeč, roza: rdeč Avtomobil: porche Cayenne Časopisi: primorski dnevnik, Piccolo, Messagero veneto, Il Gaz-zettino, City sport Revije: Il Friuli, Sport 3000 Osebnost stoletja: Josip Broz Tito Osenost pri nas: Miloš Budin Hribi ali morje: morje Srečal bi se ... z nonotom Andrejem Renarjem, ki mi je bil vzor v življenju Projekt ZSŠDI: naj dobi več finančni sredstev za Pomlad ti, saj nimamo razvitih industrij kot na primer v Venetu. Zato si mi pomagamo z več manjšimi sponzorji. Na našem igrišču visi na primer 60 transparentov . Bo s padcem meje pridobivanje sponzorjev tudi v Sloveniji lažje? Naša ekipa sicer ima že nekaj slovenskih pokroviteljev. Mislim, da bo s padcem meje interes še večji. V to pa bo potrebno vlagati. Kaj pa lahko padec meje prinese naši skupnosti? Apatičnost ne pelje danes nikamor. Na novosti bo treba hitro reagirati in biti pripravljeni, saj bodo sicer drugi to izkoristili. S padcem meje bo konkurenca večja, zato bo mobilnost toliko bolj pomembna. Treba bo delati še več. Kakšne pa so perspektive za Trst? Sledenje tržišču je pomembno. Tržišče se ne ustavi v Sloveniji, ampak gre še naprej. Mi delamo v Belorusiji že dolgo. Trst mora ciljati na vzhodno Evropo. Kako in s čim je težje napovedati. Še deset do petnajst let bo vzhodno tržišče še zelo zanimivo, nato pa ne vem, kako bo. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR Lucio Ba Včasih moram pokazati osebno izkaznico... Tokratni gost Alternativnega pogovora je Lucio Battisti. Do aprila bodo italijanske medije na-sičevala poročila o volilni kampaniji in edinole naslednji teden bo politiko spodrinila druga tema. Glasbeni festival v Sanre-mu. Zaradi te prilike smo se odločili za klepet z Lu-ciom Battistijem. Odbojkarskim trenerjem, kajpak. Imensko enakost med preminulim pevcem in goriškim trenerjem je treba bržkone pripisati naključju, saj se je trener Lucio Battisti rodil, ko je pevec Lucio Battisti šele začenjal svojo kariero. A vseeno: če bi Oscar Wilde živel zdaj in v Sovodnjah, bi najbrž ne napisal drame Važno je imenovati se Ernest, ampak bi ji dal naslov Važno je imenovati se Lucio Battisti. »Doberdan sem Lucio Battisti.« Ste zaradi svojega imena imeli kdaj težave? Ne, težav nisem imel. Se pa večkrat zgodi kakšna hudomušna stvarca. Bi za primer povedali kakšno anekdoto? To se dogaja skozi, ker se pač v prijateljskih krogih predstavim kot Lucio. Moje uradno ime je sicer Luciano, ampak že od malega mi prijatelji pravijo Lucio. In ko pač rečem, da sem Lucio Battisti, moram včasih pokazati še osebno izkaznico, ker mi drugače ne verjamejo. Mi rečejo, da se »delam važnega«. Predvsem s puncami je tako. Ko jih že omenjate ... Znana Battistijeva pesem Una donna per ami-co govori o prijateljstvu z žensko. Je to možno? Ja, lahko. Zakaj ne. Vam je pevec Lucio Bat- tisti sploh všeč ali ste med tistimi, ki se jim italijanska glasba zdi osladna? Meni je Battisti všeč. Mislim, da je nedvomno eden najboljših italijanskih glasbenikov. Žal nimam nič od Battistija. Kljub temu, da sem nekaj časa pel v pevskem zboru, nimam posluha. Nikoli nisem študiral glasbe in mi je zelo žal, ne samo zaradi splošne kulture. Sem namreč prepričan, da je glasba koristna tudi za drugo. V zvezi z marsičim ti prinese dobre izkušnje ... (kratek molk) ... Nič, od Batti-stija imam samo priimek. Katero glasbo pa najraje poslušate? Rad imam vso glasbo, od klasične do rocka. Vsekakor ponavadi poslušam lahko glasbo. Katera od teh Battistije-vih pesmi se vam zdi naj- bolj primerna, če si poskusite predstavljati bodočnost Soče, vašega društva: Un' avventura (pustolovščina), Emo-zioni (emocije) ali La spada nel cuore (meč v srcu)? Un' avventura. Nikoli ne moreš vedeti, kaj te jutri čaka. Potrebna je precej bujna fantazija, da si zamisliš bodočnost. Pevec Lucio Battisti je zaslovel po zaslugi tek-stopisca Mogola. Komu pa ste dolžni vi, trener Lucio Battisti? Imam več Mogolov. Trener potrebuje več posvetovanj, tudi z igralci. Če dela sam, ne more upati v uspeh. Mislim, da to velja kjerkoli. Če si sam, ne uspeš. (Perče) 14 Torek, 19. februarja 2008 KOŠARKA / moška c2-liga - Jadran Mark do devetnajste zmage Trdoživa Ardita se je upirala vse do zadnje minute Prva četrtina je pripadla Goričanom - Preobrat v tretji četrtini s trojko Umka - Oberdan najboljši strelec Jadran Mark - Ardita 81:73 (14:17, 40:28, 61:50) JADRAN: Oberdan 20 (9:9, 4:7, 1:2), Slavec 12 (4:6, 1:1, 2:10), Franco 13 (1:1, 3:8, 2:7), Vitez (-, -, 0:1), Umek 7 (2:5, 1:3, 1:1), Marusič 4 (-, 2:3, -), S. Ferfoglia 18 (2:3, 8:11, 0:1), Semec 3 (1:3, 1:1, -), K. Ferfoglia 4 (-, 2:3, -), Zaccaria 0, Malalan in Ukmar n.v. TRENER: Popovič. Jadranovci so pod streho pospravili novi dve točki in dosegli proti trdoživi Arditi, ki se je upirala vse do zadnje minute, štirinajsto zaporedno zmago. Le minuto pred koncem so namreč Goričani zmanjšali zaostanek na same štiri točke, a so Popovičevi varovanci z uspešnimi napadi ponovno prevzeli vajeti v svoje roke in dosegli devetnajsto zmago. Uvodna četrtina je pripadla gostom, ki so takoj povedli 6:0. Jadra-novci so bili v začetnih minutah v napadu neučinkoviti, saj dobro odigranih žog niso uspeli nikakor spraviti v koš. Nasprotniki so se v peti minuti že odločili za consko obrambo (2-3), ki pa ni prestrašila Oberdana in soigralcev, ki so z nekaj dobrimi akcijami zmanjšali zaostanek na 14:17. Medel nastop jadranovcev se je nadaljeval tudi v prvi polovici druge četrtine. Pressing obramba v zadnjih petih minutah prvega dela srečanja pa je obrodila zaželene sadove: s trojko Umka so domači igralci prvič povedli (20:17), nato pa uspešno odigrali celo vrsto protinapadov. Vodstvo se je iz minute v minuto večalo, tako da je ob zvoku sirene znašalo 12 točk (delni izid 26:11). Po petnajstminutnem odmoru so jadranovci končno lahko zadihali in s prepričljivo igro povečali vodstvo na maksimum 16 točk (v 26. minuti 55:39). Prednost so uspešno upravljali vse do polovice četrte četrtine, ko so jih gostje zaustavili s pressing obrambo. To je zmedlo Popovičeve varovance, ki so v nadaljevanju izgubili nekaj žog, v napadu pa niso bili več tako precizni. To je omogočilo, da se je Ardita minuto pred koncem približala na štiri točke (75:71). To pa je bilo tudi vse, kar so pokazali Goričani, saj so ja-dranovci v zadnjih sekundah obdržali mirno kri, s prostimi meti in uspešnimi napadi so povečali vodstvo na osem točk. V obrambi sta se v nedeljo izkazala predvsem Alen Semec (na sliki), ki je zbral 9 skokov in eno blokado, in Jan Umek. V napadu pa je bil najbolj učinkovit Dean Oberdan, ki je zbral 20 točk, 3 asistence in pridobil 7 prekrškov. V drugi četrtini je v zadnji sekundi zadel tudi koš iz polovice igrišča kroma torkov pogovor - Marko Hmeljak (Kontovel Sokol) Mladi morajo pokazati več V ekipo želim vnesti več borbenosti in zagrizenosti, po enem letu premora pa moja forma ne more biti najboljša Marko Hmeljak bo morda kmalu spet igral kroma »Kdaj se bo vrnil?« je vprašanje, ki že dalj časa preveval v košarkarskih krogih. Združeno ekipo Kontovel Sokol naj bi v naslednjih odločilnih krogih okrepil dolgoletni steber Jad-ranovih ekip zadnjega desetletja Marko Hmeljak, njegov povratek pa je še ovit v tančico skirvnosti, saj tudi sam nam je potrdil, da še ne ve, kdaj bo ponovno stopil na košarkarski parket. »Točno še ne vem, kdaj bom spet igral. Počasi se bom ponovno vrnil na treninge, potem pa bom tudi igral, saj bodo sedaj na vrsti odločilni dvoboji in bi ekipi rad pomagal. Težave imam predvsem z ahilovimi tetivami, zato sem moral letos že prekiniti s treniranjem. Poskusil bom.« Kaj lahko prinese Marko Hmeljak združeni ekipi? Potrudil se bom, da bi dal največ kar zmorem. Seveda po enoletnem premoru bo moška d-liga - Po sobotnem krogu Navidezno trojno vodstvo »Res« prva le Goriziana - Po zmagi Fogliana Kontovel Sokol spet na repu lestvice Breg in Kontovel Sokol sta v minulem krogu dobro igrala. Spet pa so zmagali le Brežani, ki pa so tudi igrali proti (znatno) šibkejšemu nasprotniku. Med ostalimi izidi izstopa predvsem zmaga Fogliana, ki je tako dohitel združeno ekipo s šestimi točkami na les tvi ci. Kar tri »prvouvrščene« Po petkovih in sobotnih tekmah imajo kar tri ekipe po petnajst zmag. Vsaka pa PETERKA TEDNA ŠtefanSamec \ (Bor Radenska) I \ VAlenSemec Walter Widmann je doslej odigrala različno število tekem: »res« prva je Goriziana, ki je v sedemnajstih dvobojih le dvakrat izgubila in bo dre-vi stopila na igrišče proti Poggiju. »Drugo« mesto pripada Gasthausu iz Tržiča, ki je -tako kot Goriziana - že enkrat počival in torej do sedaj trikrat klonil. »Tretja« pa je druga tržiška ekipa Nab, ki je trideset točk dosegla v devetnajstih tekmah. Najboljši letošnji nastop Brežani so proti Isontini prvič v tem sončnem letu povsem nadigrali nasprotnike. Tudi statistike kažejo, da so Pregarčevi varovanci res dobro igrali: pri metu iz igre so namreč zadeli več kot polovico metov tako za dve kot za tri točke. Kar šest igralcev je na koncu imelo skupni učinek večji ali enak deset, skupek pa je znašal kar +96. Res je, da so nasprotniki večji del ogrevanja opravili v osmih, saj sta dva igralca prišla na igrišče le malo pred začetkom tekme. Isontina je prikazala res revno igro, tako da se je marsikateremu gledalcu porajalo vprašanje, kako lahko ima taka ekipa več točk kot Kontovel Sokol? Glavni krivec je najbrž koledar, saj so igralci združene ekipe doslej igrali proti vsem najmočnejšim ekipam v ligi, medtem ko bili nasprotniki igralcev z Goriškega predvsem iz spodnje polovice lestvice. S tako igro do obstanka Tudi Kontovel Sokol je v petek poskrbel za eno boljših letošnjih predstav, saj je le v zadnjih sekundah klonil v go-steh proti Nabu. Kot običajno so igralci združene ekipe dobro igrali proti močnejšemu nasprotniku, v naslednjih tednih pa bodo morali to ponoviti tudi proti »slabšim« ekipam. Pri tem bo gotovo še naprej zelo pomemben Marko Švab, ki se je v manj kot mesecu dni vrnil na svoje stare standarde in tako (vsaj delno) prikril odsotnost Andreja Šušteršiča. Z njegovim povratkom bi lahko v soboto naredili prvi (pomemben) korak proti obstanku. Spet v Nabrežini Združena ekipa bo naslednji dve tekmi (proti Poggiju in Don Boscu) spet igrala pred svojo »drugo« domačo publiko v nabrežinski telovadnici. Ob po-vratku slovenskega D-ligaša v Nabrežino bi se lahko vrnil na igrišče tudi dolgoletni steber in kapetan Sokola Marko Hmel-jak. Kljub temu da sta minili že dve tretjini prvenstva je Hmeljak potrdil, da bi lahko ob priložnosti še priskočil na pomoč (bivšim) soigralcem. Mitja Oblak najbrž moja forma slabša. Mislim, da bom ekipi vnesel nekaj svojih lastnosti, predvsem borbenost in zagrizenost. Spet je združena ekipa proti močnejšemu nasprotniku izgubila v zadnjih minutah. Zakaj misliš, da se to ponavlja? Mislim, da vpliva na to predvsem treniranje. V vsaki ekipi je pomembno, da ekipa trenira skupaj in se uigra. Skupno treniranje pa primanjkuje in ravno to odloča v ključnih trenutkih. Obenem pa je odnos igralcev različen: starejši se trudijo, nekateri mladi igralci pa se ne žrtvujejo dovolj. Predvsem od njih bi pričakoval več požrtvovalnosti in zagrizenosti. Nekateri bi morali prispevati veliko več. Mislim, da bi morali košarkarski ljubitelji govoriti o dobrih nastopih mladih igralcev, ne pa o tem, kdaj se bo Marko Hmeljak vrnil na igrišče. Ogledal si si več tekem Jadrana. Tvoja splošna ocena o ekipi? Dobro. Super, saj igrajo naši igralci. Mislim, da je pri tem trener Popovič zelo pomemben. Verjamem, da bo Jadranu 99 % uspelo napredovanje. Je ekipa po enem letu nastopanja v deželni ligi že pripravljena za državno C1-ligo? Mislim, da s tako postavo lahko mirno nastopa tudi na državni ravni. Kateri je ključni element Jadranovih zmag? Obramba in dobra fizična pripravljenost. Dobra pripravljenost se kaže tudi v tem, da je zelo malo poškodb. Saša Ferfoglia izstopa med mlajšimi igralci, katere pa so perspektive ostalih mlajših? Tehnično so to dobri igralci. Pričakujem, da bodo kmalu nadomestili starejše. Manjka pa jim več zagrizenosti. Lahko bi pokazali še kaj več, saj bi s tehničnega vidika lahko konkurirali tudi v višjih ligah. KOŠARKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Marko Hmeljak 4 Acegasu: mislim, da to ni ekipa, ki predstavlja naše mesto 10 Jadranu Mark in trenerju, ki vedno zmaguje 6 dragemu prijatelju Pavlu Križmanu »Repi«, ki je pred dvema sezonama pri Sokolu povprečno zadeval več kot 20 točk, lani 14,5, letos pa le 9,8 točk. Pavel, pričakujem nekaj več! 8 Boru Radenski, ki igra iz kroga v krog boljše. Upam, da se bo uvrstil v končnico prvenstva C1-liga IZIDI 21. KROGA Codroipese - Eraclea 57:80; Pool - Virtus PD 67:74; Limena - Bor Radenska 58:64; Montebelluna - Caorle 71:74; Spilimbergo - Virtus UD 75:77; Marghera - San Daniele 82:85; C. Rosazzo - Vicenza 83:73; Cordenons - Roncade 60:74. C. Rosazzo 21 18 3 1638:1372 36 Vicenza 21 15 6 1611:1529 30 Roncade 21 14 7 1719:1612 28 Virtus UD 21 14 7 1694:1658 28 Eraclea 21 13 8 1593:1504 26 Virtus PD 21 12 9 1519:1492 24 Cordenons 21 11 10 1506:1472 22 San Daniele 21 10 11 1386:1404 20 Marghera 21 9 12 1504:1510 18 Bor Radenska 21 9 12 1386:1404 18 Montebelluna 21 9 12 1474:1533 18 Pool Venezia 21 8 13 1364:1464 16 Caorle 21 8 13 1559:1566 16 Codroipese 21 7 14 1568:1679 14 Spilimbergo 21 6 15 1350:1537 12 Limena 21 5 16 1501:1652 10 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Spilimbergo (23.2. ob 20.30 v Trstu, na 1.maju) C2-liga IZIDI 20. KROGA Cus - CBU 82:81; Muggia - Fanin 102:82; Aviano - Portogruaro 56:75; Tricesimo - Ronchi 70:78; Cormons - Basket UD 72:59; Jadran - Ardita 81:73; Santos - Cervignano 8 6:67; Latisana - San Vito 69:63. Jadran Mark 20 19 1 1606:1304 38 Ronchi 20 17 3 1623:1418 34 Muggia 20 17 3 1622:1439 34 Santos TS 20 15 5 1641:1364 30 Ardita 19 12 7 1376:1303 24 Cormons 20 12 8 1412:1424 24 Latisana 19 10 9 1292:1395 20 CBU 20 10 10 1654:1581 20 Cervignano 20 9 11 1510:1486 18 CUS Videm 20 9 11 1501:1582 18 Basket UD 20 7 13 1444:1494 14 Portogruaro 20 6 14 1403:1502 12 ACLI Fanin 20 5 15 1521:1657 10 San Vito 20 5 15 1416:1573 10 Aviano 20 4 16 1338:1562 8 Tricesimo 20 2 18 1222:1533 4 PRIHODNJI KROG Jadran Mark - Muggia (24.2. ob 20.30 v Briščikih) D-liga vzhod izidi 20. KROGA Monfalcone - Pro Romans 97:64; Fogliano - Dinamo 80:70; San Vito - Athletismo 77:66; Drago Perteole 73:76; Goriziana - Poggi bo danes; NAB - Kontovel 71:65; Breg - Isontina 83:54. Goriziana 17 15 2 1437:1122 30 NAB 19 15 4 1461:1302 30 Monfalcone 17 14 3 1276:1098 28 Perteole 18 14 4 1246:1197 28 San Vito 19 14 5 1308:1279 28 Breg 18 12 6 1411:1269 24 Poggi 18 11 7 1260:1186 22 Don Bosco 18 10 8 1262:1224 20 Romans 18 9 9 1284:1287 18 Athletismo 19 5 14 1254:1341 10 Dinamo 19 5 14 1327:1460 10 Isontina 19 4 15 1301:1452 8 Drago 19 4 15 1320:1492 8 Kontovel-Sokol 19 3 16 1262:1437 6 Fogliano 19 3 16 1240:1503 6 PRIHODNJI KROGDon Bosco - Breg (22.2. ob 21.00 v Miljah); Kontovel/Sokol - Poggi (23.2. ob 20.00 pri Briščikih) SS dni je minilo, odkar je združena ekipa Kontovel Sokol zadnjič zmagala. V letošnjem letu še ni slavila, saj je doživela sedem porazov v sedmih krogih. Naslednji krog bodo Šušteršičevi varovanci na domačem igrišču igrali proti Poggiju: od zadnje zmage bo v soboto minilo točno dva meseca. NAJ DOSEŽKI Skupno: Švab (Kon/Sok) 29, Oberdan (Jadran) 20, Burni (Bor) 19, Samec (Bor) in S. Ferfoglia (Jadran) 18 Prosti meti: Oberdan (Jadran) 9:9 Za 2T: S. Ferfoglia (Jad) 8:11 (73%) Za 3T: Švab (Kon/Sok) 4:5 (80%) Statistika flop: Doglia (Kon/Sok) 1:4 (25%) pri prostih metih, Kralj (Bor) 1:4 (25%) in Genardi (Breg) 1:4 (25%) za 2T, Slavec (Jadran) 2:10 (20%) in Krizman (Bor) 1:5 (20%) NAJBOLJŠI STRELCI C-LIGA po 21. krogu: Babich 272, Burni 256, Kralj 240, Krizman 171, Madonia 155, Visciano 135 C2-LIGA po 20. krogu: S. Ferfoglia 351, Slavec 244, Oberdan 226, Franco 194, K. Ferfoglia 147, Marusic 130 D-LIGA po 20. krogu: Sila (B) 321, Pao-letič (K/S) 300, Lisjak (K/S) 202, Jevnikar (B) 200, Križman (B) 172, Ciacchi (B) 149 / ŠPORT Sobota, 16. februarja 2008 15 KOŠARKA - Memorial Zanatta v Mestrah za košarkarje do 21. leta Enkratna izkušnja za igralce Bora NLB V pol finalnem srečanju so izgubili proti Benettonu - Danes bodo igrali za tretje mesto Benetton Treviso - Bor Nova Ljubljanska banka 90:48 (20:13, 45:38, 67:42) BOR NLB: Querinuzzi (-, 0:3, 0:2), Corsi 4 (-, 2:5, 0:3), Nadlišek 12 (2:2, 2:5, 2:3), Crevatin 10 (3:5, 2:3, 1:6), Bole 18 (6:8, 3:10, 2:5), Bronzato (-, 0:1, 0:3), Devcich (-, 0:1, 0:1), Bossi 4 (-, 2:8, 0:2), Vigini (-, 0:1, -), E. Filipac (-, -, 0:1), B. Filipac (-, 0:1, 0:1). TRENER: Lucio Martini. SON:12. Proti peterki, ki se je v lanski sezoni prebila vse do polfinala za naslov državnega prvaka under19, in sicer Be-nettonu iz Trevisa, je Bor NLB na uvodnem srečanju 10. izvedbe prestižnega Memoriala Zanatta v dvorani Taliericio v Mestrah doživel pričakovan poraz. Ne glede na končni izid pa so bili v taboru svetoivanskega društva zelo veseli z nastopom svojim mladih košarkarjev. »Mislim, da je to enkratna izkušnja ne samo za naše fante, ampak za celotno društvo,« je dejal trener Lucio Martini takoj po srečanju. »Igrati v taki športni palači, proti ta- košarka Poletovke spet na pravi poti Polet - Servolana 61:41 (15:14, 37:21, 48:32) POLET: Peric, Danev 10, Iva Pertot 3, Milič 23, Piccini 10, Katerina Pertot, Nadlišek, Abrami 10, Budin 1, Malalan 4, trener Andrej Vremec. TRI TOČKE: Danev in Piccini 1 Z uspehom proti šibki Servo-lani so se poletovke delno oddolžile za spodrsljaj iz prejšnjega kola proti Pordenonu in tako spet stopile na zmagovito pot. Začetek srečanja sicer ni bil spodbuden, saj so se v igri Vremčevih košarkaric vrstile napake in gostje so jim bile stalno tik za petami. Po nekaterih ustreznih menjavah so gostiteljice pritisnile na plin in z agresivno obrambo zaustavile nasprotnice, bolj natančno pa so izvajale tudi hitre protinapade, tako da se je prednost bliskovito povečala. V nadaljevanju je ritem igre upadel, saj so domačinke le nadzorovale tekmice in držale vajeti igre trdno v svojih rokah. Priložnost so dobila tudi dekleta, ki običajno manj igrajo. Tržačanke so medtem zaradi osebnih napak izgubile dve ključni igralki, kar je še dodatno olajšalo delo openski peterki. Med posameznicami velja omeniti budno režiserko Matejo Piccini, ki je zbrala tudi deset točk. Darma Mi-lič pa je bila spet najboljša strelka s 23 točkami, čeprav bi jih tokrat izpod koša lahko dosegla še veliko več. Ostala izida: Pordenone Team '90 - Cordoipese 54:48, Sco-glietto - Gorizia 2002 64:44. Vrstni red: Pordenone Team '90 16, Polet in Scoglietto 12, Gorizia 2002 8, Co-droipese 4, Servolana 2. ko kvalitetnim mladim košarkarjem je nekaj čudovitega, kar si bodo naši fantje zapomnili za celo življenje. Tudi z organizacijskega vidika je to zelo pomembna izkušnja, saj se lahko kot društvo marsikaj naučimo,« je še dodal strateg svetoivanskega društva. Ko je Bor igral s prvo peterko, se je še upiral visokim in izkušenejšim igralcem Benettona. Trener Martini pa je seveda dal možnost prav vsem igralcem, da so stopili na igrišče, saj je želel, da je vsak igralec na lastni koži preizkusil, kaj pomeni igrati proti taki peterki kot je Benetton, kjer je najnižji igralec visok kot eden najvišjih borovcev Miran Bole (188 cm). Največ težav je našim košarkarjem povzročal visoki Poljak Benettona, Jakub Wojciechowski (letnik 90, višina 213 cm), saj je bil na skoku dejansko nepremagljiv. Danes čaka borovce še srečanje za tretje mesto (pričetek ob 18.30) proti poražencu s tekme Reyer - Biella. Finale pa bo na sporedu vedno danes ob 20.30. Miran Bole je bil v Mestrah z 18 točkami najboljši strelec Bora kroma KOŠARKA - V tem tednu le zmaga v deželnem prvenstvu under 1 7 Bor Čok proti goriškemu NPG dosegel tretjo prvenstveno zmago DEŽELNO PRVENSTVO U19 Acli Fanin - Bor Nova Ljubljanska banka 62:55 (13:22, 29:33, 47:46) BOR NLB: Capogrosso 2, Pancrazi, Brian Filipac 25, Gombač 1, DAmbrosio 7, Erik Filipac 3, Devčič 13, Petaros 2, Vigini 2. TRENER: Fabio Sancin. V petek so Borovi mladinci kljub porazu potrdili, da z dobrim delom pod taktirko trenerja Fabia Sancina napredujejo iz tedna v teden. Večji del tekme so z učinkovito igro vodili. Še zlasti je dobro delovala obramba, pod košema je kraljeval Devčič, živahnost v igri pa sta jamčila dvojčka Fili-pac. V končnici so gostitelji poskrbeli za preobrat, potem ko so borovci vidno popustili po poškodbi Briana Filipaca. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Libertas TS - Jadran Zadružna kraška banka 76:57 (18:12, 31:27, 53:38) JADRAN ZKB: M. Malalan, Ban 20, Dellisanti 6, Regent 12, Bernetič 6, Hro-vatin 6, Rizzo 4, A. Malalan 3, Sacher. TRENER: Mario Gerjevic. SON:12; 3T: Ban 2. Zdi se, da združena ekipa doživlja tekmovalno krizo. Kot proti Avianu so mladi košarkarji Jadrana tudi tokrat razočarali. Na igrišču se ne vidi tega, kar vadijo med treningi. Po dobrem prvem polčasu, ko so zaostajali le za 4 točke, so v drugem delu povsem popustili. Igra je bila raztrgana, preveč je bilo napak in visok poraz je bil neizbežen. Jadranovci bodo morali na zadnja dva nastopa čimprej pozabiti. Ostali izidi 21. kroga: Lux S. Giorgio - Portogruaro 67:62, Don Bosco Ts -Snaidero 46:87, Falconstar - Ardita 55:69, Fanin Ts - MGM Pn 75:81, Aviano - Ca-sarsa 76:73, UBC - CBU np, Azzurra TS je bila prosta. Vrstni red: Snaidero* 38, MGM 32, Fanin** 30, Azzurra* in Ardita 28, CBU** 26, UBC 24*, Libertas 22, Portogruaro 14, Aviano 11, Falconstar, Don Bosco* in Jadran ZKB* 10, S. Giorgio 6, Casarsa 0 (** dve tekmi manj, * s tekmo manj). DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor Čok se je minuli teden pomeril z izbranima vrstama tržaškega in goriškega B2 ligaša in dosegel eno zmago in en poraz. Proti močni peterki Pallacanestro Trieste so Plavi igrali dobro in predvajali skupinsko igro le v nekaterih trenutkih. Preveč je bilo samostojnih akciji, zelo slabo pa so igrali predvsem v obrambi, tako da je bil visok poraz neizbežen. Trener Ja-komin je bil na koncu srečanja nekoliko razočaran, predvsem zaradi pristopa do tre- ningov:»Igralci neredno prihajajo na treninge. Nekatere sem pred tekmo videl le na enem treningu!« Proti goriškim vrstnikom pa so borovci prišli do tretje prvenstvene zmage. Srečanje se je odločilo v zadnji četrtini, saj sta se peterki enakovredno borili, toda sve-toivančani so si priigrali manjšo prednost, ki jim je omogočila, da so domov odnesli novi točki. Pall. Trieste - Bor Čok 100:62 (31:12, 57:30, 75:43) BOR ČOK: Perettti, Sancin 3, Manta 2, Battigelli, De Luisa, Nadlišek 18, Mon-talto 15, Švara 24. TRENER: Robi Jakomin. SON:13; 3T: Nadlišek. Bor Čok - N.P. Gorizia 65:61 (11:8, 24:17, 13:19, 17:17) BOR ČOK: Sancin 4, Manta, Milic, Battigelli, Nadlišek 23, De Luisa, Švara 32, Tanasijevic 6. TRENER: Robi Jakomin. SON: 6; 3T: Nadlišek 1. Minuli teden je tudi združena ekipa Jadrana Zadružna kraška banka doživela dva poraza. Za visok poraz proti Falcon-starju je kriva predvsem slaba obramba, ki je gostiteljem omogočala, da so z veliko lahkoto prodirali do koša. Tudi v napadu so košarkarji združene ekipe naleteli na pravi črn dan, saj so zgrešili (predvsem v prvi četrtini) preveč metov. Pohvalo zasluži le Semolič, čeprav tudi on je imel pri metu zelo nizek odstotek. Poznala se je tudi odsotnost Damjana Košute. V nedeljo pa je Jadran na domačem igrišču nastopil z izredno okrnjeno postavo. Manjkala sta Košuta in Iosini, kar se je poznalo na igrišču. Tokrat so sicer igrali nekoliko bolje, toda znova so bili ne-razpoloženi v napadu in obramba je bila premalo agresivna. Zelo slabo so odigrali prvo četrtino (preveč je bilo izgubljenih žog). Falconstar - Jadran Zadružna kraška banka 72:39 (11:7, 32:19, 46:30) JADRAN ZKB: Semolič 21, Rauber 10, Zaccaria 5, Zužek 3, Starec, Bembi, Longo, Iosini. TRENER: David Ambrosi. SON: 8; 3T: Rauber 1. Jadran Zadružna kraška banka - Ronchi 49:67 (10:22, 20:33, 37:49) JADRAN ZKB: Semolič 23, Rauber 12, Zaccaria 6, Zužek 6, Starec 2, Bembi, Di Lenardo. TRENER: David Ambrosi. SON: 23; PON: Starec (32), Di Lenardo (36). DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Ardita - Jadran Zadružna kraška banka 81:71 (22:18, 32:28, 52:45) JADRAN ZKB: Pegan, Škerl 15, Dellisanti 27, Zudek, Longo, Frandolič 9, Sacher 20, Dell'Anno, Valič. TRENERJA: Mario Gerjevic in David Ambrosi. SON: 26; PON: Valič, Sacher, Frandolič, Škerl; 3T: Frandolič 3. Srečanje se je odločilo v zadnjem delu, ko so z igrišča morali zaradi petih osebnih napak Valič, Škerl, Frandolič in Sacher. Do tistega trenutka je bila tekma zelo izenačena, Jadran pa je bil povsem enakovreden tekmec. Škoda le, da si varovanci trenerja Gerjeviča v drugi četrtini niso uspeli priigrati manjše prednosti, ki bi jim omogočila, da bi zadnji del srečanja odigrali nekoliko bolj sproščeno. Pohvalo tokrat zaslužita predvsem Luca Dellisanti in pa Domen Frandolič. Zelo dobro pa je svojo nalogo opravil tudi mladi Igor Va-lič (letnik 94). namizni tenis Krasovce loči od B-lige le še zmaga Kras - Valeggio 5:1 Bole - Cordoli 3:1 (13-11, 11-8, 8-11, 11-4), Simoneta - Bernini 3:1 (11-3, 9-11, 11-5, 11-6), Rotella - Re-melli 3:1 (11-6, 4-11, 13-11, 11-6), Simoneta - Cordioli 3:0 (11-4, 11-7, 11-9), Bole - Remelli 0:3 (6-11, 9-11, 7-11), Rotella - Bernini 3:0 (11-5, 116, 11-3) Krasovci so se po sobotni zmagi še bolj približali nepričakovanemu napredovanju v višjo ligo, do katerega jim manjkata le še dve točki. Nasprotniki iz Valeggia so se na tekmi predstavili brez najboljšega igralca Venturellija, ki je bil odsoten zaradi delavnih obveznosti. Krasovci so tako imeli lahko delo: Simoneta in Rotella sta brez večjih težav premagala slabše nasprotnike. Michele Rotella je v povratnem delu prvenstva zelo napredoval in utrpel le dva poraza; prikazana igra je na ravni tretjekategor-nika in po vsej verjetnosti mu bo uspelo napredovati v to kategorijo. Edi Bole je izgubil proti Remelliju, kateri mu je z antispin gumo povzročil veliko preglavic. Čez tri tedne se bodo krasovci podali na gostovanje v Sarmeolo, kjer bi si z morebitno zmago zagotovili napredovanje v B2 ligo. Nasprotniki so se v povratnem delu okrepili s Pacca-gnanom, ki je doslej zmagal večino tekem. (Si.B ) Ostali izidi: Salzano - Cus UD »B« 5:4, Vicenza - Sarmeola 5:3, La-tisana - Cus UD »A« 5:2, Q4 Padova - Adria 3:5. Vrstni red: Kras 26, Salzano 18, Cus Udine B in Adria 16, Libertas La-tisana 12, Valeggio 10, Sarmeola, Q4 Padova, Cus Udine A in Vicenza 8 točk. Moška »C2« liga: Rangers UD Fiorino - Kras 0-5 Moška D1 liga: Kras - Trieste Si-stiana »B« 5-1. Točka za Asolo V minulem krogu ženske A2-lige je bila tekma med Krasom ZKB in Ca-stelgoffredom preložena, v edinem odigranem srečanju 4. kroga pa sta se Sandonatese in Asola razšla pri neodločenem izidu 3:3. 360 STOPINJ Damijan Gregčri Dvajset let vratar, sedaj lokostrelec in predvsem odličen kuhar Damijan Gregori - za prijatelje Smolč - je kar dvajset let igral nogomet pri bazovski Zarji in po združitvi pri Zarji Gaji. Bil je vratar. Igral je v vseh mladinskih kategorijah, preizkusil pa se je tudi na članski ravni (v promocijski, 2. in 3. AL). Zatem se je odločil za lokostrelstvo (vedno pri Zarji). Na uradni tekmi je debitiral pred letom dni in odtlej ko-stantno izboljšal svoje rezultate. Damijan je zelo aktiven v vasi, saj ni prireditve v Bazovici, pri kateri on ne bi priskočil na pomoč. V prostem času je Smolč odličen kuhar. S svojimi kuliniračnimi izdelki se izkaže še posebno pred božičem in veliko nočjo (ali ob prilikah ostalih praznikov). Najboljši športni do- sežek: Datum rojstva: 30. marca 1979 Društvo: ŠD Zarja Bivališče: Bazovica Stan: single Zaposlen/študent: delavec v prehrambeni industriji Ostali športi: občasno fitness Moja trenerja: Robert Cocevari in Franco Lo-nis (pri nogometu) Ostale dejavnosti in konjički: aktiven je pri vaških organzacijah, pri organizaciji pusta, šagre, rad hodi na zabave s prijatelji in kuha Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik; razne športne revije, TG3 Knjiga na nočni omarici: je ni Najljubša glasba: na- rodno-zabavna in v glavnem tista, ki se da plesat Najljubši film: pored-koma gledam filme V sobotah zvečer grem... ven s klapo Najljubša jed: domači orehovi presenci Najljubša pijača: kozarec dobrega vina Navijam za: sem navijal za Milan Najljubši zamejski športnik: Mateja Bo-gatec Najljubša zamejska osebnost: vsi prijatelji Moja zastava: rdeča Najljubše počitnice: na Sardiniji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil... gasilec Zgled v športu: vsi ki se ukvarjajo s športom na določenem nivoju Skrita želja: ... Primorski Torek, 19. februarja 2008 2 3 SPORT Ploščica poželenja 18 Torek, 19. februarja 2008 NOGOMET / elitna liga - Pozitivni 20. krog Prerojena Vesna Juventina ne popušča Pri plavih je bil junak tekme Simone Mervich (4 goli) - Rdeče-beli so v zadnjih minutah tvegali promocijska l. Kras načrtuje pohod na prvo mesto Tako je vratar Casarse Acampora zaustavil Vesninega napadalca Simoneja Mervicha, ki pa je v nedeljo dosegel kar štiri zadetke in tako prevzel vodstvo na lestvici strelcev elitne lige (12 zadetkov) kroma Pozitivna nedelja za ekipe naših društev v elitni ligi. Kriška Vesna je na derbi tekmi za obstanek premagala Ca-sarso (5:2). Juventina pa je v Palmano-vi iztrgala pomembno točko (0:0). Športni vodja kriške Vesne se je po zmagi nekoliko oddahnil: »Končno. Tri točke so bile za nas imperativ. Premagali smo neposrednega tekmeca za obstanek. Škoda, da je Sevegliano zmagal v Manzanu. Položaj na lestvici je še vedno zaskrbljujoč. V desetih točkah je stlačenih kar 14 ekip. Prvenstvo bo tako še izredno zanimivo in izenačeno.« Vidonije pozitivno ocenil tudi nastop vseh igralcev: »Vsi so se borili. Dobro so vedeli, kako je pomembna tekma. Igra ni bila na višku. Imeli pa smo številne priložnosti za zadetek. Dosegli smo pet golov, lahko pa bi jih dali še tri.« Tokrat se je izkazal Simone Mervich, ki je kar štirikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. V obrambi je dobro igral Ferruccio Degrassi, ki se je tudi poškodoval (gleženj). Z nedeljskim izidom so zadovoljni tudi v taboru Juven ti ne. »To čka je dobrodošla, saj smo v nedeljo imeli kar nekaj težav s postavo. V drugem polčasu je mo ral tre ner spre me ni ti igral -no mes to ne katerim ključ nim igral -cem. To se je poznalo in v zadnjih dvajsetih minutah se je Palmanova večkrat nevarno približala našim vratom. Še dobro, da niso dosegli zadetka,« je povedal športni vodja Gino Vinti, ki je pohvalil nastop branilca Buttignona. »V zadnjih dveh mesecih igra res dobro in še do bro, da ga ima mo,« je še do dal Vinti. (jng) 1. amaterska liga - Sovodnje in Primorje Sari: Ne smemo popustiti Bidussi: Še dolga pot do obstanka Koncentrirani primorjaši - Sovodenjski trener šival Colapinta lih. Igralci so bili tokrat dobro motivirani in igrali smo s pravim pristopom.« Primorje je povedlo že v prvi minuti po zaslugi Bertocchija. Drugi zadetek pa je v drugem delu dosegel Davide Ravali-co. V vratih pa je nekajkrat dobro posegel Alfred Mbengue. »V nedeljo nas čaka Turriaco. Igrati moramo iz kroga v krog in med tednom dobro trenirati. Na vsaki tekmi pa bomo morali dati vse od sebe,« meni Bidussi. SOVODNJE - Belo-modri so se iz Vižovelj vrnili s tremi zlata vrednimi točkami. »Te točke so res zelo pomembne, vsekakor to še ne pomeni, da smo že dosegli obstanek v ligi. Fantje se morajo zavedati, da se bo treba boriti vse do konca. Ne smemo popustiti. To jim bom povedal že jutri zvečer (danes op. ur.) na treningu,« meni trener Claudio Sari, ki je moral v nedeljo pokazati svoje bolničarsko znanje. »Co-lapinto se je poškodoval in nad očesom se mu je odprla rana. Ker sem bolničar, sem si zavihal rokave in zašil rano, tako da je Colapinto ostal na igrišču do konca tekme.« Trener je bil vsekakor zadovoljen s svojimi varovanci, ki so popustili le proti koncu tekme. »Tvegali smo, da Gallery izenači. Na koncu smo imeli tudi kanček sreče.« (jng) Repenski Kras Koimpex je v Marianu igral tako kot je treba in odnesel domov pomembno zmago. San Luigi, ki je premagal San Lorenzo, ima tako še vedno osem točk prednosti. Športni vodja Goran Kocman je pohvalil vse nogometaše: »Pokazali smo malo boljšo igro, čeprav je bilo igrišče res slabo in igralcem je povzročalo precejšnje težave. Tekmo je odločil Stabilejev zadetek v drugem polčasu. V obrambi smo igrali dobro in smo zelo malo tvegali. Negativna nota je, da se je poškodoval Visintin. V napadu je dobro igral Radenko Kneževič, ki pa nima sreče. Imel je dve dobri priložnosti, žoga pa ni šla v vrata.« Kras bo v nedeljo v Repnu gostil Pro Gorizio. »Moramo zmagati in obenem upati na spodrsljaj San Luigija. Dobro bi bilo, da bi do dvoboja proti Tržačanom (15.3.) nadoknadili vsaj tri točke,« je še dodal Kocman. Konec tedna v 1.AL je bil skoraj v celoti pozitiven. Primorje Interland in Sovodnje sta dosegli pomembne točke v boju za obstanek. Le trebenski Primorec je že v soboto izgubil proti Ponzi-ani, tako da je položaj skorajda brezupen. PRIMORJE INTERLAND - Pri Pri-morju so še optimisti. Še posebno po nedeljski zmagi v gosteh proti neposrednemu tekmecu za obstanek Az-zurri. Trener proseške ekipe Nevio Bi-dussi pa ostaja trdno priklenjen z nogami na tleh: »Po nedeljski zmagi smo se približali ostalim. Za obstanek v ligi pa moramo zmagati še vsaj nekaj tekem in seveda upati v spodrsljaje osta- 17 doseženih točk od 27 razpoložljivih (v nedeljo kar 16 na 18). Pravi rekord. Skupni izkupiček ekip naši društev je bil v letošnji sezoni doslej najboljši. Praznih rok sta ostala le Primorec in Mladost. 2. amaterska l. Zarja Gaja: Ali je kriza mimo? Zarja Gaja je brez večjih težav v gosteh premagala Moraro, ki je bil na igrišču vsaj za razred slabši nasprotnik. Gostje so najprej povedli s Sattijem, drugi zadetek pa je dosegel nekdanji nogometaš Krasa El-vio Brombara. Ta je bil njegov prvi zadetek v dresu Zarje Gaje. Pri gostiteljih sta bila nevarna le oba napadalca, v prvi vrsti Rufini, kije v lanski sezoni igral v elitni ligi. Rume-no-modri branilec Goran Križ-mančič je bil pri pokrivanju brezhiben in ga je popolnoma onesposobil. »Tokrat so bile pomembne le tri točke, saj je Moraro slabša ekipa. Igrali smo malo bolje kot v zadnjih krogih, čeprav nekateri igralci niso v najboljši formi,« meni spremljevalec Daniele Iozza. V taboru Zarje Gaje upajo, da je šla kriza mimo in da se bodo odslej borili za uvrstitev v končnico prvenstva. POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Palmanova - Juventina 0:0 JUVENTINA: Sandrigo, Morsut, Buttignon, Zucco (Giannotta), Liut, Giarrusso, Ballaminut (Contin), Pan-tuso, M. Peteani (Mainardis), Gordi-ni, Kovic, trener Dante Portelli. Vesna - Casarsa 5:2 (2:1) STRELCA: 8., 72., 81., 95. Mervich, 22' Velner. VESNA: Samsa, Bertocchi (Matteo Cheber), Tomizza, Velner, Degrassi, Grgič, Fichera (Leghissa), Gerbini, Montebugnoli (Martin Cheber), Leone, Mervich, trener Marco Della Zotta. PROMOCIJSKA LIGA Mariano - Kras Koimpex 0:1 (0:0) STRELEC: v 65. min. Stabile. KRAS: Contento, Nonis, Visintin (Rado vini), Sau, Ve trice, Orlando (Artur Alejnikov), Giorni, Metullio Goran Križmančič (Zarja Gaja) (Pohlen), Kneževič, Botta, Stabile, trener Sergej Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Azzurra - Primorje Interland 0:2 (0:1) STRELCA: v 1. Bertocchi, 65. D. Ra-valico. PRIMORJE: Mbengue, Ferro, Brajnik, Davide Ravalico (Marchio), Merlak, Dagri, Alan Ravalico, Pipan, Cola-suonno (Pauletič), Bertocchi (Pu-gliese), Scarpa, trener Nevio Bidussi. Gallery - Sovodnje 2:3 (0:2) STRELCA: v 8. Portelli, 30. Reščič; 66. Portelli SOVODNJE: Pavio, R. Figelj, Tomšič, Kogoj (Colapinto), Trampus, Bergant, M. Ferletič, Calligaris, Portelli, Ska-rabot (Assi), Reščič, trener Claudio Sari. 2. AMATERSKA LIGA Moraro - Zarja Gaja 0:2 (0:1) STRELCA: v 25. Satti, 63. Brombara. ZARJA/GAJA: Carmeli, V. Križmančič, Franco, Mihelčič, G. Križmančič, Salierno, Schiraldi (Gian-nella), Satti (Ghezzo), Brombara (Cla-rich), Bečaj, Palmisano, trener Moreno Nonis. ENAJSTERICA TEDNA f A i fre.d-Mb.e.n guel litja Laurica Jimone Bressan Boris Portelli Elitna liga izidi 20. kroga Vesna - Casarsa 5:2; Palmanova - Juventina 0:0; Gonars - Monfalcone 0:1; Pordenone -Muggia 3:0; Manzanese - Sevegliano 1:2; Fincantieri - Tolmezzo 2:0; Azzanese -Torviscosa 0:1; Union 91 - Tricesimo 3:3. Pordenone 20 14 3 3 39:16 45 Manzanese 20 12 5 3 33:11 41 Torviscosa 20 8 6 6 1l:18 30 Fincantieri 20 8 5 l 22:23 29 Monfalcone 20 6 10 4 18:14 28 Gonars 20 l l 6 22:20 28 Muggia 20 8 2 10 34:28 26 Tricesimo 20 6 8 6 25:26 26 Palmanova 20 l 5 8 29:31 26 Juventina 20 6 6 8 12:27 24 Azzanese 20 5 8 l 22:25 23 Tolmezzo 20 5 l 8 1 l:2l 22 Sevegliano 20 4 9 l 16:19 21 Casarsa 20 5 6 9 21:2l 21 Vesna 20 3 11 6 23:28 20 Union 91 20 4 6 10 18:28 18 PRIHODNJI KROG Juventina - Azzanese; Torviscosa - Vesna. Promocijska liga IZIDI 20. KROGA Santamaria - Staranzano 1:0; Capriva - Centro Sedia 1:0; Pertegada - Isonzo 4:0; Sangiorgina - Lignano 1:1; Mariano - Kras 0:1; Virtus Corno - Pro Gorizia 1:1; Pro Cervignano - Pro Romans 3:0; San Luigi - San Lorenzo 2:1. San Luigi 20 13 4 3 39:18 43 Lignano 20 11 6 3 30:15 39 Kras Koimpex 20 9 8 3 24:16 35 Centro Sedia 20 9 5 6 1l:12 32 Capriva 20 l l 6 12:15 28 Pro Gorizia 20 5 12 3 15:12 2l Pro Cervignano 20 6 9 5 24:23 2l Virtus Corno 20 6 8 6 20:21 26 Mariano 20 5 9 6 12:13 24 Sangiorgina 20 5 9 6 19:20 24 Santamaria 20 6 6 8 16:23 24 Pertegada 20 6 4 10 20:21 22 Pro Romans 20 5 l 8 15:21 22 Staranzano 20 3 10 l 15:20 19 San Lorenzo 20 4 6 10 1l:26 18 Isonzo 20 3 4 13 12:31 13 PRIHODNJI KROG Kras - Pro Gorizia 1. amaterska liga IZIDI 20. KROGA San Sergio - Aquileia 3:3; Gradese - Pieris 1:0; Primorec - Ponziana 1:3; Azzurra - Primorje 0:2; Medea - Ruda 0:0; Turriaco - San Giovanni 1:0; Gallery - Sovodnje 2:3; San Canzian - Villesse 2:3. San Giovanni 20 13 4 3 41:20 43 Aquileia 20 10 8 2 34:23 38 Ponziana 20 9 9 2 39:25 36 Gradese 20 10 5 5 35:28 35 San Sergio 20 9 6 5 38:26 33 Turriaco 20 8 9 3 25:19 33 Villesse 20 10 3 l 31:31 33 Gallery 20 9 4 l 36:30 31 Sovodnje 20 6 7 7 29:32 25 San Canzian 20 6 5 9 32:3l 23 Medea 20 4 8 8 2l:31 20 Pieris 20 4 8 8 19:25 20 Ruda 20 5 4 11 2l:35 19 Azzurra 20 5 3 12 20:35 18 Primorje 20 4 4 12 22:39 16 Primorec 20 1 7 12 28:47 10 PRIHODNJI KROG: Villesse - Primorec; Primorje - Turriaco; Sovodnje - Ponziana. 2. amaterska liga IZIDI 20. KROGA Opicina - Begliano 3:1; Audax - Costalunga 1:2; Breg - Domio 0:0; Lucinico - Mossa 1:1; Esperia - Piedimonte 0:2; Muglia - Ronchi 1:0; Moraro - Zarja Gaja 0:2; Chiarbola - Zaule 1:1. Costalunga 20 13 l 0 40:16 46 Piedimonte 20 14 3 3 33:14 45 Ronchi 20 8 11 1 26:18 35 Domio 20 10 3 l 28:19 33 Zarja Gaja 20 9 5 6 27:19 32 Chiarbola 20 9 5 6 23:19 32 Breg 20 8 7 5 21:21 31 Esperia 20 8 5 l 24:21 29 Opicina 20 l 5 8 36:34 26 Zaule 20 8 2 10 33:33 26 Begliano 20 8 1 11 19:25 25 Lucinico 20 5 5 10 19:31 20 Moraro 20 3 8 9 18:28 1l Audax 20 3 8 9 19:30 1l Muglia 20 4 2 14 18:34 14 Mossa 20 2 5 13 14:36 11 PRIHODNJI KROG: Piedimonte - Breg; Zarja Gaja - Lucinico. »imone 3. amaterska liga IZIDI 19. KROGA Aiello - Fiumicello 1:1; Aurisina - Castions 0:4; Campanelle - Torre 0:1; Malisana - Terzo 1:2; Mladost - Strassoldo 1:0; Montebello - Romana 0:2; Union - Cgs 1:1; S.Andrea je bi prost. Torre 18 14 1 3 49:19 43 Castions 18 14 1 3 44:14 43 Romana 18 13 3 2 33:8 42 S.Andrea 1l 11 3 3 38:12 36 Fiumicello 18 9 5 4 29:1l 32 Terzo 1l 9 5 3 22:10 32 Aurisina 18 l 1 10 23:30 22 Mladost 18 5 6 7 21:26 21 Malisana 18 5 4 9 18:31 19 Strassoldo 18 4 5 9 28:39 1l Aiello 1l 4 4 9 16:29 16 Union 18 4 3 11 22:41 15 Cgs 18 4 3 11 2l:4l 15 Montebello 18 3 5 10 16:32 14 Campanelle 1l 2 1 14 15:46 l PRIHODNJI KROG:Romana - Mladost / ŠPORT Torek, 19. februarja 2008 19 smučanje - V organizaciji ŠD Mladina Pokal ZKB odlično uspel Edina negativna nota je bila skromna udeležba Sončno vreme, odlični tekmovalni pogoji in prijateljsko vzdušje so bili kulisa smučarskega tekmovanja za Pokal ZKB v kraju Forni di Sopra, ki ga je v nedeljo priredilo kriško društvo Mladina. Na uradni deželni tekmi FISI so tekmovali člani in mladici, neuradno tudi veterani. Skupno je nastopilo 82 tekmovalcev iz cele dežele iz dvajsetih smučarskih klubov. Organizacijska plat tekmovanja je bila brezhibna: »S tehničnega in časovnega vidika je steklo celotno tekmovanje kot po maslu,« je bil s potekom tekmovanja zadovoljen Ennio Bogatez, soodgovoren pri smučarskem odseku kriškega športnega društva. »Tudi proga je bila odlično trasirana, snežni pogoji pa optimalni, tako da so bili nasploh vsi tekmovalci zadovoljni. Start smo tokrat prvič premaknili nekoliko više in torej dodali štiri vratca,« je pojasnil Bogatez in dodal: »Edina negativna nota je bila skromna udeležba nasploh, predvsem pa smučarjev naših klubov, ki so bili odsotni zaradi različnih razlogov. Najbrž bi lahko osvojili tudi kaj več, predvsem s prisotnostjo Veronice Tence, ki je bila tudi favort-ka za absolutni naslov.« Veleslalomski preizkušnji je sledilo bogato nagrajevanje, kjer so orga- nizatorji podelili šest pokalov, nagradili absolutna zmagovalca in neuradno nagradili tudi veterane, ki so tekmovali v osmih kategorijah. Absolutna zmagovalca sta bila med ženskami Francesca Messi, med moškimi pa Andrea Zanei. Med našimi smučarji sta na zmagovalni oder stopila mlajša mladinca Mattia Rožič (SK Devin), kije bil drugi in absolutno sedmi, in Goran Kerpan (ŠD Mladina), ki je bil tretji, absolutno pa deveti. Dana Purič (ŠD Mladina) je bila četrta med mlajšimi mladinkami, absolutno pa osma. Astrid Corbatto (SK Brdina) pa je odstopila. Med masterji je bil v kategoriji B7 Sto-jan Sosič (ŠD Mladina) prvi, Alessan-dro Corbatto (SK Brdina) pa drugi v kategoriji A4. Nastopil je tudi Franco Parmesan (Devin). Po uradnem delu tekmovanja je zavladalo povsem prijateljsko vzdušje, čemur je bržkone pripomoglo tudi prijetno sončno vreme. Ennio Boga tec se je ob na go vo ru za hva lil predvsem glavnemu pokrovitelju Zadružni kraški banki, in tudi vsem, ki so pripomogli k uspešnemu poteku celotnega tekmovanja: Promotu-ru, tehnični ekipi (glavni sodnik je bil Dolfi Purich, startni pa Rado Šuber) in društvenim delavcem. v kopru - Ob nagradah za najboljšega športnika MO Koper OKS nagradil tudi naše športnike Tanji Romano mala statua, trenerjema plaketi, ostalim zlati znak KO PER - Šport na dvo ra na na Bonifiki v Kopru je sinoči gostila tradicionalno podeljevanje nagrad športnik in športnica leta Mestne občine Koper. Nagrado sta dvignila jadralec Gašper Vinčec in kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko. Vinčec si je naslov priboril predvsem po zaslugi tretjega mesta na svetovnem prvenstvu članov v Cascaisu v razredu finn, Ponomaren-kova pa je bila priznanja deležna zaradi bronaste kolajne na SP v Dusiburgu v disciplini 200 metrov. V moštveni konkurenci so si prestižno priznanje prislužili rokometaši Cimosa. Ob tej pri lož nos ti je Olim pij ski komite Slovenije (OKS) nagradil tudi najzaslužnejše športnice in športnike s tržaškega konca. Svetovna kotalkar-ska prvakinja Tanja Romano je prejela pres tiž no na gra do ma lo sta tu o. Njen trener Mojmir Kokorovec pa je dobitnik srebrne plakete. Čupina jad- ralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta prejela zlati znak OKS. Trenerju Matjažu Antonacu pa so predstavniki olimpijskega komiteja podelili bronasto plaketo. Slovenci v Italiji smo zatem imeli na odru še rolkarsko dvojico. Mladinina tekmovalca (brat in sestra) Mateja in David Bogatec sta prav tako prejela zlati znak OKS. Naše športnike (na posnetku Zdravko Primožič/FPA) je nagradil nekdanji olimpijec in ambasador za šport, strpnost in fair-play pri Olimpijskem komiteju Slovenije Miro Cerar. Prireditev sta obogatila kotalkar-ski nastop Tanje Romane (plesala je ob glasbeni podlagi Karmen) in plesna točka skupine Fionas Dance ter glasbena skupina Big Band Hrošči iz Ma-rezig. Občinstvo sta pozdravila podžupan Mestne občine Koper Jani Bačič ter predstavnica olimpijskega komiteja Sonja Poljšak. nogomet Mladinske lige: od nedelje za obstanek Po dvotedenskem premoru bodo v nedeljo zopet stopili na igrišče deželni naraščajniki in najmlajši. Obe ekipi se bosta v play-outu potegovali za obstanek v kakovostnem deželnem prvenstvu. Naraščajniki bodo v prvem krogu v Dolini (ob 10.30) gostili tržaški San Luigi. Najmlajši pa bodo prav tako doma na Padričah (ob 10.30) igrali pro ti Mo i mac cu. smučarski tek - »Mrzlo« Tržaško prvenstvo v kraju Forni Avoltri Pri Mladini so se obeti uresničili Mateja in David Bogatec kljub slabi pripravljenosti med boljšimi, mladi tekmovalci kriškega društva pa so se vsi po vrsti izkazali Forni Avoltri...biatlonski center Piani di Luzza...nedelja 17. Februar...9. ura zjutraj in minus 12 stopinj celzij a. Na parkirišču tekmovalnega stadiona so parkirana sama vozila s tržaško registrsko tablico. So mar zamenjali zimo s poletjem in snežno preprogo za belo peščeno plažo? Čeprav je mrzlo, je atmosfera vroča: atleti se ogrevajo, preizkušajo materiale, izbirajo maže, diskuti-rajo katera je boljša in se potuhnejo, če so razumeli katera je najboljša. Akter tega jutranjega mrzlega živ-žava je med drugimi tudi društvo Mladina, ki je tu prisotno s 13 rolkarji, tehničnimi pomočniki in spremljevalci. Če še niste uganili, govorimo o tržaškem prvenstvu v teku na smučeh. Pri Mladini so se uresničili vsi obeti iz prejšnjih dni. Mateja in David Bogatec sta kljub nepripravljenosti zasedla vodilna mesta, mladi tekači pa so se izkazali, pokazali viden napredek in vsi po vrsti osvojili kolajno. Mateja se je predstavila na startu z željo, da bi ubranila naslov iz lanskega leta in vsi so na to tudi stavili. Takoj na startu se je začel dvoboj s svojo "zgodovinsko" nasprotnico Adriano De Bernardi (Sci Club 70). Najprej je povedla Mateja, ki je po kilometru pustila vodstvo De Bernardijevi. Vseskozi sta tekmovali ena ob drugi in vsem se j e zde lo, da j e Mateja bolj spočita in pripravljena na končni zmagoviti sunek. Sprinta pa ni bilo. Matejo je na predzanjem vzponu 500 metrov pred ciljem premagala bolečina, sad male zdravstene težave, ki ji že celo Mladinini udeleženiu Tržaškega prvenstva v smučarskih tekih zimo onemogoča sploh treninge. Na koncu 5 kilometrske tekme je svoj 14. naslov osvojila Adriana De Bernardi, Mateja pa je za njo zaostala 43 sekund in vseeno osvojila prvo mesto med članicami. Presenetila je Veronika Bogatec, ki je pri članicah zasedla drugo mesto in se izkazala v silnem končnem pospešku. Tudi David Bogatec ni letos ciljal visoko, vseeno pa je odigral, kar se da dobro, vse svoje karte. Takoj je povedel in si v prvem krogu pridobil nekaj sekund prednosti pred najbližjimi zasledovalci (Emiliano Paoletti, Dario Fonda in Paolo Seppi). V tretjem kilometru ga je dohitel in prehitel Paoletti (Sci Club 70), ki si je nato z močnim tempom pridobil precej prednosti. Ohranil jo je vse do cilja in tako osvoj il naslov. 50 sekund za njim pa se je vnel boj za drugo mesto. Na ciljo ravnino so se predstavili kar v treh. Najmanj sreče (beri moči) je imel David, ki je na koncu osvojil absolutno četrto mesto. Tretje uvrščen Paolo Seppi (Al-tipiano Carsico) je bil boljši od Bogatca za pičlih 4 desetinke sekunde, srebrni Dario Fonda (Cai XXX Ottobre) pa za slabi dve sekundi. Poglavje zase zaslužijo mlajši rolkarji Mladine. Ne glede, če so bili sami v svoji starostni skupini ali v boju s »pravimi« nasprotniki, so se vsi po vrsti lepo izkazali. Pri naraščajnikih je premočno zmagal Rudi Balzano, ki je v petih ki- lo me trih pus til krep ko za sa bo vso kon -kurenco. Drugemu uvrščenemu je zaso-lil tri minute, tretjemu pa kar šest. Katarina Kariž je med naraščajnicami zasedla četrto mesto. Pri dečkih je zmagal Niki Hrovatin, s pol minute zaostanka pa je na drugem mestu pristal Nicola Jona. Na svoji prvi rolkarsko-tekaški tekmi nasploh je tretje mesto osvojil Giulio Ferluga. Niki Hrovatin, Nicola Jona in Rudi Balzano so pokazali res dober tehnični napredek in vedno več se lahko sklicujejo tudi na močnejšo fizično strukturo. Ti ugotovitvi sta dobra odskočna deska za uspešno rolkarsko sezono. Luka Ghira se je pomeril na dveh kilometrih in slavil zmago med začetniki. V najm-ljaši kategoriji sta tekmovali Jasna Vitez in Dana Tence. Na enem kilometru dolgi progi je Jasna osvojila naslov, Dana pa je z zaostankom 27-tih sekund zasedla drugo mesto. Med veterani sta tekmovala Boris Bogatec in Vojmir Tretjak. Predsednik društva je z dobrim končnim časom osvojil drugo mesto v kategoriji Master B1, neutrudljiv Tretjak pa je bil med masterji B2 tretji. Na društveni lestvici je Mladina zasedla tretje mesto. Prvo in drugo mesto delita Sci Club 70 in Sci Cai XXX Ottobre. REZULTATI Baby (1 km): 1. Vitez Jasna 11:55.8; Tence Dana +27.8. Začetniki (2 km): 1. Ghira Luka 11:13.5. Dečki (4 km): 1. Hrovatin Niki 16:53.1; 2. Jona Nicola +33.5; 3. Ferluga Giulio +6:50.6. Na-raščajnice (4 km): 1. Lorgio Alessia (Cai XXX Ottobre) 23:00.0; 4. Kariž Katarina +3:15.2. Naraščjaniki (5 km): 1. Balzano Rudi 19:39.4. Članice (5 km): 1. Bogatec Mateja 19:10.7; 2. Bogatec Veronika +7:24.4. Člani (7.5 km): 1. Paoletti Emiliano (Sci Club 70) 24:00.8; 2. Bogatec David +49.5. Master B1 (7.5 km): 1. Brandi Adriano (Sci Club 70) 28:14.1; 2. Bogatec Boris +5:12.9. Master B2 (7.5 km): 1. Predonzan Alessandro (Sci Cai XXX Ottobre) 34:27.7; 3. Tretjak Vojmir +7:12.7. Društvena lestvica: 1. Sci Club 70 (5072 točk); 2. Cai XXX Ottobre (4299); 3. Mladina (2777); 4. Altipiano Carsico (1083); 5. Cai Trieste (283) (šdm) 2 0 Torek, 19. februarja 2008 ODBOJKA / deželne lige - Boljše od pričakovanj Rešeni slogaši se spogledujejo s končnico V ženski D-ligi pred derbijem važni zmagi za Bor Breg Kmečka banka in Kontovel Naše ekipe so se v tem krogu odrezale boljše, kot smo pričakovali, saj je kljub v glavnem nevarnim nasprotnikom, večina naših ekip zmagala. Še posebno uspešni so bili ta teden D ligaši (moške in ženske ekipe), saj so prav vsi prišli do novih točk. Poražen je bil le Govolley Kmečka banka, ki pa je zaradi točke, ki jo je osvojil proti drugouvrščenemu Cordenonsu, zadnje mesto na lestvici prepustil Pasianu. Združena ekipa Bora in Brega ter Kontovel pa sta dosegla pomembni zmagi v boju za obstanek. Plavim je sicer lahko žal, da jim je Manzano odtrgal točko, kljub temu pa so v prvih štirih krogih drugega dela zbrale tri točke več kot na začetku prvega dela. Kontovelke imajo doslej prav tako boljši izkupiček kot v prvem delu, a le za točko (v prvem delu so v prvih štirih krogih dosegle dve točki proti Manzanu, v drugem delu pa tri proti Pasianu). Za obe ekipi pa bo pot do obstanka še dolga, zaradi česar bodo igralke verjetno še bolj motivirano igrale na sobotnem derbiju v Briščkih. Za presenečenje kroga so v moški D ligi poskrbeli mladi slogaši, ki so v okrnjeni postavi presenetili odbojkarje Riguttija. Strainovi varovanci so si v tem krogu tudi matematično zagotovili obstanek v ligi, ki pa v bistvu nikoli ni bil pod vprašajem, saj je bilo že od vsega začetka jasno, da se lahko Iozza in soigralci tudi letos potegujejo za mesto v zgornjem delu lestvice. Za uvrstitev v play-off pa bo treba presenetiti še marsikaterega boljšega nasprotnika, saj ostaja trenutno zaostanek za petouvrščenim San Quirinom nespremenjen. Po zmagi slogašev in svoji zmagi proti Cordenonsu pa je bližje tretjemu mestu Olympia Tme-dia, ki v drugem delu prvenstva še ni izgubila, čeprav se je pomerila že proti prvemu in drugemu na lestvici. V C ligi pa je od naših predstavnikov v moškem in ženskem delu tega prvenstva slavila le Soča Zadružna kraška banka, ki je dokazala, da boljše igra proti najboljšim v ligi. Premagala je že prvouvrščeni Vbu, V moški C-ligi so sočani dosegli proti Prati lepo zmago kroma zdaj pa si je privoščila še tretjeuvrščeno Pra-to (pred sobotno tekmo proti Sočanom pa je bila Prata druga). Z obstankom Battis-tijevi varovanci ne bodo imeli težav, saj imajo že 12 točk prednosti pred zadnjeuvršče-no ekipo, svojo uvrstitev pa lahko gotovo še izboljšajo. Res škoda za dolgo serijo porazov v prvem delu prvenstva, saj bi se sicer mogoče res lahko do konca potegovali za mesto v play-offu. Sloga Tabor Tele-vita, ki je v soboto vse tri točke prepustila San Giovanniju, je zdaj na šestem mestu, saj stajo prehitela tako Buia kot Faedis. Prav naslednja tekma z Buio, kjer igra tudi Ambrož Peterlin, bil lahko bila za slogaše že odločilna v boju za play-off. V primeru pora- za bi namreč za četrtim mestom zaostali za šest točk, tako da bi bili nato verjetno brez možnosti v boju za končnico. Brez točk je ta teden ostal tudi Val Imsa, za katerega pa najbolj spodbudno vest predstavlja rešitev primera Lo Iacono (pri Valu čakajo le še na uradno dovoljenje za igranje). V Valovem taboru so pred prvenstvom nanj precej računali, zaradi zapletov pri registraciji pa nikoli ni igral. Z njegovo pomočjo bi morala biti Valova pot do obstanka v C ligi nekoliko lažja. V ženskem delu tega prvenstva pa se je položaj slogašic po porazu proti Libertasu poslabšal, saj zaostajajo zdaj za Virtusom in Teorjem, ki bo njihov naslednji nasprotnik, že pet točk. 24 :23 je bil rezultat v korist nasprotnic, ko je Slo-gina po- dajalka Daniela Ciocchi, igralka naglih misli in dejanj, naravnost iz kritja bloka s podlahtmi poslala ostro in neubranljivo žogo v nasprotnikov kot igrišča. Sloga je tisti set nato osvojila, žal pa je nato tekmo kljub temu izgubila. NASE ŠTEVILKE TOPSCORERTEDNA Ženske: Isabel Mania (Govolley Kmečka Banka) 27 Moški: Denis Iozza (Sloga) 24 TOP SCORERJI Ženska C liga: C. Fazarinc 170, I. Pertot 153, S. Cvelbar 129, I. Gantar 78, D. Ciocchi 58, A. Spangaro 56. Moška C liga: M. Ombrato 244, S. Černic 209, D. Riolino 197, V. Kante 175, I. Valentinčič 161, G. Testen 131, D. Slavec 117, D. Sorgo 100, N. Pantič in Masi 99, L. Lavrenčič in M. Čevdek 98, D. Braini 89, I. Veljak 85. Ženska D liga: I. Černic 289, P. Uršič 240, I. Mania 218, S. Bu-kavec 108, K. Vodopivec 207, K. Spetič 157, M. Starc 151, A. Colsani 148, I. Flego 135, A. Verša 129, M. Della Mea 115, A. Žužič 104, M. Lisjak 100, M. Zavadlav 97. Moška D liga: D. Faganel 249, T. Lango 200, M. Romano 182, S. Rožac 174, D. Iozza 145, D. Dornik in D. Cettolo 117, L. Terčič 112, E. Taučer 101, F. Hlede 86, R. Bernetič 82. - V soboto je v deželni ligi de-bitirala še ena mlada ^^^ odbojkari- ca. Tokrat se je v D ligi prvič preizkusila Kontovelova odbojkarica Ivana Milič (letnik 91), ki sicer igra v 2. ženski diviziji. V letošnji sezoni je v deželnih ligah debitirala že marsikatera mladinka naših društev, zanimivo pa je, da je Mi-ličeva edina letnika 91. Pred njo so v letošnji sezoni že debitirale igralke letnika 90, 92, 93 in celo 94. Le tri mladinke naših ekip (letnik 90 in mlajše) pa so vsaj na deželni ravni igrale že pred letošnjo sezono. To so Aleksia Colsani, Ilaria Černic in Jessica Maurovich (vse letnik 90). intervju - Simon Plesničar (Val Imsa) Moramo dati vse od sebe Povratek Masija je velika pridobitev - Delo z Jerončičem se obrestuje Med našimi moškimi ekipami ima letos največ težav Val Imsa, ki je letos še dodatno pomladil svojo ekipo v C ligi, poleg tega pa je doslej še ni nikoli igral s postavo, na katero so računali v Valovem taboru pred začetkom prvenstva, saj glavni adut Lo Iacono nikoli ni dobil dovoljenja za igranje. Mogoče bo Lo Iacono prvič zaigral v soboto na tekmi proti zadnjeuvrščenemu Vivilu, če pa ga spet ne bo, morajo valovci kljub temu zmagati, kot nam je povedal libero ekipe Simon Plesničar: »Kljub težavam s poškodbami moramo dati vse od sebe in zmagati. Z Lo Iaconom bi bilo seveda lažje, lahko pa zmagamo tudi brez njega. Za nas predstavlja veliko pridobitev že Masi, ki sicer dve leti ni treniral, a je na zadnjih tekmah igral odlično.« Boste v soboto igrali v popolni postavi? »Pantič se bo s šolskega izleta vrnil šele v petek zvečer, tako da ne vem, če bo v soboto začel v postavi. Lavrenčič še vedno ni saniral poškodbe kolena, tako da cele tekme ne more še igrati. Še vedno ima težave tudi Florenin... « Med številnimi poškodovanimi igralci si bil tudi ti. Si zdaj zdrav? »Pravzaprav poškodbe tudi jaz še nisem saniral. Še vedno hodim dvakrat na teden k fizioterapevtu, na tekmah pa igram, ker pač nimamo drugega libera. Zato vsakič stisnem zobe in skušam dati vse od sebe, mislim pa, da je moj doprinos trenutno približno 70%.« Kako bi ocenil svoje dosedanje nastope? »Mislim, da sem doslej kar dobro opravil svojo nalogo. Napredoval sem tu- di v sprejemu. Delo z Jerončičem se obrestuje. Napredovali so tudi vsi ostali mladi igralci.« Kako ocenjuješ ostali dve slovenski ekipi v tej ligi? »Slogaši so dobra ekipa, v boju za play-off pa ne bodo imeli lahke naloge. Če si hočejo zagotoviti mesto v končnici, bodo morali do konca prvenstva igrati res zelo dobro. Sočani pa letos težav z obstankom ne bodo imeli in so zasluženo na sredini lestvice.« V večernih urah se v bistvu vsak dan posvečaš odbojki. Kaj pa počneš sicer? »Delam kot uradnik in skladiščnik v očetovem podjetju.« ODBOJKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Simon Plesničar 10 - dejstvu, da v C ligi nastopamo z zelo mladimi igralci. Vsi redno treniramo petkrat tedensko in smo zelo motivirani. 10 - nastopom Mateja Černica, Lorisa Maniaja in Aljoše Orla na najvišji ravni 6 - našim dosedanjim prvenstvenim nastopom. Pričakovali smo več, a so nas precej pogojevale poškodbe in odsotnost Lo Iacona 5 - smoli, ki jo letos imamo s poškodbami. Mislim, da jih je res preveč. SESTERKA TEDNA (Govolley "I T abel Mania' ečka b w h Ivan Černic O St5, _ 3/9 0 ^ PORTOR^, ---^ ČRNOMELJ -3/10 , UMAG OPATIJA , REKA 0/12 ZAGREB -4/11 O PAZIN O ÎNAPOVED ZA DANES ^Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno. V nočnih urah bo ponekod v nižinah lahko zamegljeno. Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -8, najvišje dnevne od 7 do 12 stopinj C. J Proti nam pritekajo suhi severni tokovi. Jutri bo od zahoda začel pritekati bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 Dolžina dneva 10.34 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.45 in zatone ob 6.16. A Nad Alpami in osrednjim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi vetrovi zahodnih smeri bo v višinah k nam dotekal nekoliko toplejši in še razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 7,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.00 najnižje -20 cm, ob 8.39 najvišje 48 cm, ob 15.19 najnižje -68, ob 21.55 najvišje 44 cm. Jutri: ob 3.35 najnižje -25 cm, ob 9.15 najvišje 49 cm, ob 15.47 najnižje -68, ob 22.23 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 6 2000 m............0 1000 m ........... 8 2500 m ...........-3 1500 m............3 2864 m...........-5 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. CELOVEC O -3/10 TRBIŽ O -5/4 o -5/7 KRANJSKA G. O GRADEC -3/10 Ai O-4/8 S. GRADEC ČEDAD O VIDEM O 0/8 O TRŽIČ -4/9 O KRANJ CELJE -1/11 O MARIBOR O-2/12 PTUJ O M. SOBOTA O-3/12 O PORDENON 0/8 K J 4 iA/? N. M o LJUBLJANA GORIMrT° N. GORICA/^? 0/10 V N- MESTO -2/12 = 3/9RICA 0s. 1/9 Vg^™ 5t/9st^ %\°vje T4 PORTOROŽ O ------' V Č™OMELJ 2/10 ^ ^ ^^ ^ REKA 5/11 OPATIJA ZAGREB -1/12 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Od morja do predalp bo oblačno do pretežno oblačno in zamegljeno, ponekod bo lahko nastala megla v pasovih. Možno bo občasno rosenje. V Alpah bo dopoldne spremenljivo, čez dan se bo oblačnost povečala. Jutri in v četrtek bo v vzhodnih krajih večinoma sončno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter. „V..... r._____ \/ Sf taci i i \mm NOVA GORICA SEŽANA KOPER Last Minute Center" Ul. Gradnikove b. 7 Kosovelova ul. 4b Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 www.lastminutecenter.si velika britanija - V najbolj ekskluzivnem delu prestolnice V Londonu naprodaj nekdanje mansardno stanovanje Beatlesov Beatlesi v Londonu v letih svojega najvišjega vzpona LONDON - V najbolj ekskluzivnem delu Londona na Green Street -Mayfair je naprodaj edino stanovanje, v katerem so skupaj živeli člani legendarne britanske skupine Beatles. Za mansardno stanovanje je potrebno odšteti 1,75 milijona funtov oz. okoli 2,3 milijona evrov. Sedanji lastnik je ameriški bančnik, ki živi v Kaliforniji. Stanovanje je imelo v času, ko so v njem živeli Beatlesi, tri majhne sobe in kopalnico, so razkrili pri avkcijski hiši Sotheby's. Novi lastnik pa je mansardo obnovil v bolj mo der nem du hu. Ka že, da so se kljub visoki ceni že pojavili prvi ponudniki. (STA) zda - V živalskem vrtu v Clevelandu Gorili predpisali človeška zdravila CLEVELAND - Ameriški veterinarji za zdravljenje dveh goril v Clevelandskem živalskem vrtu uporabljajo zdravila za ljudi. 20-letna gorila Mokolo in njen 23-letni sostano-va lec Be bac sta bi la ta me sec vklju -čena v nacionalno študijo o zdravju goril, pri čemer so ugotovili, da trpita za boleznimi srca. Veterinar Albert Lewandowski je povedal, da ima Bebac napredujoče srčno obolenje, znake začetka podobne bolezni pa kaže tudi Mokolo. Gorili bodo tako zdravili s t.i. ACE zaviralci, s čimer se sicer pri ljudeh zdravi povišan krvni tlak in druge srčne bolezni. Veterinarji tako upajo, da bodo zdravila ustavila bolezen tudi pri gorilah. Kaže, da so tu di dru gim go ri lam v ži -valskih vrtovih po ZDA, ki trpijo za podobnimi težavami, predpisali enako terapijo. (STA) kitajska - Odbor za rodoslovje Konfucij ima več kot dva milijona potomcev PEKING - Več kot dva milijona ljudi se je registriralo v seznam potomcev kitajskega filozofa Konfucija, so včeraj poročali kitajski mediji, ki navajajo podatke odbora za rodoslovje tega filozofa, ki je živel v 6. stoletju pred našim štetjem. Potem ko so nazadnje njegove potomce registrirali leta 1930, se jih je sedaj iz vsega sveta prijavilo še 1,3 milijona. Posodobljen seznam, v katerega so prvič vključili potomce iz tuji ne in tu di žen ske po tom ke, bo do prvič objavili prihodnje leto ob 2560-letnici rojstva filozofa, poro- ča kitajski dnevnik v angleškem jeziku China Daily. Po oceni omenjenega odbora, ki ima sedež v Hongkongu, bi lahko bilo potomcev Konfucija, ki živijo v tujini, več kot tri milijone, saj so potem, ko se je prijavilo 1,3 milijona njegovih potomcev, ustavili zbiranje prijav. Vsak je za registracijo plačal 70 ameriških centov. Učenje Konfucija, ki se osredo-to ča na mir in druž be no har mo ni -jo ter je vplival na civilizacijo in kulturo večjega dela Azije, na Kitajskem zadnja leta doživlja renesanso. (STA) POREČ POREČ