PoStnino plačana v gotovini. Leto XXII. Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« liubliana, m . „ # Naročnino zo tuzemstvo: četrtletno 9 polletno 18 celo- Knafljevo ol st 5 II nadstrop. telefoni od 3122 do 3126 VSSK CCtftfiK ,etno 36 dini zo inozemstvo razen Amerike; četrtletno 12, Račun poštne hranilnice oodrui » liubliani št 10.711 oolletno 24 celoletno 48 din - Amerika letno 1 dolar Domovina" se je zaradi draginje za malenkost podražila Dolgo smo odlašali, toda naposled smo se le morali odločiti za neznatno povišanje naročnine. Kakor so se podražili živež, obJplto in druge vspkdanje reči, so znal no dražji tudi papir, tiskarsko črnilo in druge tiskarske potrebščine. Če bi se dosledno ravnali po draginji tiskarskih potrebščin, bi bil povišek naročnine mnogo večji, toda »Domovina« je povišala naročnino le m nekai dinarjev, to je za toliko, da bo lahko izhajala v istem obsegu kakor doslej. Povišani? naročnine bo veljajo od noveera Ifta dalie. Po novem letu bo znašala celoletna na-naročnina 44 dinarjev (doslej 30), polletna 22 dinarjev (doslej 18) in četrtletna 11 dinarjev (doslej 9). Za inozemstvo pa bo stala »Domovina« celoletno 60 din. To ni mnogo, kar mora vsakdo priznati in noben resnični prijatelj »Domovine« nam ne sme zameriti, saj smo morali to storiti v stiski, ki so nam jo zakrivili usodni časi. Vsa- V Baru so nedavno slovesno proslavili god barskega katoliškega nadškofa dr. Nikolaja •Dobrečiča. Proslave so se udeležili zastopniki oblastev, vojske in nacionalnih društev, med njimi tudi Sokola. Na proslavi je imel nadškof Dobrečič daljši govor, v katerem je dejal med drugim: »V teh časih, ko divja vse okoli nas vojna vihra, pros'mo Boga, da bi obvarov alnas in našo državo tudi v bodoče pred prelivanjem krvi in strahotami vojne. Nedavno je bilo v zagorskem kinu »Triglavu« lepo obiskano rudarsko zborovanje, ki ga je sklicala podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Poročal je tajnik g. Jurij Arh o posvetovanjih, ki so bila 27. novembra v Ljubljani o zadevi ustanovitve posebnega sklada za odpomoč starim in novim upokojencem v pogledu zvišanja pokojnin. Iz njegovega govora je sledilo, da se je med zastopniki banske uprave, Zveze industrij cev, glavne bratovske skladnice in delavstva dosegel sporazum, po katerem naj bi se sklad uveljavil že 1. januarja z veljavnostjo ene- Narodni izseljenski odbor v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, obvešča vse, ki so preje- 4 mali rer.if' rs r^Voi-rn^ "/ kdo, ki malo pomisli, se bo le čudil, da pri tako naraščajoči splošni draginji nismo že prej povišali naročnine, posebno še, ker je naročnina za »Domovino« bila že tako izredno nizka. Prijatelji in prijateljice »Domovine«, od vas pričakujemo, da nam boste ostali zvesti, kakor doslej in nam v redu plačevali naročnino, od katere list izhaja. Kdor je še kaj dolžan, naj nemudno stori svojo dolžnost nasproti listu, s katerim je bil gotovo zmeraj zadovoljen. »Domovina« se trudi zmeraj prav obveščati svoje bralce in jim dajati smernice, ki vodijo samo k dobremu. Tudi proti zabavnemu štivu »Domovine« se ne pritožuje-te, kar sklepamo iz številnih pisem, ki jih dobivamo od zvestih naročnikov in naročnic. »Domovina« za naročnika, naročnik za »Domovino« je naše staro geslo, ki ga neznatni povišek naročnine za komaj osem dinarjev na leto ne sme ovreči. Prijatelj ostane prijatelju tudi v stiski zvest! Mi verujemo v Boga in zaupamo v našo s slavo ovenčano vojsko, ki bedi nad svobodo in neodvisnostjo naše države. V mejah naše skupne domovine so danes Srbi, Hrvati in Slovenci povezani bolj med seboj kakor kdajkoli doslej. Vsi skupaj predstavljajo danes granitni steber, ki varuje in brani naš osvobojeni in zedinjeni narod pred vsemi sovražniki.« | ga leta Sredstva za sklad naj bi prispevali vsak po eno tretjino banovina, industrija in delavstvo. Sklad naj bi veljal samo za nove upokojence. Za stare upokojence je bil dosežen sporazum, da prispeva glavna bratov-ska skladnica en milijon dinarjev, ostalo pa banska uprava iz bednostnega sklada. Na podlagi teh sklepov so bile določene nove najnižje pokojnine. Najnižji znesek bo 300 din za upokojenca, a doklade za ženo 150 din in za otroke do 16. leta po 50 din mesečno. Z morebitnimi presežki se povišajo pokojnine tudi ostalim upokojencem. Nizozemske in Luksemburga, pa so jim bile te maja letos ustavljene, da so storjeni ukrepi za ui-or,',t'v t-gf Dokler ep ne bo to vprašanje urejeno, bo osredni urad za zavrovanje delavcev po pooblastilu ministra za socialno politiko in narodno zdravje izplačeval rente iz sklada za podporo rentni-kom, ki ne prejemajo rent iz tujine Osredni urad za zavarovanje delavcev poziva vse rentnike, odnosno druge prizadete izseljence, ki so se vrnili v domovino in ne prejemajo dajatev socialnega zavarovanja, da se takoj prijavijo. Vsak mora predložiti prošnjo, iz katere mora biti razvidno, do kakšne dajatve ima pravico, in navesti druge podatke v zvezi s svojim zavarovanjem. Prošnji je treba predložiti odlok zavoda, ki je rento priznal, posledni kupon poštne nakaznice, odnosno obvestilo Narodne banke o zadnem prejemu denarja iz tujine, potrdilo občine ali župnega urada za otroke izpod 16 let, da še žive, potrdilo istih uradov za vdovo, ki še ni ponovno omožena. izjavo, podpisano od dveh prič. da bodo izplačani zneski vrnjeni, kakor bodo rentniki prejeli od pristojnega zavoda v tujini zaostanek plačil. Vsa nadaljna zadevna pojasn.la daje Narodni izseljenski odbor v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, ki sprejema tudi prošnje, da jih bo skupno pošiljal osrednemu uradu za zavarovanje delavcev. 35 letnica „Jug$slaveii-skega glasnika" Chicago. decembra Naši ameriški rojaki so nedavno nedel'o praznovali v Chicagii 351etnico »Jugoslaven-skega glasnika«, ki je eden izmed naših najstarejših listov v Ameriki. Proslava je bila v prostorih Plzenskega Sokola. Izpregovori-li so številni predstavniki naših ameriškh rojakov in s pevskimi točkami je nastop;16 hrvatsko pevsko društvo »Zora«. Izpregovo-ril je tudi sam chicaški župan Eduard Kel-ley. Proslavo je zakliučil zdajšni lastnik lista Stjevan Vrančič. Po proslavi je bila veselica, na kateri sta igrala orkestra »Sar planini« in »Balkan«. Proslava 351etnice uglednega jugosloven-skega lista v Ameriki je bila pomemben dogodek. ki sta mu pozornost posvetila chicaški župan Kelley in ameriški predsednik Roo-sevelt. Predsednik Roosevelt ie p;sal lastniku bsta Stiepanu Vrančiču: »V posebno zadovoljstvo mi je, ko izražam čestitke vam in prisrčne pozdrave vsem čitateljem »Jugosla-venskega glasnika« ob 351etnici niegove ustanovitve. Prepričan sem, da bo knjiga, ki jo pripravljate ob priliki 351etnice, zanimiva in dostoma zbirka za naše državljane hrvrtsk^-ga, srbskega in slovenskega rodu. Vsaka ustanova, ki je odv:sna od javne podpore in ki uživa podnoro javnosti skozi tri in pol de-s^fetia. dokfzuie s tem svojo koristnost za ono skupnost, kateri služi. Prepričan sem, da bo vaš list tudi v bodočnosti vzdrževal v:soke tradicije ameriškega novinarstva. Vaš osobito vdani Roosevelt.« Zupan Kelley pa je v nosebno toplem pismu naglasil veliko zadovoljstvo, da lahko izreče priznanje vsakemu članu uredništva in vsem čitateljem. »Jugoslavenski glasnik« je začel pred 35 leti izhajati v Calumetu v državi Michiganu. Tiakaj, kier so rudniki bakra, so se začeli Jugosloveni preseljevati pred 110 leti. Izmed Jr os ov=r.ov je tiakai prvi prispel slovenski rrs!"'cn?r in poznejši .škof Friderik Baragi • cr ^ ' Tri-i~pr so Srbi, Hrvati in Slovenci smo trdno povezani med seboj Kako so urejene rudarske pokojnin® Povratnikom iz Francije, Belgije in Nizozemske tja še dratgi duhovniki iz .Slovenije. Ko se je začelo izkoriščanje rudnikov bakra v širnem «3a«e.»u> so ae »a vabilo rojakov precej naglo .prib-ljevali .Slovenci, nato pa Hrvati in Sffibi iz ILitee. Število Jugoslovanov je tako naraslo, da so leta 1903 že imeli v Calumetu prav 'številna društva, cerkve in slovenski časopis. Stavec Makso Ivekovič iz Zagneba, ki je prišel v Calaimet, je pri nravi 1 Hrvate do tega, da so kupili tiskarno iir začeli izdajati svoj lest. list, izJcaterega ee je (pozneje razvil »Jugosiavenski glasnik«, se je najprej imenoval »Hrvatski radnik«, potem »Hrvatska sloboda« in »Hrvatska«. Zmerom je vneto zagovarjal zedinjenje, slogo in svoboda SrbohTvatov in Slovencev. V svetovni vojni je bil urednik Matija šojart od Avstrije vod- • .se-iiaosti obsojen na smrt, kar je seveda obudilo med našimi izseljenci v Ameriki navdušenje in se je list le še bolj razširil. Leta 1928.. je tiskarna z listom vred prešla v last Stjepana Vrančiča, ki je doma iz Vrlike v Dalmaciji im se je v svetovni vojni boril na strani srbske vojske. Vrančič Se preselil svoj prekrščeni »J.ugDslavenski glasnik« v Chiea-go, kjer prav xM>ro uspeva in zbira okrog sebe vse napredne ljudi ijugoslovenskega a- i aeljenstva v Severni Ameriki. V ®jegE>wea3 uredništvu so bili in so. še danes zbrani difc hovniki, učenjaki, delavci, kar je izredno nimiv uredniški Zibsavid se jpridRo trudi za , razširjenje lista in se vneto briga za zadeve naših izseljencev po jwej Ameriki M I3i.§@9 dinarjev za fecžleisice obmejne mladine Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda y .Ljubljani nam je poslalo: Dne 14. t. m. smo zaključili narodno zbirko, ki je dosegla din 282.<039. - > K temu nad vse razveseljivemu in uspešnemu zaključku je pripomoglo toliko požrtvovalnih darovalcev in sodelavcev, da tudi pri tej priliki ne moremo mimo tega dejstva, ne da bi se prav vsem ponovno in najiskre-nejše zahvalili. Celotna narodna zbirka je določena za prireditev letošnjih božičnic na šolah in v krajih, kjer je to najbolj potrebno. P61eg tega pa je S užba iz drugih svojih dohodkov in sredstev določila še nadaljni prispevek, tako da bo v te namene izdano* letos iz družbine »blagajne vsega skupaj nad 310JMM3 din. Deležno bo božičnice okoli 140 šol. Te -dni sp trla darila razposlana za severno meio in Prekmurje v glavnem iz Maribora, na kočevsko stran pa iz Ljubljane. Vse naše tamašnj-e podružnice in zadevne šole prosimo, da se natanko drže navodil, ki so jih prejele, in da družbi tudi čimprej pošljejo potrdila o prejetem blagu in čevljih, nato pa poročila o izvedenih bo žičnicah. Naša javnost, ki je s tako zglednim razumevanjem sodelovala pri družfeini akciji, bo v kratkem tudi natančno obveščena o -krajih in vrednostih, ki so jih prejele posamezne šole. ' ~ "•* - » Stara slovenska navada je V narh mestih, ki so vse bolj izpostavljena vpli\ om od zunaj, je navada postavljanja jaselc, o > božiču že skoro č;sto umrla. Le redke so c užine, ki so obdržale navado, prineseno i;; .mečkih domov. V veliki meri je tega krivo : aše ponižno spoštovanje vsega, kar je tuje Celo veliki narodi skrbno pazijo na svoje r: vade. Toliko bolj bi morali delati to mi Slo anci, da kot majhen narod čisto ne podleže io tujim vplivom. Postavljanje božičnega drevesca je čisto tuja navada, prinesena v naša mesta in iz mest zanesena že na deželo, dasi je nesmi- selna in našemu človeku nerazumljiva. Seveda je na deželi nabada postavljanja jaselc še zmerom živa, saj jaselee nekaj predstavljajo, namreč rojstvo Sina božjega, med tem ko okrašena božična smrečica na zunaj nima nikakega stika z božičnimi prazniki. Ne zametujmo, kar je naše Če naposled še opozorimo, da se s sekanjem mladih smrek dela le škoda v gozdovih, nam to dejstvo še posebno priporoča ohranitev stare slovenske navade postavljanja jaselc in opustitev že precej se razpaslega božičevanja ob bbžični smrečici" •n O nevarni svinjski kužni boleznv, ki se .je ker se je najprej pojavila v Jičinu na -Če- začela širiti okoli Št. Jur*ia ob južni žplezni škem. Pri nas so ji dali prvo i-nae nalaeljiva ci, smo že poročali Odkod . e a bolezer , hromost. zanesla k nam, ie še neznano Razširjena je Komisija za preučevanje te bolezni se je že dolgo časa na Češkem in v Nemčiji Na . mudila te dni v celjskem srezu. Kaže, da bo- Ceškem jo imenujejo tudi jičinsko bolezen, do oblastva storila vse za njeno zatrtje, kar je le j^v^-.i-ijsjj^fr".- otKpj; sicer .OPvgrnnst, da nam bo ta kuga izpraznila svinjske "hleve. Državni živ,iapzdr£v.»iški bakteiioložki zav-od v "l^jtfeljr/'"1 ieflclosrati iz možgt-r.ov in hrbterEeaeea mozga oepivo, ki ae še uporablja. O lispafnosti tega cepiva se zdaj sodba -še ne izreči, kaže pa, da se bo dalo koristno JKiharta Ni še ugotovljeno, kako ee bolezen paenaia od živali na žival. t Neznan® .»injska kužna bolezen se je jto-javila, • kakor>j»fttc£a;io, tudi v Vrhovem pri Badečah. tudi ji tem primeru za na~ lezinivffl hrolN#F:-Tri "znano. Oblastva gotovo Utdi., palmUae ukrepe. Rej.cet svinj opozarjamo, da v svojo lastno korist prij^Kikii sresJtepau nacelstvu sumljiva obotenja. T«£® holaaen je mt®ač£ zatre-ti le.-če .no prikriva obolenja, saj ve- mo, kako se je slinavka in parkljeka med govejo živimo usodno razširila pri nas in nam napravila**^Škodo pač samo zaradi za- nikarsfosti p«B#l&*zaih rejcev. _____ Narodni izseljenski odbor y Ljubljani, Miklošičeva cgsta H2, priporoča vsem, ki imajo svoje sorodnike ali znance v Nemčiji, Franciji, Belgiji "ali na Nizozemskem, nai jimspo-rflče. da, im^iO-v redu vs.e svoje listine, pred-vsei^ tist^ ki se tičejo pridobljenih pravic iz socialnega zavarovani a. da ne bodo v potrebi ostali brez itfih kakor se je žal ponekod žp zgodilo. Pres^rbiio nai si čimprej vse zadevne d upi i ka te, dokler je spomin še svež. Obenem -opozarja odbor vse, ki imaio svojce v Franciji, na nastopno: Vsi izseljenci, ki so ob nastanku vojne zbežali iz m^riebacha. Ereymingua, Q'autzwaida in Jeanne d'Arca, so se že vr/riii v svoja preišnj-a stanovanja in imaio iste uaslo»v.e kakor prej, le namesto Moselle S£ ,napiae Lothringen, namestu France pa Deutsgfcies Seich. Jugoslorvanfiki -konzulat, ki se je pred vojno um^kajB. /triDaaumaat, ima svoj urad v Metz-u spetno/i*)^. Ak@ želi kdo od tam. kalcih podatkov a»aws|3:še na naslov: »An das jiu-gosXawlsche £> v vulat General Mud:a-Stras-se 3. Mfitz«La'hringen. Deuisehes Reich«, Na isti naslov.jafti tse -piše tudi j?. Jankoviču. ki na k-onzu! a tm , po in a g a. Naši izseljenci (300.), ki so že "več let v in-dustr: iskrm La Mačhine (Nievre), so še liiij tn«? jx> je njih naslov ostal neiz-premenjen. Jsto velja za one, ki so že več let '•zaposleni v £;isasnauxu (Tar) in v drugih kra-j£h'-jiižne .R-arfijfc ' ysa -os^^pojasnila' tiaj se' vsak-obme na Narodni - Msfe-pj-enska" odWr v Ljabljand«, Miklošičevp-ceKia 22. ki, vrši vsa zadevna po-i?1.vedovsn] a^ "b^eriolačno^ „ , X.ysi l^iNpe.na-svetu zardevaja, kadar jih jc Jiram. Ci4*«amu- se ^že pri vseh človeških plemenih z rdečico na obrazu. Celo pri črncih in drugih temnopoltih ljudeh, pri katerih .to. t+omrn*1 njpraš ^zazaaU. udari kai v glavo, © kajtor^obco vzgojena Ev-ropka tudi v temi zardi, čeprav je v obeh otoenieaih primerih izdajalska rdečica prav za prav J?rez zm^sla. Pri črncih, ki imajo od ran brazgotine na obrazu, katere ostanejo dolgo -'votle., lahko „ppazi.š,; kačjim bajfv^t^fi^^z^ ker se J^azgotina mU-ie s krvip." g^eWpOTti ljudje rajši in hitreje z&rdo. "Pri teri^opoltih je izdajalska rdečica manj vi.drja ^,zatO taki ljudje laže skrivajo syoifM[azburffite* Drugače pa je' čut sramu seveda" ohvfsgn .fudi od> stopnje 'prirojenega, odnosno' 'pnvzgojeriega ' ostrocutja. Medtem ko 'nekaterim Tiudem kri'komaj rožnato rdeče5 GjiVrianhe"^^ b'o druge v istih okpliSči-riah ^l^neffifiS rdečfta tio 'USesV Nfekatferi Itudje zarčteJ*do vržtu ali do prs, drugi pa v cTosldvliem ,p<5menu "besede od nog do glave. Zdravniki v'erfo" cClo povedati o ljudeh, ki so v tem pogledu tako občutljivi, da jim ickcica zali j« v&ak del telesa, ki ga morajo v svrho pr^i^ave,razgaliti. X Ponesrečeno letalo je zažgalo hišo. Ne-ljo SvP&ko^St-^T© -letalo se je vadilo visoko nad oblaki*-Iz žništvo, javni nameščenci in mnogo drugega občinstva v tukajšni lepo okrašeni dvo -ani pred podobo Ni. Vel. kralja Petra II. Na sporedu so bili govori, deklamaciie, recitacije in pevske točke. Prečitana sta bila tudi razglasa Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije in gasilske zaiednice. Spored je trajal nad eno uro in se je končal z državno himno. Vsem sodelujočim najlepše priznanje! MALA NEDELJA. Sokolska četa uprizori na Štefanovo 26. t. m. ob pol 16. (pol 4.) uri v svojem domu krasno pravljičr o igro s petjem in godbo »Kralj Matjaž«. Oglejte si igro od blizu in daleč! — Vodnikove knjige se dob ;o pri poverjeniku. — Sokolska knjižnica >*» čitalnica oosluie redno vsako nedeljo. Ob's kuj te knjižnico in čitalnico! SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Tudi naša so-koVka četa ie lepo proslavila državni in so-koirki praznik 1. decembra. Ob tej priliki je br. starosta izročil vrsti moškega naraščaja diplomo, nekaterim članom pa diplome in vojaške medalje dobrih strelcev, ki so si jih pridobili na župnih strelskih tekmah. — Dne 8. t. m. popoldne smo priredili kakor doslej te vrsto let nvklavževanie za sokolsko deco. Sv. Miklavž ie obdaril 54 sokolskih otrok Poklonil je razen slaščic in šolskih potreb-ičin najpotrebnejšim nogavice in blago za srajce. Naša deca je zelo hvaležna sv. Miklavžu. da ie ni pozabil v teh hudih časih. ZIGARSKI VRH PRI SEVNICI. Pri nas so crste do nnšega npselia v tako slabem stanju, da ponekod niti s praznim vozom ni mogoče voziti po njih. Avtomobilisti plačujejo davščine v cestni sklad za uporabo cest, dobro pa bi tudi bilo, če bi lesni trgovci, odnosno njih prekupčevalci prav tako prispevali za občinska pota. Nekateri izmed njih so tako brezobzirni, da vozijo, kjer se jim ljubi in se ne ozirajo na škodo, ki jo delajo ob cesti. Mlada drevesca, ki jih ovirajo, poni andrajo ali pa kar posekajo. Prizadeti. O MRTVIH GOVORIMO LE DOBRO A: »Kako ,vi ste še vedno živi?« B: Zakaj bi ne smel biti živ?« A: No, včeraj sem govoril s človekom, ki je o vas pripovedoval le dobre reči « »Kako se je ne bi! Kaj pa je s tisto siroto, ki so jo zaprli?« »Pravijo, da "jo bodo zaradi pomanjkanja dokazov iepustili.« »To me veseli. Dogodek je zakrit s skriv-nostio, ki je morda nihče ne bo nikoli razvozi jal.« - »Francoski sodniki niso slabi! Gospod Ro-ger Darcy vodi preiskavo.« »T~ko? Ali ie morilki že na sledu? Pravi mor !ki, mislim.« »V Vozi je bilo tisto n®č več žensk.« »Ali je to zanesljivo?« »Zanesljivo. In našel bo pravo. Videli boste !•( »Ce je kakšna ženska prizadeta, je iz boljših krogov. Preproste ženske ne ubijajo.« Kotiljon je zdaj prišel do točke, ko daiejo dame svojim plesalcem smešne krinke. Pre-bord je moral trikrat plesati okoli dvorane z velikanskim nosom, ubogi Lolif pa se je prav tako dolgo potil v veliki oslovski glavi iz lepenke. Potem je prišla plesna slika s klobukom. Najprej d?.'o pri tej sl;ki plesalke v velik klo':uk kakšen svoi predmet, največkrat robček ali pchljačo. Polem vzame vsak plesalec po en predmet iz klobuka in pleše 7. njegovo lastn:co. Potem pride naslednja slika. Gospodje dajejo damam majhne spominčke brez posebne vrednosti. Toda markiza, ki je hotela pokazati, kako je bogata, je v ta namen nakupila cel kup prstanov, zapestnic, igel z dragim kamenjem in podobnega nakita. Nointel je upal, da se mu bo pri tej sliki posrečila zvijača, ki jo je bil zasnoval. Ko je stopila markiza k svojemu oskrbniku, da bi se prepričala, ali so že vsi predmeti na svojem prostoru, je Nointel vzel iz žepa dragoceni gumb, ki mu ga je bila zaupala gospa Majore. Odločilni trenutek se je bližal. Gospa Barancos je stopila med plesalke in dala Smithsonovi klobuk z darili. Američanka je nato podala klobuk nl^salcem in vsak je vzel iz njega darilo za svojo plesalko. Ko se je markiza vrnila k Nointelu, se je sklonila k njemu in mu rekla: »Kako tem ženskam žare oči! In vendar so vse bogate. Verjemite mi: če bi stresla po tleh vse dragulje, ki so v tem klobuku, bi se steple med seboj.« »Vi bi bili zmožni napraviti tudi to šalo.« »Morda.« »Časih vam pridejo takšne misli, kakor bi bili kakšna cesarica iz rimskih dob.« »To je zaradi tega. ker sem živela v deželi, kjer imajo še sužnje.« »Saj jih vi še imate!« »Morda vas? Prezirala bi vas. če bi bili moj suženj.« »To pomeni, da bi me ljubili, če bi bil vaš gospodar.« »To je res. Ne bi marala imeti za gospodarja človeka, ki ga ne bi ljubila. Čakajte, zdaj pridete pa vi kmalu na vrsto. Upam, da mi ne boste dali kakšnega darila, ki sem ga iaz namenila svojim goslom.« »Seveda ne!« »Toda brez dragulja jaz ne plešem.« »Če vam bom dal dragulj, ki je moj, boste morali valček odplesati z menoj.« »Ali nisem smešna?« je vzkliknila markiza in zardela. »Ta predmet je zelo majhen. Najprej vam bom dal tisto, kar bom vzel iz klobuka. Vi boste to vrnili v klobuk, da svojih gostov ne oškodujete. Potem vam bom dal. .« »Svoj spominček.« »Da. Pa ga ni treba vzeti, če vam ne bo všeč. Toda valčku se ne odrečem.« Medtem je krožil neizčrpni klobuk od rok do rok. Naposled ga je Američanka ponudila še stotniku. Vzel je iz klobuka dragulj in ga ponudil markizi, ta pa ga je med ploskanjem vseh navzočnih izročila nekemu dekletu, ki je komaj zapustilo vzgojevališče. Stotnik je zaplesal z markizo in ji pokazal dragocen gumb. ki ga je držal v levici. Markiza ga je pogledala, nekoliko prebledela, vzela gumb in si ga naglo spustila v nedrje. Tega ni opazil nihče. Kmalu potem je dala markiza znamenje, da je prišel čas večerje. »Pustil sem. da me je premagala kakor otroka,« je pomislil stotnik. »Na vse sem računal, samo na to ne. da mi bo ta ženska gumb odnesla. Zdaj sem razorožen. Ubogi Darcy! Kaj naj mu rečem? Najbolje bo, če bom molčal. On tako ni vedel, v čem je bila prav za prav moja preizkušnja Sicer pa še ni vse izgubljeno. Markiza me je povabila na lov v Normandiio. Tam bo še lepša priložnost da izvlečem iz nje, kar me zanima.« Darcy je stopil k niemu in ga prijel pod roko. Stotn k mu je šepenil: »Izmaknila se mi je.« »To sem pričakoval « je odvrnil Gaston. »Ali mi nisi zaupal?« »Sem. Toda ni se ti pač posrečilo.« »To ie samo- trenuten neuspeh. Prosim te, ne obupaj.« »Saj ne obupujem. Govoril sem z gospo Cambryjevo.« »Ali ti je obljubila svojo pomoč?« »Obljubila mi jo je.« §§ jjips I % ^aa ♦ Umrla je teta Nj. Vis. knesrinje Olge. Iz Aten poročajo, da je umrla grška princesa Marija, hči pokojnega grškega kralja Juriia I. Pokojnica se je rodila 1. 1876. in se je leta 1910. omožila z ruskim knezom Georgijem Mihajlovičem, ki je padel med revolucijo leta 1919. Leta 1922 se je princesa Marija poročila z grškim admiralom Periklom Joanid-som. Princesa Marija je živela drugače v Rimu, odkoder se je vrnila v Grčijo, ko se je začela voina. ♦ Admiral VVickerhauscr je umrl. Po dalj-Sem bolehaniu je umrl v Zemunu upokojeni admiral Viktor Wickerhauser, ki je bil po letih nais+arpi*1' Prstki oficir iuposloven-ske mornarice in njen bivši poveljnik. Rodil se je v Zagrebu leta 1866. Ze v gimnazijskih letih ga je vleklo k morju, zato je 1881. vstopil v pomorsko vojno akademijo na Reki, ki jo je dovrš'1 z odličnim • '"m leta 1885. Preplul je mnogo morij. V svetovni vojni je bil spočetka načelnik občega vojnega oddelka pri mornariškem poveljstvu na Dunaju. Leta 1917 ie bil oovišan v kontradmirala in postavljen za poveljnika rečnega brodovja. Vendar je bil še tisto leto upokojen zaradi nezaupljivosti nekatrpjkov nasproti ;usoslo-venskim oficirjem. Takoj po prevratu se je Wicherhauser stavil na razpolago narodnemu svetu (veču) v Zagrbu. Kmalu nato je bil sprejet v na*;h mornprsk;h oficirjev. Poklicali so ga v Beograd, kjer je prevzel službo načelnika mornariškega oddelka v mi-niststvu za vojsko in mornarico, kjer je pokazal svoje odlične sposobnosti. Leta 1929. je bil postavljen na čelo kraljevske mornarice. Dve leti nato je bil povišan v admirala. Ko je leta 1932 imel za seboj 46 in pol leta službe, je prosil za upokojitev. Zavoljo izredno lepega značaja je bil priljubljen v vsem oficirskem zboru. S svojim delom si je zagotovil časten spomin v naši narodni zgodovini. ♦ 25-letnica mučeniške smrti dušnega pastirja. Pred 25 leti na dan 15 decembra leta 1915. je v Kačanački Klisuri umrl mučeniške smrti skopski mitropolit Vičentije. V vasi Ušču v studeniškem srezu se je rodil 1853. kmečkim staršem sin Vasilije, ki je šel v samostan in tam doštudiral v duhovnika. Ko je bilo s smrtjo mitropolita Sevastia-na izpraznjeno mesto poglavarja skopske škofiie ie srbska vlada določila Vičentija za »Imenitno! Jaz bom pa med tem še iskal in iskal.« »Ali misliš, da je markiza kriva?« »Tako nekako se mi zdi.« »Resnico mi tajiš. Videl sem, kaj je bilo med vama, ko sta plesala.« »Kaj si videl?« »Prebledela je, ko si ji skrivaj nekaj dal. Ah je bilo kakšno ljubezensko pismo?« »Vidim, da sumiš vame. Potrpi! To je bil žele začetek konca!« XIII. Dan po plesu pri markizi Barancosovi se je v odprti kočiji ob devetih dopoldne vozilo mlado dekle in vdihavalo z vsemi pljuči sveži zrak enega redkih lepih zimskih dni. Bila je Berta Lesterelova. Se pred zoro jo Je zbudila prednica v ječi in ji sporočila, da bo smela zapustiti jetnišnico. Berta bi se bila od veselja skoraj razjokala. Toda potem je še zvedela, da je izpuščena samo začasno in njeno veselje se je izpremenilo v trpek občutek zagrenjenosti. Poklicali so voz brez strehe, da bi ji detektiv, ki ji je bil določen, lahko sledil. Ko je Berta med potjo premišljala o tem policijskem nadzorstvu, je sklenila, da bo prosila preiskovalnega sodnika, naj jo pošlje nazaj v zapor. Zato je vozniku velela, naj jo pelje v sodno palačo. Detektiv, ki se je vozil za njo, se je zelo začudil, ko je videl, da je pred sodiščem izstopila. Tu pa ji je sluga povedal, da gospoda Darcyja ni v pisarni in da ga sploh ves dan ne bo. Tedaj je sklenila, da se odpelje k svoji zaščitnici, gospej Cambryjevi, in jo poprosi, naj ona sporoči njeno željo sodniku. njegovega naslednika. Leta 1905. je bil Vičentije Krdžič izvoljen za mitropolita skopske škofije Sodeloval je s prosvetnimi delavci in s srbskimi političnimi prvaki mnogo storil za osvobojenje srbskega naroda izpod tujega jarma. Posebno na prosvetnem področju so bile njegove zasluge zelo velike. Usodno zanj pa je bilo 1. 1915. Ko se je srbska vojska umikala proti Albaniji, se je pregnanemu narodu pridružil tudi mitropolit Vičentije. Prišel pa je samo do Prizrena. Vi-devši nepopisne težave, s katerimi se je moral boriti srbski narod, je sklenil, da ostane z njim v suženjstvu. Vedel je, da ga čaka najhujše, in junaško je govoril onim, ki so zapuščali rodna tla: Srečno potujte! Bog bo naklonil, da boste ostali zdravi in da se boste vrnili v svobodno Srbijo. Tedaj ne pozabite mene! Ce vam ne bo predaleč, pridite na moj grob in prižgite voščenko za pokoj moje duše!« Ostal je, toda ne dolgo. Nekoliko dni pozneie se je izpolnilo njegovo prerokovanje. Priče, ki še žive, vedo povedati, da je bil 15. decembra še interniran v Uroševcu. Ponoči tega dne so njega in več drugih duhovnikov nekam odvedli. Nihče ni vedel ničesar natančnejšega, kaj se je z njimi zgodilo. Po Kosovem pa so se začele širiti go-voirce, da so mitropolita Vičentija odvedli v Kačaniško Klisuro, ga polili s petrolejem in zažgali. Veter, ki je tisto noč izredno močno pihal, je raznesel niegov pepel. * Šofeke počitnice o božiču bodo trajale na vseh šolah v državi ""J. decembra do 10. januarja, torej v celoti 20 dni. * Rodnost v Jugoslaviji. Časopis »Socialni arhiv« objavlja podatke o številu rojstev v Jugoslaviji v razmerju s številom prebivalstva. Po teh podatkih, ki upoštevajo zadnja tri leta, je prišlo na 1000 prebivalcev v vr-baski banovini 48.8, v drinski 43.3, v vardar-ski 42.9, v primorski 36.5, v moravski 34.1, v zetški 33.6, v savski (zdaj banovini Hrvatski) 29.4, v dunavski 27.2 in v dravski 26.7 rojstev na leto. Slovenija je torej glede rodnosti najslabša, siromašna vrbaska banovina pa najboljša. Slabše od Slovenije je samo še upravno področje mesta Beograda, ki izkazuje na 1000 prebivalcev samo 19 rojstev na leto. * Delavci so odkrili nove plasti premoga v Zagorju .Zagorska občina vrši kanalizacijo na banovinski cesti. Pri kopanju jarkov za polaganje cementnih cevi pa so delavci ob Mihelčičevem travniku naleteli na prav lepe premogovne plasti, ki drže proti zagorski cesti. Rudarji so pa tudi z velikim veseljem prispeli po 680 m dolgem rovu, ki so ga izkopali v P odstrani, do premogovnih plasti, ležečih pod hribom Malovrhom in njegovi neposredni bližini. Bolj in bolj se utrjuje staro prepričanje, da bo Zagorje imelo za več stoletij dovolj premoga in s tem tudi zaslužka. * Preskrba Zagreba s kruhom. Na nedavni seji zagrebškega mestnega odbora za prehrano prebivalstva je zagrebški župan Star-čevič poročal o svojih razgovorih z banom, kateremu je predložil podrobno poročilo o prehrani mestnega prebivalstva, posebno pa o njegovi preskrbi s kruhom. V svojem poročilu je župan naglasil, da so vse težave zdaj premagane. Izdani bodo strogi ukrepi proti pekom, ki jim je bilo razdeljeno 100 vagonov moke za kruh, a so iz njih napekli žem-Ije, tako da so lahko prodali po 20 din sleherni kilogram žemelj iz te moke. V primeru potrebe bo občina ustanovila lastne pekarne ali pa se bo peka kruha uredila na vojaški način. * Mariborčani za obmejno, mladino. Tudi letos bodo domoljubna srca, ki imajo svoje žarišče v obeh mariborskih »odružnicah Družbe sv. Cirila in Metoda, omogočila božično obdarovanje pomoči potrebne obmeine mladine. Noč in dan so bile na delu pridne roke, ki so pripravljale zbrano m nakupljeno blago za odpravo na razne obm°ine postojanke. Dve sobi šole v Razlagovi ulici sta bili polni perila, pletenin, obleke, obutve, šolskih potrebščin in drugega. Vse blago, l*i bo te dni razveselilo srca obmeine šolske mladine, je vredno 275.000 dinariev. Od tega predstavljajo samo čevlii vrednost 180 tisoč dinarjev. Letošnjo bož;čn;co naše dece ob meji so podprli z izdatnem prisoevkom glavna uprava Družbe sv. Cirila in Metoda, potem razna domoljubna in človekoljubna združenja, industrijska in trPov;nska podjetja in drugi. Vsem dobrotnikom nailepša hvala. Zahvala pa gre tudi neutrucbvm zbirateljem in zbirateljicam, »Vesni« in mariborskim šolam, zlasti dekliškim meščanskim, katerih gojenke so neumorno pletle in sodelovale pri obsežnih pripravah. * Knjige Vodnikove družbe so letos povsod deležne pohvale in priznanja. Starim in mladim, deželanom in meščanom, so prinesle obilo zabave in koristnih sodobnih naukov. Ker je njih naklada ome;ena, jih po novemu letu ne bo več dobiti. Zato še enkrat opozarjamo ljubitelje zanimivega in koristnega štiva, naj pohite z naročilom, da ne bodo ostali brez ietošnega slovstvenega daru Detektiv ji je tudi tja sledil. Ko se je ustavila pred hišo gospe Cambry-jeve, je sluga povedal, da je gospa že zgodaj zjutraj odšla od doma. Da je bila črno oblečena in da je najbrž šla h kakšni zadušnici. Dodal je, da se bo gospa vsekakor vrnila do kosila. Berta je odvrnila, da se bo čez dobro uro vrnila in je naročila vozniku, naj jo odpelje v Bulonski gozd, ki je bil nedaleč od tam. Hkrati pa ga je tudi prosila, naj je ne vozi po preveč obljudenih ulicah, ampak tam, kier je malo ljudi. Detektiv ji je seveda tudi tu sledil in se je izpraševal, kako se bo ta izlet končal. Potem si je Berta zaželela, da bi se malo izprehodila. Velela je vozniku, naj obstane. Tedaj je začula iz daljave konjski topot. »Peljite dalje!« je ukazala vojniku. Toda še preden je mogel voznik pognati, se je pokazal pred njo Gaston Darcy, ves bled od veselja in ganjenosti. »Vi tu?« je vzkliknil in obstal ob vozu. »Nisem mogla računati s tem, da vas bom videla tu,« mu je dejala s pridušenim glasom. »Naposled vas vidim. Torej ste zdaj prosti!« »Prosta-! Poglejte!« in pokazala mu je detektiva, ki ji je sledil. »Čemu zasledujete ta voz?« je Gaston ostro vprašal- spremljevalca. »Ker mi je tako naročeno. Sicer pa to vas nič ne briga.« »Grtrpod,« ie rekla Gastonu, ki je pokazal detektivu hrbet, »prosim vas, poiščite svojega strica in prosite ga, naj me pošlje nazaj v zapor.« »K?j!« je vzkliknil Gastoft. »Vi hočete?« »Bolju , zaporu kakor v takšni svobodi. Bila sem v sodni palači, pa gospoda Darcyja nisem našla. Potem sem se peljala h gospej Cambryjevi in tudi nje ni bilo .. Zato sem mislila, da je najbolje, če se malo peljem na izprehod, dokler se ona ne vrne.« »Ali nič ne mislite na tiste, ki vas ljubijo?« »Mene lahko samo pomiljujejo ljudje. Ljubiti me ne more nihče.« »Dobro veste, da sem vas ljubil, in moji občutki do vas se še niso izpremenili. Samo besedo recite, da hočete postati moja žena. Ne zamerite mi, da govorim tako pred detektivom in pred vašim vozn!kom ... Rad bi, da bi me ves svet čul... To vam bom tudi ponovil pred gospo Cambryjevo. ki se z mojo odločitvijo strinja.« »Gospa Čambryjeva. To ni mogoče. Tega ona ne more želeti.« »Ona želi, da postane njena nečakinja.« »Njena nečakinja?« »Da, ona bo vzela mojega strica, toda ne prej, dokler vas ne izpusti in ne neha zasledovati. To mu je že rekla.« Berta je zajokala. »In vi, gospodična, bi se radi vrnili v zapor v trenutku, ko prevzema v-selie moje srce! Ti ljudje niso razumeli strčev!h navodil... On ni zahteval nadzorstva. To se bo še danes izpremenilo.« »Če bi mogla to upati?« »Obljubljam vam. Snoči sva o tem govorila.« »Jaz še drugače ne bi vrnila v svoje stanovanje.« »Morate se vrniti, ker vas bo go^)a Cam-bryieva obiskala..« »Kako? Ali vam je mar to sama rekla?« te naše zaslužne ljudske knjižne matice. Vodnikove knjige (Pratiko 1941., povesti »Pod špiki« in »Rožno devico« in poljudno-stro-kovno knjigo »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«) naročite za 20 dinarjev lahko pri krajevnih poverjenikih, v Ljubljani v družbini pisarni, Knafljeva ulica 5. V Mariboru v knjigarni Tiskovne zadruge, Cankarje va ulica 1 in v Celju pri upravi »Jutra«. Ko bo izdaja razprodana, bo vse povpraševanje zaman! Zato brž v krog Vodnikovcev! * Žužemberk je dobil elektriko. Te dni je prvič zagorela prepotrebna električna luč v Žužemberku in sosednem Šmihelu. Sloves-r^t požiga ie bila prav lepa. Udeležili so se je tudi ban g. dr. Natlačen in drugi zastop-n ki javnosti. Elektriko dobe tudi ostale vasi žužemberške občine. * Hrvatski frankovci in nacionalizem. Splitski »Narodni list« prinaša uvodnik o hrvatskih nacionalistih, kjer obravnava vprašanje hrvatskih frankovcev. Lst navaja namen pravega nacionalizma, ki je v popolni narodni neodvisnosti in v prepričanju, da more narod živeti z lastnimi s;lami brez pokroviteljstva in brez tujih svetovalcev. Nazori frankovcev pa so temu namenu docela nasprotni in pristavljajo svoj lonček k tujemu ognjišču. Sicer pa. izvaja ilst, če kdo hoče in že mora biti hlapec, naj bo! Toda tega svojega hotenja naj ne imenuje nacionalizem, ker je to protislovje in zanikanje nacionalizma. Frankovci so skupina, ki žari od sovraštva in hlepi po hlapčevstvu. Teh ljudi ni niti sram, da se javno voiskuiejo zoper večino v svojem hrvatskem narodu s petardami in letaki. Njihovo sovraštvo in hlapčevstvo je prišlo do nolnega izraza 1. decembra v Zagrebu in Splitu. V Splitu so demonstrirali proti vencem na spominski plošči tistih, ki so padli v boju proti avstro-ogrske-mu hlapčevstvu, v Zagrebu pa so nastavljali petarde na javnih krajih mesta na naslove, ki mnogo pomenijo v zdaišnjem političnem življenju banovine Hrvatske. Hudo nam je, g.1 ■ II HHBWWtoval dalje proti Šansrhaju, kjer se ™ naselil. Ivan se ni več ločil o^ Vasilieva. s katerim so ga nekoč vezale iptni^ke verige. Kmalu pa so oba nriiatelia združile tesneje vezi. Ko se ie mlademu Ru^ii oosreč"o dobiti nazaj del nremoženia, ki ie iztrgal pohlepu carske vlade, je poprosil za roko noeumne Marije Fe-dorovpe Po^ovnik '"e i-1'1 d"'rr>« odV"'l. da se niegova sestra. *n mia^i Rus '■'"Hta. Zato je iz sroa rad de volil, da sta se vzela. Na dan poroke ie prišlo nismo dobrega het mana Baunia. V r^m ie sporoči* svoiim pri-jateliem, da se vrača v Rusijo, ker ie zaradi svoiih posebnih zaslug dobil poveljstvo grena-dirskega polka. * Lovec se je ponesrečil. Jože Domenik je imel v Bavšici maihno posestvo, poleg tega je pa delal kot rudar v Rablju. Pred dnevi zjutraj je šel z več tovariši na gamze v bovške gozdove. Na stezi pa se mu je odkrušil kos skale in je strmoglavil v globino, kjer je obležal mrtev. Bil je znan lovec in najboljši plezalec po vrtoglavih pečinah. Štel je 41 let. Blag mu bodi spomin! * Neresnične vesti. Agencija Avala objavlja: »Glede na razne neresnične vesti, ki se Sirijo doma in v tujini, se z uradnega mesta javlja, da je od začetka italijansko-grškega spopada do danes v zvezi z vojnimi operacijami v bližini jugoslovenske meje prišlo na naše ozemlje 19 italijanskih in 32 albanskih vojakov. Nikak italijanski vojni material ni bil r>renešen v Jugoslavijo na odseku vojnih operacij.« 54. 'rtu starosti je umrl v Habijancu pri Bjelovarju Ivan Bošnjak. Do zadnjega je bil vesel in je rad pripovedoval, kako vse boHše življenje je bilo, ko je bil on še mlad. Na svatovanjih je bil najmanj 500krat. Vo-j?k^v n; slr%»l. ker pa je odkupil koštrun, ki ga je dal županu. V vsem svojem dolgem žnr ?nju ni bii nikoli bolan • * K samomoru dveh Slovencev v Trogiru. Zadnič smo poročali o samomoru mladega para iz Slovenije, ki so ga našli mrtvega v neki trogirski restavraciji. Izkazalo se je. da to nista b;la Ivan Mušit in Danica Recher, kakor sta se vpisala v knjigo tujcev dotič-ne restavracije, marveč vse kaže. da sta to Jo' Mntek in njegova zaročenka iz Zirov. Te dni je namreč žirovska občina javila tro-gutki, da oba že nekaj časa pogrešajo in da sta doma pustila p:smo, v katerem je zapisano, da se nikdar več ne bcsta vrnila. * Saloigra mladepa dii»k- Tdni so našli 181etnega železničarjevegn sina Stanka Tutnerj», dijaka IV. meščanske šole v Slo-vorrki Bistrici, na pešpoti iz Pekla v Polj-čr.ne mrtvega. Kakor vse kaže. mu je kon-čal-s življenje dinamitna patrona, kajti nje-jfovo truplo je bilo od razstreliva povsem .razdejano. Kai je gnalo mladeniča v smrt, je r^vito v t-rno. Gotovo ie nesrečni mladenič ki ie bil vsepovsod zaradi mirnega in prikupnega značaja splošno priljubljen, storil to dej' r'e v di«ševni zmedenosti. ' * Pcdr.j'vi beračijo, »večer pa pijejo. Nedavno noč ie ljubljanska policiia prijela kar šest nat-oskenih rogoviležev Ko so jim na poFclji preobrnili žepe, niso našli v njih niti denarja. Kljub temu pa so bili pijani. Na po .ci.j) i o ugotovili, da ro aretiranci znani delommieži. Podnevi hodiio po ulicah in hišah t. r beračijo. Do večera se nabere že lepo število dbvsrčkov. Potem io pa zavijejo v gostilno in so ga nasekajo. Ker število takih postooačev narašča, bo potrebno nekaj storiti proti njim. * tujci požigalec. V Mislinju je pred tedni v hk-vu posestnika dr. Arturja Pergerja nas .'al požar. V tem hlevu so imeli delavci, zaposleni pri imenovanem posestniku, svoio živino, krmo in uekaj kmetijskega orodja. Požar se le v hlevu naglo razširil in je hlev pogorel do tal. Rešiti so mogli le živino. Pre-iskrva je ugotovila, da je ogenj nastal na podstrešju v senu. Iz tega so takoj sklepali, da .ie požar podtaknila zločinska roka. Sum je padel na Fortunata Pogorevčnika iz Šmar-tna pri Slovenjem Gradcu zato, ker je na kraju požara pustil kolo*, ki si ga je bil izposodi od nekega delavca v Šmartnem. Poleg tega je tik po nastanku požara prihitel do sosedne hiše in začel ljudi klicati h gašenju. Ko so prihiteli gasilci, jih je Pogo-revčnik iz bližine mirno opazoval, nato pa v temi izginil. Pogorevčnika so oblastva takoj začela iskati, vendar se jim je znal dolgo časa spretno skrivati. Šele te dni so ga prijeli. Domnevajo, da je Pogorevčnik izvršil požig zato, da bi se s hlevom vžgala tudi sosedna hiša, v kateri stanujeta zakonca Gro-■ova, na katera je jezen, ker mu nista hotela dati hčerko za ženo. * Za uboj v Naklem pet let robije. Neka gostilna v Naklem pri Kranju je bila nekega večera novembra prizorišče krvavega dejanja. V gostilno sta prišla samski zidar 31-letni Vinko Lahovec in njegov znanec čevljar Slavko Meštrovič, 331etni družinski oče, oba stanujoča v Strahinju. Bila sta že nekoliko vinjena. V nakelski gostilni sta se pogovarjala o draginji in Slavko je omenil, da so čevlji zelo dragi in da bo svoji ženi napravil čevlje, vredne do 500 dinarjev. To pripombo je slišal Lojze Golob, ki je sedel pri sosedni mizi z Zdomačimi fanti in je pikro pristavil: »Za tvojo ženo so dobre coklje.« Te izzivalne besede so razburile Lahovca. Lahovec je Goloba najprej udaril, nato pa ga je začel lasati in daviti za vrat. Ko je odnehal, je skočil za tovarišem Slavkom zahtevajoč: »Daj mi nož!« Slavko mu je izročil čevljarski nož. S tem je napadel Goloba in ga strašno obdelal. Prerezal mu je glavno odvodno žilo tako, da se je Golob zgrudil na tla in po nekaj minutah izkrvavel. Slavko Meštrovič je v tem boju podpihoval tovariša. Mali kazenski senat v Ljubljani je za nož izrekel primerno strogo kazen. Zaradi uboja je bil Vinko Lahovec obsojen na pet let robije, Slavko Meštrovič pa zaradi pomoči k zločinu in podpihovanja na eno leto robije. Iz Prekmurja Zimska pomoč v Prekmurju. Na pobudo murskosoboškega župana g. Hartnerja je bil te dni v Murski Soboti sestanek premožnejših meščanov. Zupan je v uvodnih besedah orisal položaj ubožnejših someščanov, ki s strahom čakaio zimo. Tem je treba omihti gorje z izvedbo zimske pomoči, ki bi trajrla šest mesecev. Z~.to naj vsak premožneiši žrtvuje primeren znesek. Zimska pomoč bo namenjena perdvst-m zo deto nezmožnim starcem in siromašni mladini, ki najbolj občuti pomanjkanie. Za delo zmožni ubožci bodo dobili iz sklada zaposlitev nri del''h v mestu. Prisotni so takoj vp>"li 66.000 dn podnore, kar je dokaz, di i? r.kcMa nnW^Ia na rolr.o razumevanje. Dobra vo1'a dozda.jšrnih darovalcev je len zgled tudi tudi črtnim, da prav tako izvršbo nvo'o Wtos' Na ku ie bil izvolien od1 sedm11* člarov, ki bo skrbe! za izvedbo rmske i~omo*i. V Kuzmi so dob'"li Te dni je bi'o v Kuzmi domeče slavie, ko so odprli telefon, ki je prikluiel n~iseverneišo občino naše države k telefonskemu omrežju. Zveza je nujno potrebna, s->j se ie lepa vas Kuzma v zadnjih lefh razv'la v močno gospodarsko središče. Predvsem je tu razvita sadna trgovina, pa tudi mlinska in lesna industrija sta se uveljavili. Pošta v Gradu je zelo oddaljena. zato je Kuzmi potrebna tudi samostojna poš+a. vesta Za kahiijo Prestice za božično drevo. Daj na desko 14 dekagramov presnega masla in 21 dekagramov bele moke ter dobro zdrobi. Dodaj dva rumenjaka, sok in lupino polovice limone in 7 dekagramov sladkorja. Vse to zgneti nag o v testo, nato testo razreži v koščke orehove velikosti, koščke razvaljai z rokami v okrogle, za svinčnik dolge paličice, iz teh naredi prestice, položi jih na pločevino za prst narazen, pomaži z raztepenim jajcem in speci. Te prestice lahko porabiš kot obeske na božični smrečici. Janeževi piškoti. Stehtaj toliko sladkorja, kolikor tehtajo štiri jajca, in toliko moke, kolikor tehtajo tri jajca. Mešaj štiri rumenjake več minut, nato pridaj sladkor z limo-novo lupino in mešaj še kakih sedem minut. Primešaj rahlo beljakov sneg z moko vred. Zatem namaži pločevino s sirovim maslom in devaj nanjo majhne hlebčke z dvema žlicama. Z eno žlico namreč zajameš tes'o, ki je bolj tekoče, z drugo pa ga postržeš s prve žlice. Hlebčki naj bodo za dva prsta narazen, ker se razlezejo v okrogle ploščice. Na vsakega potresi malo janeža in jih deni v sred-no vročo pečico, da se bledo spečejo. Še vroče pobiraj z nožem s pločevine in jih upo-gni. Štruklji z ocvirki. Zreži svežo slanino na kocke in jo rumeno scvri. Nekoliko ohlajeno potresi na razvlečeno kvašeno testo, ki ga potem rahlo zavij in deni na pomazano plo- čevino, da kipne (vzhaja). Nato ga pomaži z raztepenim jajcem in speci. Še toplo razreži in daj na mizo. Za vlečeno kvašeno testo vzemi en liter moke, ki jo deneš na de-?ko. V sredo napravi jamo in vlij vanjo vzhajani kvas iz treh dekagramov kvasa, štirih žlic mleka in kavne žličke sladkor j a. Pridaj majhno žlico soli, košček sirovega masla, dva rumenjaka in približno četrt litra mlačnega mleka Vse to zgneti v testo, pokrij s prtičem in pusti vzhajati (kipniti). Ajdovi cmoki. Razreži na kocke tri žem-lje in jih prepraži v masti.-Nato primešaj pol litra ajdove moke in polij s približno polovico litra slane vrele vode. Dobro zmešaj in napravi za jabolko velike cmoke. Te kuhaj v slani vodi kakšno četrt ure. Kuhane pre-reži v polovice in zabeli z mastjo in drobti-nami. Praktični nasveti Kdor smrči, ne sme ležati na hrbtu in mora imeti zglavje visoko. Dobro je, če si da pri zdravniku preiskati nos in žrelo, ker ni izključeno, da je v enem izmed teh dveh udov vzrok smrčanja, morda samo katar ali pa tudi kaj resnejšega. Hude sanje te ne bodo več nadlegovale, če greš spat šele dve do tri ure po večerji. Za večerjo jej samo lahko prebavljive jedi. Počivaj na desni strani, zglavje imej malo višje, odeia naj bo lahka in spi v dobro zračni spalnici. Kako odpraviš smrad iz ust. Smradu iz ust so vzrok slabi zobie ali pa obolenje dlesne. Tudi od želodčnih bolezni izvira slab duh. Kakršen je pač vzrok, si moraš zdraviti zobe, dlesno ali pa želodec. Slab duh se vsaj delno izgubi tudi s pogostim izpira-niem ust z vodo poprove mete. Smrt vnete sskolske delavke Trbovlje, decembra Ta dni je v Trbovljah preminila ga. Julija Rakova, učiteljica ročnih del v trboveljski gospodinjski šoli. Zavratna bolezen je pokoj nico mučila že več let. Zadne mesece se je zdravila na Golniku, vendar je bila vsa zdravniška pomoč brezuspešna. Prepeljali so jo domov, kjer jo je smrt rešila trpljenja. Rajnka je bila vzorna učiteljica in je ves čas svojega trboveljskega službovanja z veliko vestnostjo poučevala rudarsko mladino v ročnih delih. Med učenkami je bila zaradi svoje dobrosrčnosti izredno priljubljena. Ga. Rakova je bila zgledna soproga in nad vse ljubeča mati. Sodelovala je tudi pri raznih društvih. Bila je ves čas vneta Sokolica, dolgoletna članica pevskega društva »Zvona« in z lepim uspehom je dalj časa sodelovala na trboveljskem sokolskem odru. Za go. Rakovo žalujeta potrti soprog g. Milko Rak in mah Dušan. Hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje, prerrno umrli plemeniti ženi pa bodi ohranjen blag spomin! Zanimivosti X Nemci so agradili drugo Siegfriedovo črto. Kakor poroča nemški tisk, je Nemčija po štirimesečnem neprestanem delu zgradila drugo Siegfriedovo črto ali drugi zapadni obrambni zid, to je verigo utrdb na celinski obali nasproti Angliji. Dela so že skoro končana. Ostalo je samo še nekaj delavcev, da izvršijo zadna dela na mogočnih baterijski položajih. Nova nemška obrambna črta se razlikuje od prve črte bistveno v tem, da ni defenzivnega, temveč ofenzivnega značaja. Poleg običajnih topov na obrežnih sipinah so uredili močan pas protiletalskega topništva, ki naj težke topove in celina sploh brani pred angleškimi bombniki. V notranjosti so letališča, od koder se bodo dvigala izvid-niška letala. Ta dela so Nemci začeli takoj, ko so podpisali premirje s Francozi. Desetti- BED fioči delavcev so do zadnih dni delali noč in dan, dokler niso svojega dela v glavnem končali. X Nenadna smrt angleškega poslanika v Ameriki Lothiana. Dne 12. t. m. je v angleškem veleposlaništvu v Washingtonu umrl angleški veleposlanik pri ameriški vladi lord Lothian. Pokojnik je štel 58 let. Mesto veleposlanika v Washingtonu je zavzemal od aprila lanskega leta. Smrt lorda Lothiana je prišla povsem nepričakov 10. Še večer poprej bi bil moral govoriti na zborovanju pa je svoj govor zaradi obolelosti odpovedal, zaradi česar je bil njegov govor na zborovanju samo prečitan. Znano je, da je lord Lothian doslej osebno vodil vse razgovore glede ameriške pomoči Angliji v vojni. * Italijanski rušilec v grški službL Grška admiraliteta objavlja, da je grška mornarica prevzela italijanski rušilec. ki se je v luki Santi Quaranti napol potopil zaradi poškodb o priliki angleškega napada, ki je bil nanj izvršen pred nekaj dnevi v Otrantski ožini, ladja je bila te dni že popravljena in so na njej razvili grško zastavo. X Egiptovski kralj Faruk je čestital generalu Waweilu. Egiptovski ministrski predsednik Husein Siri paša je te dni posetil vrhovnega poveljnika angleške vojske na Bližnjem vzhodu generala Wawella in mu v imenu kralia Faruka čestital k uspehom angleške voiske v Zapadni puščavi. X Ilolandski rušilec ujel nemško ladjo. Ameriško mornariško ministrstvo javlja uradno, da je v bližini kubanske obale holand-ski ušilec »Van Kingsberg« ustavil nemški trgovinski parnik »Rhein«, ki je bil nedavno zapustil mehiško pristanišče Tampico. Ho-landska vojna ladja je nemški parnik zaplenila. Dogodek je zbudil v Washingtonu veliko pozornost. Doslej sploh ni bilo znano, da tudi holandske voine ladje operirajo v Ka-ribijskem morju. Čeprav je holandska vojna mornarica skoro v celoti v službi ob strani angleške vojne mornarice, je to prvi primer, da je stopila v zdajšni vojni v akcijo v bližini ameriške obale. X Ognjenik Vezuv so bombardirali. Italijansko časopisje poroča, da so angleška letala o priliki bombardiranja Napolija vrgla več bomb tudi na Vezuv. Nekaj bomb je padlo na vrh tik ob ognjikovem žrelu. X Tolstoj bo sam govoril na proslavi 30-letnice svoje smrti. V Sovjetski Rusiji bodo slovesno proslavili spomin na 30letnico smrti Lava Nikolajeviča Tolstoja. Ker je še ohranjeno nekaj plošč s Tolstojevimi govori, bodo te pri proslavi predvajali. X Angleži imajo zdaj na morju 2500 trgovinskih parnikov. Po izjavi tajnika angleškega trgovinskega poslanstva v Buenos Ai-resu imajo zdaj Angleži in njihovi zavezniki na svetovnih morjih 2500 trgovinskih ladij. En milijon ton teh ladij obratuje le med Anglijo in Južno Ameriko. X Končne številke o izidih predsedniških volitev v Ameriki. Te dni so bili objavljeni končni izidi volitev predsednika v Zedinjenih državah. Glasovalo je 49,808.000 vollcev. To pomeni, da je tokrat glasovalo za štiri in pol milijona glasovalcev več kakor pa leta 1936. Letošna udeležba volilcev pomeni tudi največjo številko v zgodovini Zedinje-n;h držav. Za demokrata Roosevelta je glasovalo 27 milijonov 800.000. za republikanca Willkieja pa 22 milijonov volilcev. Pripominjajo. da noben republikanski kandidat do danes ni dobil tolikšnega števila glasov kakor Wi!lkie. Pri zadnjih volitvah je dobil republikanski kandidat približno 16 milijonov glasov. X Tristo cerkev na enem otoku. Na malem grškem otoku Patmosu je 300 cerkev, čeprav je prebivalcev le 7000. Po ustnem izročilu je baie na tem otoku Janez Evangelist napisal svoj evangeHi, zaradi česar je otok postal vel;ka romarska pot. Bogatini, ki so si hoteli pridobiti zasluge, so zidali na otoku cerkve. Tako se je zgodilo, da je zdaj tam 300 cerkev, vendar niso vse dobro ohranjene. Mnoge so v razvalinah. Prebivalstvo otoka Patmosa se preživlja v glavnem z lovom morekih gob. X Truplo Napoleonovega sina prepeljano v Pariz. Te dni so krsto s posmrtnimi ostanki reichsstadtskega vojvode, sina Nacoleona L, ki je bila shranjena v grobnici kapucinske cerkve na Dunaju, prepeljali v Pariz. Dr. Anton Korošec na zainp poti V Beogradu je v soboto preminil predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec, o čemer pišemo tudi v prilogi s slikami. Pogrebne svečanosti so bile že v Beogradu svečane. Vršile so se v nedeljo. Dopoldne je bila krsta s truplom izpostavljena v sejni dvorani senata. Popoldne so prepeljali pokojnikovo truplo na postajo in od tam s posebnim vlakom v Ljubljano. Sprevod po beog»jskih ulicah je bil zelo svečan. Korakali so v sprevodu med drugimi kraljevi namestnik dr. Ivo Pero vid, številni ministri, zastopniki tujih držav, zastopniki vojske z načelnikom generalnega štaba generalom Kostičem in komandantom Peograda, generalom Petrovičem, beograjski župan Jevrem Tomič in drugi Poslovil se je od nokojnika v imenu vlade gradbeni minister Danilo Vulovič. Po prihodu v Ljubljano so položili truplo na oder v dvorani banske palače. V Ljubljani se je vršil pogreb v torek. Ob 9., ko se je v stolnici začela žalna peta maša. K maši so se zbrali številni predstavniki našega javnega življenja, ki so od blizu in daleč prihiteli k pogrebu. Med drugim so zavzeli svoja mesta zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Štefanovič, podpredsednik viade dr. Maček in ministri Vulovič, Pantič in dr. Krek kot zastopnik predsednika vlade in Jugoslovenske radikalne zajednice Dragiše Cvetkoviča, beograjski župan Jevrem Tomič, poveljnik štaba za utrjevanje divizijski general Rudnik, brigadni generali Janeš, Lukič in Mašič, člani konzulatov, več bivših ministrov, ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič s podžupanom dr. Ravniharjem, župani Maribora, Ptuja in Celja, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Nahtigal, prorektor vseučilišča dr. Kušej, načelniki vseh držav, in samoupravnih uradov in ustanov, zastopstvo banovin-skega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke pod vodstvom bivšega ministra Ivana Puclja, ki je zastopal tudi obolelega dr. Alberta Kramerja, banovinski odbor Jugoslovenske radikalne zajednice pod vodstvom bivšega ministra dr. Kulovca, sokolško odposlanstvo pod vodstvom inž Bevca, zastopniki stanovskih zbornic in združenj, med njimi odposlanstvo Zveze industtijcev s predsednikom Praprotnikom in močno zastopstvo slovenskega in osrednjega državnega novinarskega združenja s predsednikom Virantom. predstavniki številnih društev in drugi Prostrana stolnica je bila pre-nanolnjena. Slovesno žalno mašo je daroval mariborski škof dr Tomažič ob številni navzočnosti kanonikov in ostale duhovščine. Poslovilni nagovor je nato imel ljubljanski škof dr. Rožman. Za zaključek slovesnega cerkvenega opravila so bogoslovci zapeli žalni koral, stolni moški zbor pa v srce segajočo žalostinko »Vigred se povrne«. Nato so krsto prenesli s katafalka na lafeto pred stolnico. kjer je stala tudi častna četa vojske. Godba 40 pehotnega polka je nato zaigrala žalostinko. Pred škofijo, na Mestnem trgu in po sosednih ulicah so se bila medtem zbrala združenja in druge skupine, ki so se začele uvrščati v pogrebni sprevod. Spal i r občinstva se je začel v Stritarjevi ulici in je bil na Marijinem trgu najgostejši. Na čelu pogrebnega sprevoda so nosili križ, za njim pa so sc zvrstili vojaška godba, častna četa vojakov, gasilci z mnogimi zastavami, člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov s prapori, dvajsetčlan-sko sokolsko odposlanstvo v civilu z znaki, dolga vrsta redovnic in cerkvenih združenj, visokošolci in drugi. Sledili so nosilci vencev. Prvi jc bil kraljev, nasledni kneza namestnika Pavla, potem vcnci vlade. Nemčije, Madžarske in Italije. Nosili so še celo vrsto prekrasnih vcncev oblastev, ustanov, združenj in zasebnikov, med njimi tudi venec dr. Alberta Kramerja. Sprevod so nadaljevala ljubljanska pevska društva, ki sta jim sledila še dva voza, poino obložena z venci. Nato so oficirji na 12 blazinah nosili pokojnikova odlikovanja, za njimi pa mestni uslužbenci stolp s zmajem v znak častnega članstva mesta Ljubljane. Dolgo vrsto duhovščine so zaključili beograjski nadškof dr. Ujčič, mariborski škof dr. Tomažič in ljubljanski škof dr. Rožman, vsi v svečanih ornatih. Lafeto, na kateri je ležala krsta s pokojnikovim truplom, je peljalo šest vrancev. Ob njej pa je stopalo 12 podoficirjev in 12 članov fantovskih odsekov za častno stražo. Za krsto je šla pokojnikova sestra » ostalimi sorodniki, ki jim je sledil kraljev zastopnik general Stefanovič s podpredsednikom vlade dr. Vladkom Mačkom in banom dr. Natlačenom. Za njim so se zavntiH zdajšni in bivši ministri, razni državniki, konzuli in drugi zastopniki javnega življenja, za njimi pa ostala množica. Začetek sprevoda je prispel do Navj* prav opoldne. Krsto so prenesli do odprtega groba, kjer bo imel veliki pokojnik zs svoje najbližje sosede pisatelje Maslja-Pod-Iimbarskega, Cimpermana in Josipa Jurčiča. Tam je beograjski nadškof dr. Ujči£ ob navzočnosti ostale duhovščine opravil pos-ledne žalne molitve. V imenu cerkve je nato mariborski škof dr. Tomažič izrekel dr. Korošcu nekaj toplih besed v slovo. Zatem je na tribuno, zavito v črno tkanino stopil kot zastopnik vlade njen podpredsednik dr. Vladko Maček, ki je izvajal med drugim; »V imen« vlade se poslavljam od dr. Korošca. Bog je vzel k se-bi njegovo dušo, nam pa je ostal spomin na njegova dela. Dr. Anton Korošec je kot mlad mož stopil v prve vrste borcev za svobodo malega, a žilavega slovenskega naroda. Možato je vodil borbo in doživel razpad tisočletnega cesarstva. Doživel je svobodo svojega naroda. V spoznanju, da mah narod sam za sebe ne bi mogel obstojati, je storil to, kar je bilo najbolj naravnot sodeloval je pri ustvarjanju skuphe države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsak porod j« težek in tudi dr. Korošcu ni bik) zmerom lahko voditi politiko. Zmerom pa sta ga pri njegovem delu vodili dve misli: slovenska narodnost in trdnost in moč skupnih sil kraljevine Jugoslavije. Da je vendar prišlo do sporazuma Srbov in Hrvatov, je po velikem delu tudi zasluga dr. Antona Korošca. Prav tako gre njemu velik del zasluge, da stojimo danes Hrvati, Srbi in Slovenci nasproti vsakomur kot nepremagljiv zid. Slava dr. Amtonu Korošcu!« Govorih so še kot zastopnik predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča beograjski župan Jevrem Tomič, ministr dr. Krek, v imenu slovenskih županov dr. Adlešič in drogi, združeni pevci Hubadove župe pa so ubrano zapeli »Usliši nas«. Počasi so se nato začele razhajati množice pogrebcev, a reditelji so imeli še dovolj dela, da so ob grobu razmestili velikanske kuje vencev. Dr. Fran Kulovec naslednik dr. Korošca. V torek popoldne je bila v veliki dvorani Uniona v Ljubljani seia šir?0,Ta banovinske-ga odbora Jugoslovenske ra.dikalske zajednice za dravsko banovino. Vodil jo je kot podpredsednik minister dr. Krek. Prvi del seje je bil posvečen spominu blagopogojnega dr. Korošca, drugi del pa je imel nalogo izpopolniti mesto, ki ga je doslej zavzemal dr. Korošec. Za predsednika banovinskega odbora je bil soglasno izvolien senator in bivši minister dr. Fran Kulovec, za tamika pa minister dr. Krek. Prav tako je bil dr. Kulovec soglasno določen za mesto podmredsednika glavnega odbora Jugoslovenske radikalske zajednice. LiuhliBna od 22. do 29. decembra Nedelja, 22. decembra: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Komorna glasba (Trio Marin, Co-melli, dr. Svara). — 9: Napovedi, poročila. _ 9 15- Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (Jože Jagodic). — 10.15: Radijski salonski orkester (vodil bo Novšak). — 11.45: Klavirski koncert (Stiriročno: prof. Ivan Krmpotič in dr. Valens Vodušek). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Bučarjevi napevi (sodelovali bodo Mi j a Vidičeva, Avgust Berlot, Kazimir Drašler in radijski orkester). — 17: Kmetijska ura: Pogoji za dobičkonosno ovč-ierejo (inž. Anton Greif). - 17.30: Mladinski zbor »Zvonček«. — 18.15: Valčkovi kralji (plošče). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Slovenska ura: a) Franc Kunstelj: »Marijo nosijo« — narodopisni prizori, b) Sestre Fin-kove- Narodne. — 20.30: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli bratci (plošče). . Ponedeljek, 23. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7..05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Balalajke (plošče). — 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Razigrani komorni zvoki (plošče). — 18.40: Rastlinska odeja slovenske zemlje (dr. Tomažič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). — 20: Operni napevi (sodelovala bosta Valerija Heybalova in radijski orkester). — 21.30: Naše pesmice (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli trio (klavirska harmonika, kitara, havajska kitara). Torek, 24. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi, objave. — 13.15: Salonski kvartet. — 14: Poročila. — 17: Trenutek zbranih misli (radijski orkester). — 1815: Božične pesmi bo izvajal kvartet klarinetov (solo bo pel Anton Sladoljev). — 19: Napovedi. — 19.05: Zvonjenje (plošče). — 19.15: Božič, praznik miru — predavanje (Rudolf Dostal). — 19.35: Ljudske božične pesmi s spremljevanjem harmonija (Kvartet sester Stritarjevih). — 20.15: Svetonočnice bo bral pesnik Silvin Sardenko. — 20.30: V svitu ja-selc (sodelovala bosta radijski komorni zbor ln radijski orkester). — 22: Božični pozdrav. — 22.10: Božične pesmi bo pel trnovski cerkveni zbor, vmes harfa na plošči. — 23: Božične pesmi iz raznih dežel (plošče). — 24: Prenos polnočnice iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Sreda, 25. decembra: 9: Jutrni pozdrav. — 9.05: Napovedi. — 9.15: Simfonija v d-molu (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Obisk pri Bachu (plošče). 11.45: Tamburaški orkester (solistka Jančarjeva). — 12.30: Praznični koncert (radijski orkester). — 13: Napovedi. — 13.08: Praznični koncert (sodelovala bosta kot solist profesor Lipovšek in radijski orkester). — 14 Striček Matij ček kramlja in prepeva. — 17 Zdajšna vojna in misijonsko delo cerkve (dr. Jože Gracer). — 17.20: Prenos z razstave ka-narčkov-vrvivcav. — 17.30: Praznični zvoki (plošče). — 18: »Cvetoča noč«. Božična igra. — 19: Napovedi. — 19.05: Božične pesmi. Zbor cerkve sv. Jožefa. Solo Angela Haucova ob spremljevanju harmonija). — 20: Plošče. — 20.30: Koncert. Sodelovala bosta Stanko Prek (kitara) in radijski orkester. — 22: Napovedi. — 22.05: Slovesni zvoki (plošče). Četrtek, 26. decembra: 9: Jutmi pozdrav. 9.05: Napovedi. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski jazz-kvartet in Cimermanov kvartet. — kovih del (plošče). — 10.15: Trboveljski pevski jaz-kvartet in Cimermanov kvartet. — 11.45: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Operetni napevi. Sodelovali bodo Dragica Sokova, Ivan Franci, in radijski orkester z dirigentom Sijancem. — 17: Kmetijska ura: Kmet in javna bremena (dr. Franc Pergar). — 17.30: Gorenjski trio (tenor Janez Aha-čič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Slovenska ura: radijski komorni zbor in radijski orkester (dirigent Sijanec). 21.15: Citraški trio »Vesna«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za veselo rajanje (plošče). Petek, 27. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Slovenski odmevi (plošče). — 12: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Citraški dueti (Kosi Ivan, Fleišman Jožica). — 14: Napovedi, poročila. — 14.10: Tujskoprometno poročilo: Dolenjska za smučarja in zimskega turista. — 18: Ženska ura: Kaj je prineslo leto 1940. slovenski ženi (Elza Doboviškova). — 18.20: Okrogli napevi (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Za planince: Prva pomoč v steni (dr. Bogdan Brecelj). — 20: Pevski koncert: Pav- la Lovšetova, pri klavirju prof. Lipovšek. — 20.45: Reproduciran orkestralni koncert. — 21.15: Kvartet mandolin (Antunovič). — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Beethoven: Simfonija No VI. (pastoralna) in Cajkovskij: Koncert za gosli in orkester. Sobota: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče vesele bomo izbrali. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče vesele bomo izbrali. — 14: Napovedi, poročila. — 17: Otroška ura (Manica Komanova). — 17.30: Domač pozdrav (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Koncert nabožne glasbe. Sodelovali bodo: Andrej Jarc (tenor), Tone Petrov-čič (bas), Ivan Mele (orgle). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.45: Poskočni napevi (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Prazniki, prazniki...« Pisan večer za konec meseca: šale, petje, godba. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Klavirska harmonika (Jože Povše). Zobrov je že zelo Prva svetovna vojna je skoro iztrebila zo-bre, zanimive zastopnike evropskega prago-veda, ki je bilo nekoč razširjeno tudi v naših krajih in jih je bilo še v začetku tega stoletja nekaj sto glav. Posledno zatočišče je našlo to divje živeče govedo v Beloveški pu-šči v zapadni Belorusiji in v kavkaških gozdovih. Vojna pa je strahovito pustošila med čredami in bila je nevarnost, da ne bo zober čisto uničen. Le izrednemu zanimanju ruske vlade gre hvala, da je obstoj zobra zagotovljen. Danes živi v Beloveški pušči 19 zobrov, po vsem svetu pa jih je 98. Čistokrvna pa sta v tem številu samo še dva. Zobri so zelo zanimive živali. Odrasel zober doseže težo 1000 kg. Žival je zelo skromna glede prehrane in odporna. S križanjem zobra z domačim govedom so dobili izredno močno in odporno žival. Prav malo na svetu od križanja zobra z domačim govedom si obetajo važno izboljšanje. Državni park Askanija nova v Ukrajini je edini kraj na svetu, kjer se vrši znanstveno delo za rešitev zobra. S križanjem zobra z ameriškim bizonom so v Ukrajini vzredili 71 samcev in 63 samic. Iz Belovške pušče so prepeljali devet zobrov v državni zaščitni park na Krimu, kjer se je govedo dobro privadilo podnebju in pokrajini in ima že naraščaj. Hkratu so letos prepeljali tri samice in dva samca be-loveškega plemena v kavkaški zaščitni park. Pred tedni je uprava za obnovitev zobrov dobila obvestilo, da se je ena izmed samic že obrejila. Ruska vlada je na ta način prav zadni trenutek posegla vmes in preprečila popoln pogin tega znamenitega evropskega goveda, ki bo imel morda še važno vlogo za izboljšanje domače govedi. Kako dolgo so trajale vojne V zadnjih sto letih je bilo precej vojn, ki so bile po svojem trajanju precej različne. Mehiško-ameriška vojna se je začela leta 1846. Trajala je 18 mesecev. Krimska vojna z začetkom 1. 1854. se je vlekla dve leti, ameriška državljanska vojna z začetkom v letu 1860, pet let, nemško-francoska vojna (1894) šest mesecev, kitajsko-japonska vojna (1894) osem mesecev, špansko-ameriška vojna (1. 1898) štiri mesece, transvalska vojna z začetkom 1. 1899. dve leti in 6 mesecev, rusko-japonska vojna z začetkom 1. 1904. 18 mesecev, prva balkanska vojna z začetkom 1. 1912 pet mesecev, druga balkanska vojna z začetkom 1. 1912. šest tednov, prva svetovna vojna z začetkom 1. 1914, štiri leta, tri mesece in en dan, poljsko-sovjetska vojna z začetkom 1918. leta osem mesecev, vojna za Cha-co z začetkom 1. 1932. 18. mesecev, abesinska vojna z začetkom 1. 1934. sedem mesecev, španska državljanska vojna z začetkom leta 1936. dve leti in šest mesecev, kitajsko japonska vojna z začetkom 1. 1937 traja že tri leta in tri mesece, rusko-finska vojna z začetkom 1. 1939. štiri mesece. Kdaj se bo končala zdajšnja vojna pa se seveda še ne da niti približno prerokovati. Gibčnost in mladost se dasta ohraniti Kdor utegne, naj napravi vsak dan tole, pa bo v pozna leta ostal gibčen in mlad. Ko se zjutraj zbudiš, stopi takoj k oknu in ga odpri, čeprav je še tako hud mraz. To ne škoduje, temveč koristi. Potem petkrat globoko zadihaj. Stopi tri korake od okna in petkrat počeni in vstani. Stojiš tudi pri počepu na prstih in imaš kolena tesno skupaj. Potem kriliš z rokami v krogu dve minuti in greš nato desetkrat z vojaškim korakom po sobi gor in dol. Po teh vojaških korakih se razkoračiš, napraviš kolena trda, se pripogneš in se skušaš z iztegnjenimi rokami dotakniti tal. Pri otrocih je to lahka stvar. Pri starejših je težav-nejša, toda s stalno vajo dosežeš to. Vsak dan pridejo konci prstov bliže tal in kmalu je to igrača. Za nameček s<> nekajkrat krepko pre-tegni in napni vse mišice. Po teh prostih vajah se umiješ po vsem le- lesu z ne preveč hladno vodo, se krepko obrišeš, na pol oblečeš in spet stopiš k oknu, kjer nekajkrat krepko zadihaš. To jutrno opravilo terja zelo malo časa. Samo pet minut. Z oblačenjem skupaj morda četrt ure. Po kosilu izgineš spet samo za pol ure. Ležeš na hrbet, zapreš oči in ničesar ne misliš. Ležiš samo četrt ure. Če nimaš mirne sobe, sedeš k odprtemu oknu in prav tako mirno in brez misli uživaš svoje četrt ure. S tako telovadbo dosežeš, da boš leta in leta zdrav in vesel. VELIKA LJUBEZEN Nada: »Dušan je bil moja največja ljubezen.« Vera: »Kaj si ga tako ljubila?« Nada: »Ne, toda on je bil skoro dva metra visok.« Oglašujte v »Domovini«! »■ur - i ZA SMEH IN KRATEK ČAS POZABLJIVEC. A: »Zakaj pa ste že tako zgodaj na postaji? Vaš vlak se bo odpeljal šele čez dve uri'<. B: »Vem. Toda jaz se zmerom šele na postaji spomnim, kaj sem pozabil doma. Zato grem toliko prej na postajo, da se lahko vrnem po pozaoljene reči.« Listnica ureifnlStva Ormož. Povprašajte kakšnega urarja! MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostaneio strofjo rajni VAŽNO ZA PRAŠIČEREJO! Uporabljajte vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek »Mastelin«, zakonito zavarovan. Dobite v vseh trgovinah zavitke po 3 do 6 din. Glavna zaloga Magdalene, Rače. NEVESTE POZOR! Partija prvovrstnih šivalnih strojev je poceni na prodaj v Ljubljani pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve). Tudfob nedeljah dopoldne na ogled. 300 IŠČEM DEKLE ki zna vsa kmečka dela. Biti mora pridna in poštena. Bajcar Ivan, mlin, Zagorje ob Savi. 304 NASVETE ZA BOtlČ Vam da časopis »žena in dom«. Zastonj dobite božično številko, če sporočite naEslov na »žena in dom«, Ljubljana 108. Usoda liudi! Znameniti grafoog F. T. Karmah se je odločil lz-tle:ati Vjun horoskop. "Njegova piiznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na Cudovl-tost. Gralo og F T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo,, kdaj lah-ko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogled« ljubezni, trgovine,- loterije itd Njegov popis minulih, (tedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Va5e začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne JadikuJte, kajti vse se o pravem času obrne na boJje. Sporočite ml VaS naslov lil povem Vam o Vaši--—--------- bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več L.ego Dl smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život ln okult-ne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno Pošljite še danes natančen nasov ln rojstne podatke ter v naprej 30— din ea knjigo »NaS život ln okultne tajne, na čekovni ratai 174S5, na točno in stalno adreso: ' - (JCartnah Žalec NOVOST! SAMO DIN 49.50 ■m! 62.300 AriKer-um pravi S vinarski »troj. Dobra kvaliteta, lep kremi r an okrov • pismeno garancijo Din 49.50 Ctov. 82.301 ista ■ osvetljenimi kaz&lci to številčnico (Radiom) Din 59.50 Zahtevajte cenik, ta 'am ga poSlje 2 -tonj to poštnim prosto 99 Drava" - je prava zavarovalnica malega človeka MARIBOR, Sodna ulica 1 — v lastni palači. Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri »DRAVI«. — Zahtevajte pojasnila in obisk zastopnika! P ostani in ostani član Ciril Metodove družbe! MOSTOVA ESENCA ..MOSTIN" M 11* Z nato umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhniml =>t roSktpripravi lz borno, obstojno ln zdravo domaČo pljaCo Cena 1 steki za IftO litrov din 25.—, po pošti din 45.—, 2 steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—. REDI N" REDILNI PRAŠEK »REDIN« za praSlče. — ^fjfJIlafcj Vsak kmetovalec si lahko ^iHfllUlir nitro in z majhnimi-stro-6ki ziedi svoje prašiče. ^^^JV # W Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 za.v. 8 din, po požti 19.— din, 3 zav. po pošti 35,— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redln« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, židovska al. 1 a. Za štajerski del Slovenije tn Prekmttrje pa samo drogerlja KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin ln Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga »SPOLNO ŽIVLJENJE«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je, ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne ji zaupati skHvnostl življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvaroval) jib bomo pred.lažmi ln zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina ln vsak odrasel človek. Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij tn stane s poštnino vred samo Din 20.—. Namenjena je predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »MOJ DOM«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna' centrala, Ljubljana, Dvofakova 8a. Ali se hočete izrsebitj REVMATIZMA, PROTINA Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje. sključen je rok in nog, nate-zanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo Odstraniti, sicer bolečine še napreduiejo. Nudim vam zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče domače pitno zdravljenje ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. — Pišite mi takoj, pa dobite oa mojih, po vseh deželah obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in nje-. govem hitrem delovanju. -*<- Poštna nabiralnica: PANNONIA APOTHEKE, BUDAPEST 72, Postfach 83. Abt. H. 286. Ljubljana 6 t/sstna protokollrana tovarna ur v Irki NAJLEPŠE ČTIV0! Ravijen: s Klabund Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Ravijen: £ma VOj„a Thompson: flfajeijeva: Rudarska balada Vezana knjiga<: din 15.— ' \ f ZAL0ZBA ,,CESTm 1 LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 novi čevlji 72286-44 Tople ženske domače copate iz mehke klobučevine, z gumastimi podplati, 2927-64850 Praktični moški nizki čevlji iz govejega boksa, z usnjenimi podplati in petami. 7252-57 Visoke domače copate za otroke, Izdelane iz toplega volnenega dubla. Od štev. 27 do 30 din 39.— Od štev. 30.5 do 34 din 45.— z obšitim podplatom: od štev. 27 do 30 din 45.— od štev. 30.5 do 34 din 49.— 2405-66115 Udobni ženski nizki čevlji iz črnega ali rjavega boksa, s petljo na nartu (ristu) iz kroko-usnja. 9679-64728 Elegantni moški visoki čevlji iz finega telečjega boksa, z usnjenimi podplati in petami. 8262-68002 Visoki otroški čevlji iz močnega boksa z močnimi gumastimi, neraz-trgljivimi podplati. od štev. 27 do 30 din 89.— od štev. 30.5 do 34 din 99.— od štev. 34.5 do 39 din 119.— 3935-64618 Trpežni ženski čevlji iz govejega boksa z močnimi usnjenimi podplati in nizkimi petami. Za vsak štrapac. 5861-24805 Zelo lepi in okusni otroški čeveljčki, izdelani iz laka, kombinirani s sivim boksom. .m j. 4767-68004 Močni, visoki moški čevlji iz preša-nega usnja, prikladni za vsako, tudi najtežje delo, z debelimi in trpežnimi gumastimi podplati. 6662-44722 Trpežni čevlji za dečke, iz telečjega boksa, z usnjenimi podplati in petami, od štev. 27 do 30 din 149.— od štev. 30.5 do 34 din 169.— od štev. 34.5 do 39 din 199.— Za Narodno tiskarnu Fran I e r a n. Cri-jiijtf rilip OnilarJIč Izdaja im knnzorcij »I)nr«ii=npr.