0*00 000 0***0000*00—*** -YKAH XXXL OmHH HH« PROSVETA ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE •» «MMm mm Mmmi M, UM, M »I IMMtMi nuinKiA tli hAMnnl .. liutiint. —**»0»*+»m0000000000m00W0000000tt*»*'l Uredniški i« uprarnitkl proatori: mi South Lawndal« Aro. Offlco of Publicatlon: NS7 South Uwnd.l. Aro. T»l«phon«. Ractaall 4904 mmui m, trn. u io w Omin« «r Bar* «. itvt. CHICAGO,iti,., PONDKLJEK, 31. JANUARJA (JAN. 31), 1938 • §s»aertptloB »S,00 T-rft STKV,—NUMBKK 21 for ■oiHut «t ■ podal r«U of »eetaia proetded for^toaoction 1108. Aet of Oct. S. 1I1V, avthorlaod oa J um 14, ISIS ov incident medAme večal krizo Japonsko vlada naslovila nov protest Tokiju, ker je japonski vojak napadel ameriškega diplomata v Nankingu. Japonski državnik namignil, da prihaja konflikt s Sovjetsko unijo. Koncentracija ruskega vojaštva na Daljnem vzhodu A Fašisti ubili 158 ^ otrok t Barceloni |Washington, D. C„ 29. jan, ivni pravdnik Cordeii Huil je loči instruiral poslanika Gre-v Toki ju, naj odločno prote-ira pri japonski vladi, ker je kki japonski vojak napadel in [lofutal Johna M. Ailisona, taj-ameriškega poslaništva v inkingu. Istočasno je držsvni it objavil poročilo o talentu, ki se povsem razlikuje uradna japonske izjave. Hull tem poročilu tudi hvali Alli->vo delovanje na Kitajskem. ' ■ , • * I Poročilo državnega depart-»nts pravi, da ni bil napaden 10 Allison, temveč tudi Char-Riggs, profesor na nanking-univerzi, ki je ameriftka u-inovs. Allison in Riggs sta se [vzela za neko Kitajko, ki so jo >n8ki vojaki s silo odvedli v fjaiko barako in posilili. Ko sta tla preiskati ta slučaj, sta napadena. * . Domei, japonsks časopisna a-tura, je objavila drugačno počilo o incidentu. Ta pravi, da se-Američana predrzno ob-tla, ko sta priila v neko ki-isko hišo, katero so japonski Maki preiskovali. Zahtevo jamskih vojakov, naj ss odstra-, sta ignorirala, nakar sta vržena is hiše. ? Ameriški protest tudi naglaša, i se japonska vlada ne drži ob-nb, ki jih je dala po napadu in »topu ameriške topničarke Pa-\y. Japonski vojaki le vedno enijo in uničujajo lastnino a-eriških državljanov v kitajskih estih, katere so zaaedli. Šanghaj, 29. jan. — Japonske »jaške avtoritete ao danes izja-le, da japonski vojak, ki je o-ofutal ameriškega diplomata llisona, ne bo kaznovan. Vojak storil le svojo dolžnost in za cident je odgovoren' Allison. Tokio, 29. jan. — Japonska sda je danes izjavila, da se bo nedanjega konflikta a Kitaj- 0 razvil fte večji konflikt. Ge-iral Sugijama, vojni minister, 1 informiral javnost, ds se mo-> Japonsks pripraviti ns vojno tretjo silo. V mislih js imel so-etsko Rusijo, dasi je ni omenil. Hfijama je podal to senzacio-ilno izjavo v parlamentu v te-i debate o nadaljnjih apropria-jsh za financiranje vojnih ope-cij na Kitajskem. Parlament ora dovoliti najmanj $1,800,->0,000 v te svrhe. Vsdrievanje ponske oborožene sile ns Ki-ijnkem in vojne operacije ao »le Japonsko že čez mflijsrdo >lsrjsv v zadnjih šestih meae-h. I -ondon, 29. jsn. — SovjeUks utijs a talno pošilja vojaške če-na mejo na Daljnem vzhodu. ier je te koncentrirana velika rmada. Tri vojaške divizije so '"pele tjs v zsdnjem tednu. An-«*ki diplomatih ni krogi so is-lv'M. da je Ruaija že vprašala *liko Britanijo, ali jo je pri-'»vi jena podpirati v slučaju, da ' zaplete v vojno z Japonsko. , Sovjetske avtoritete so mne-»• <1* je is akrsjni čaa. da An-ie. Francija, Amerika in dru-driave. ksterth Intsrese na oljnem vzhodu ograiajo japon-militaristi, nastopijo proti Ponaki. Avtoritete so tudi ns-ds bo Rusijs isstopils Ufe narodov, če bedo vsleaile plačevali akcijo proti Jspen- Kampan ja proti nacijem v Avstriji Policija aretirala sto nacijev več Domače vesti Čiksški pionir umrl I Chicago. - Dne 28. januarja tirana, da se pripra^ajo na puč ,,«.►1 iu.._ ali teroristične demonstracije Dunaj, 29. jan.-^Več ato nacijev je bilo aretiranih po vsej deieli, ko je bila policija infor- Ofenziva na dveh frontah v vzhodni Španiji BARCELONA, 31. jan_Faši. stični letalci ss v dveh včerajšnjih napadih aa Barcelono, glav it* mesto Španske ljudske vlada, ubili čsz 360 oseb, med temi 158 otrok. Napol uradna poročila pravijo, da je bik) 700 oseb ra-njenih. Otroci, vojne sirote, so našli smrt v pritličju neke stare eerkve, kamor so ss zatekli iz bližnje sirotišnice. Na ta cerkev so letalci vrgli štiri bombe, ki so Jo porušile. Madrid, 29. jan. — Španska vlada nasnanja, da so njene čete porazile upornike v ljuti bitki južnozapadno od Teruela in zasedle fašistične pozicije. V istem sektorju so lojalisti okupirali tudi hrib pri E1 Muletonu. Vladni letalci so včeraj bombardirali fašistične vojaške koncentracije pri mestu Carineni, ki iafti 80 milj južnozapadno od Za-ragoze, uportrfške trdnjave. General Franco je poslal nove Čete na to fronto, da ustavi prodiranje lojalistov proti Zaragozi. V spopadih, ki so v teku ns o-zemlju 80 milj severni od Teruela, je savojevana armada več tisoč vojakov in obe strafti sta utrpeli velike izgube. Salamanca, 29. jan.—-Petnajst vladnih' letalcev je včeraj napadlo to mesto, glavni stan fašističnega režima, s bombami, ki so povzročile veliko škodo. Koliko ljudi je bilo ubitih, še ni znano. Topniške baterije so obstreljevale letala in jih končno pregnale. Hendayo, Francija, 29. jan — Španske ljudske čete ogražajo fašistične komunikacijske zveze na dveh frontah v vzhodni Španiji. Ofenziva je bila odrejena, da se zmanjšš pritisk fašističnega vojaštva na Teruel. Infante-rija, topništvo in bojna letala sodelujejo v ofenzivi. Fašisti priznavajo, da so lojalisti v ofenzivi, zaeno pa trdijo, da so vse dosedanje naskoke na svoje pozicije odbili. Vroče bitke so se vnele, ko so španske čete pričele prodirati proti palo-merskemu gorovju, ki leži ns severni strani Tsruela. • Preko tega gorovja gro cesta proti severozapadu, po kateri dobiva fašiatiftna armada v dolnjem delu Aragona orožje in strelivo. Cilj lojalistične ofenzive je uničenje te ceste. Druga ofenziva, ki je presenetila fašiste, je v teku na fronti pri Villanuevl del Huervl v južnem delu province Zaragoze. je umrl v bolnišnici Frank Hu-. dale iz Berwyna, član društva1 P™11 Sosedje št. 449 SNPJ v Ciceru. Star je bil 62 let in rojen v Jur-ksvasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je živel 40 let in član 8NPJ je bil od začetka. Tu sapušča ženo in dva sinova, v Braddocku, Pa., dva brata, v starem kraju pa še živega očeta v starosti 86 let. Truplo pokojnika leži pri pogrebniku Fiala, 6215 W. 26 st., odkoder se vrši civilni pogreb v torek, 1. februarja, ob dveh popoldne na češko Narodno pokopališče. Novice iz Penne Strabane, Pa.—Josephine De-loat, mlada Članica SNPJ, je po'cij| nesreči padla doma po stopnioah in si je zlomila levo*roko v komolcu, desno pa pobila. Zdravi se doma.—Albin Florjančič se je vrnil is bolnišnice, v kateri je srečno prestal operacijo. Zdaj se zdravi doma.—Viktor Sel se je tudi povrnil is bolnišnice, v kateri ss js sdravil eno leto, ko je vladi. Večina i nacijev bo pridržana v policijskih zaporih čez nedeljo, ko so imele izbruhniti demonstracije ob priliki pete obletnice Hitlerjevega režima v Nemčiji. T Naval na nacije bo imel morda resne posledice. 96 nacijev je bilo aretiranih samo na Dunaju, med temi stotnik Jgsef Leopold, vodja organizacije avstrijskih nacijev. Pon^ila is več virov na-glašhjo, da so se nfCiji 4e dolgo pripravljali, na protivladne demonstracije in puč. V Solnogra-du in drugih avstrijskih mestih KRAVALNAKON-VENCIJ1 RU-DARSKE UNIJE Creen pravi, da je pripravljen nastopiti pred nasprotniki OBSODBA CIKASKE POLICIJE Waahington, D. C., 29. jan.— Hyden Smith, zamorec in delegat na konvenciji rudarske uni je UMWA, je povzročil kraval, ko je v svojem govoru zahteval avtonomijo za rudarski diatrikt v južnem delu West Virginije, zaeno pa je priznal, da je bil Šerif sk i deputij v službi premogo-kopne družbe v Raleighu, W. Va., ko rudarji še niso bili organizirani.. Nekateri delegat je so ae bili zagnali proti Smithu, da ga je bil tudi policijski naval na are-,premikastijo, toda pretep je pre- ' prečil Lewis s apelom, naj ae po- dišča, v katerih ao $e zbirali na- Avtoritete pravijo, da ao zasegle mnogo važnihi dokumentov v navalu na glavni stan voditelja nacijske organizacije. Ti dokumenti dokazujejo, da so naciji odredili mobilizacijo napadalnih čet, kar je v Avstriji prepovedano, in se pripravljali na puč. pri delu v rovu izgubil nogo.—. p Joe Novak at, ki je bil v bolniš- f^J*"* ,, sffSP v - ^^ 4 s svojima šaiiama. — V mirijo. Ko se je vihar polegel, ao da-legatje sprejeli predlog, da nekateri rudarski distriktl dobijo delno avtonomijo. Delegatje Is Weat Virginije, Pennsylvanije in Kentuckyja so zahtevali popolno avtonomijo in to vprašanje bo ponovno prišlo pred konvencijo. M lami, Fla., 29. jan. — VVilli-aml Green, predsednik Ameriške niči v Canonsburgu, se zdaj nahaja j okrajnem domu. — Mil-dred Cesnik se je po dveh tednih zdravljenja vrnila iz bolnišnice na dom. Milwauške novice Mlbrsttkatfc — Frank Sušnik, gostilničar, je imel ns stsnovs-nju nekega Walterja Larsena, ki se je pri njem zfdolžil, toda obljubil je Sušnlku, da mu vse poplača čim prejme iz Kenoshe dedščino $1800. Zadnji mesec je bil Sušnik okraden za $250 in nekaj dni kasneje je Larsen "pošteno" plačal svoj dolg. Rekel je aamreč, da on vedno "pošteno plača svoje dolgove". Zadnje dni;je pa policija prijela Larsena, ko je skušal vlomiti v blagajno pri nekem podjetju. Tedaj Je priznal, da je on okra-del Sušnika in potem Sušni k u "poštsfcamčal" svoj dolg s Suš-nikovim denarjem. — Srebrno sta zad poroko sta zadnje dni slavila dva delavpke federacije, je včeraj Izje j javil, da je pripravtjen na sesta- in Frank Lustik Plymouthu pri ShSboyganu umrl rojak Frank Slabe st. v vi-! nek s svojimi nasprotniki, ki so soki starosti 94 let. Doma je bil fs na konvenciji rudarske unije iz Logatca na Notranjskem In v | obdolžili dualnega unlonisma In Ameriko se je priaelll pred 60 drugih prestopkov. "Prav rad bi leti, in sicer v Tower, Minn. Za- se sestal z obtoževalci, da zavr-pušča dva einova inUri hčero.— *em njihove obdoHitve," je dejal Anton J. Stiglitz j« bil ponovno Greln. Izvoljen za tpoalovodjo hranilne ga oddelka National banke v Sheboyganu. Poroka Chicago. — Zadnjo soboto sta se poročila Leo Komschsr iz Ci-csrs in Annie Skočir iz Chicaga, oba iz mlade generacije in člana Pionirjev št. 559 SNPJ. Nevesta je nečakinja s. Mary Udovlčeve. Obilo sreče t \ Is Južne Amerike Buenos Airea, Arg.—Dne 81. dec. sta se tu poročila Marijan Saunig iz Bilj pri Gorici in Pavla Fabčič iz St. Vida nad Vipavo. »»M Green, ki se mudi na seji sk sekutivnegs sveta ADF, js bil pismeno pozvsn, naj pride na konvencijo rudarske unijs in ae zsgpvsrja. Obdoliitev, da Green propagira dualni unionizem, slo ni na dejstvu, da je izdal čarter Progresivni rudarski uniji v II linolsu, ki je v konfliktu z Lewl sovo organizacijo. Delegatje na konvenciji rudarske unije ao za pretili z izključenjem Greena ii organizacije. Waahlngton, I). ('., 29. jan.— Konvencija rudaraks unije UM VVA je včeraj sprejela reaoluci jo, v kateri hvali predsednika (Daljo aa 1 atrani.) Proti preiskavi de lavskega razsodišča Ameriška delavska federacija revidiral* svoje stališče mmrnmmm^rnmm % Waahington, D. C., 29. jan.— Senatna preiskava federalnega delavskega razsodišča, katero je zahteval senator Burke, demokrat is Nebraake, se ne bo vršila. William Green, predsednik Ameriške delavake federacije, je včeraj isjavil, da je njegova or ganlzacija proti preiskavi, ker se boji, da bi ta rezultirala v amen-diranju Wagnerjevega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Na konvenciji ADF, k) se je vršils v Denverju, Golo., je bils sprejeta reaolucija, vsebujoča žgočo kritiko delavskega razsodišča. ' Senator Burke je zahteval preiskavo delavskega razsodišča, katerega Je obdolžil prlstranostl v prilog unijam Odbora za industrijsko organizacijo, ker je u-pal, da bo njegovo zahtevo podprla eksekutlva Ameriške delavske federacije. Sedaj, ko je ta zavzela drugačno stališče, preiskave najbrž ne bo. Kongresnih Ksnnmy izvršil samomor Waahington. D. C., 29. Jan^-KongresnJk Bdward A. K*nney. demokrat iz Hew Jera*yja, si Js tnj« s skokom a še- končal življenj« atega nadstropja hotela Cartton, v katerem Js stanoval. Samomor je iavršii po banketu, ki so gs priredili člani deiegscije is njegove država ia trgovske zbornice. Kenney je bU znan kot zagovornik ideje, da ee uvede v Ameriki loterija. Id M prinesU vladi več milijonov dolarjev na kts - Aretacija vojaških častnikov v Grčiji Avtoritete odkrile proti-vladao zaroto Atene, Grška, 29. Jan. — Petnajst oseb, med temi trije visoki vojaški častniki, so bili v*s-raj arstlranf na obtožbo, da so skovsli protlvlsdno zsroto In nameravali umoriti premierja Me taxasa, grškega diktatorja. Nedavno je vlada izgnala več oseb na kaznilniške otoke, ko so jih sodišča spoznala sa kriva širjenja prevratne propagande. Dunaj, 29, Jan.—Sem doapela poročila se glasijo, da Je vlada odredila' mobilizacijo vojaštva, da potlači morebitne demonstracije in izgrsde proti mssnsmu izgonu politikov, ki so vodili opozicijo proti diktaturf premierja Metszsas. (Gršks vlsds Js včeraj uradno zsniksls vsstl o mobilizaciji vojaštva.) Daal poročila ne omsnjsjo i* men voditeljev atsrlh političnih strank, ki so bili isgnsnl iz Grči-Js, je znfno, ds so msd temi bivši ministrski prsdssdnik George Kaphandsrts, bivši sunanjl minister Andrevv Miqh*l<>kopblo* in John Theodokis, vodja naclona-liatične atranke. Vlada pravi, da ao bili voditelji opozicije aretirani In obaoje-ril, ker so širili protivladno propagando in podllgali ljudatvo na upor. VELESILE OBLJUBILE ZVESTOBO Ud NARODOV Angleški diplomat priznal« da je delo Lige omejeno OPOZICIJA PROTI SANKCIJAM fteneva, 29. jan. — Velika BrU tanija, Francija In Sovjetska u-nija—edine veleaile, ki so ostalo v Ligi narodov—ao alovesno izja-vile, da bodo branile in zagovarjale načela mednarodne kooperacije, na katerih podlagi Je bila Liga narodgv ustanovljena. An-thony Eden, angleški sunanjl minister, je priznal, da je bilo (Milje aktivnosti Lige narodov o-mejeno, ker so tri velike države — Nemčija, Japonska in Italija — izstopile iz Lige. Izjava repreaentantov treh ve-leail se splošno smatra u dokaz, da ae bodo ie nadalje trudile, da ohdriijo Ligo narodov pri življenju ln to kljub sporazumu, da Liga narodov ne bo Izvajala eko-nomakih sankcij proti agrtsiv-nim državam v smislu šestnajstega Člena ženevske pogodbe. Velesile so dale to koncesijo malim državicam, katsrih reprezentance so izjavili, da bodo raje izstopile iz Lige narodov, kakor da bi se s izvajanjem aankcij zapletle v konflikt z močnimi sosedi, ki so zunaj Lige narodov. Trinajst izmed štirinajst držav, ki so zastopane v svetu Lige narodov, je naglgsilo, da verujejo v temeljna načela ženevskega kovenanta. ČiirluaJsU drŽava je bila Poljaka, katere zunanji mlnlstler Beck nI dal zagotovila glede vzdržltve načel; dejal je le, da bo njegova država ostala zvesta Ligi narodov Mv pravem smislu mednarodnega aodelovanja." Eden je v svojem govoru na« glašal, da Je kompromis, "ki bo služil glavnim namenom, dokler ne bo predložen načrt boljše mednarodne kooperacije, pot, po kateri se lahko pride do sporazuma." Yvon Delbos, franeoski minister, ki Je govoril aa Kdenom, Je isjavil, da Francija saupa Ligi narodov. Makaim Litvlnov, sovjetski komlasr zs zunsnjs zadeve, je rekel, ds Rusijs smatra Ligo ns-rodov sa Instrument, ki ovira pohod agrealvnlh držav, zato jI bo oatala zveata. Morilka brata ssigana naslsktričnsm stolu Cheatbr, III., 29 jan. — Mat i«' Por ter, mati štirih hčera, ki Je nsjsls Italpha Giancolo, da Je ti-moril njenega brata Wllllarmi Kapprna, Je včeraj zjutraj plu tala zločin a smrtjo na elektrll-nem atolu v državni Jstnlšnici v Metiardu, Nekaj minut prsj Je bil poatsvljen lis atol Gisncola, ki Je pred ekaekucijo izjsvil, da ae ne boji amrti, ker vs, ds bo tudi ženaks, ki gs Je nsjsls. ds umori njenega brsta z namenom, da ae lailaati vsote, zs kstsro Js bil zsvsrovsn, končsis življenje wer, ki je imel otvoritveni go- '»* •{jktrlčnem atolu, Homerjev, vor na /.sdnji konvenciji repu- £ 1b,,<1 l'rv* bllkariake atranke. je vel* na kl » i« olm4i\o v amrt aprotr.ik Kooa^valtiivs adminl- n" električnem atoiu. V amrt Je niatracije in "new(Uslake" zako-1 A,ndeljek. Stel irigtonu. ačlaefc prazal žepi la aetrpsae jetatšaice. (Narisal Jerger.) Poljska ustavi napa- d s na rusks vlaks Moakvs, 29 Jsn — Hovjetaka vlada Je naznanila, da Je prejela zagotovilo, da bo preprečila napade na ruako vlake. V zadnjih tednih Je bilo izvršenih več na padov na ruske vlake v Dobuno- vi, v m<>atu ob imljsko-sovjetaki meji. 2 * . PttfStlTI PONDELJEK, 31. PROSVETA THE ENLIGHTEHMEirr ■ IN LASTNIMA (Ima (M«fi) |M# m tate. MM mrilM, I1N m Mrt Mat aa Ia CImm ITN aa MU lau. S H m »al latei aa ta •Ml M iifcoi l|i 11 ■■ rtlai (M UM UittN (M* (w Ml Caaaia N N ptr rmr, Ckimm mI CUmw HN »ar »A« »m r«ar. toM Hotem pripišejo posledice. * Neobhodno je torej potrebno, da članatvo u-nij neprestano pritiaka sa obnovitev pogajanj med CIO in Ameriško delavsko federacijo za mir in spravo. Naj bodo grshi glavnih voditeljev še tako veliki—morajo priti akupaj in ss pomiriti v interesa delavske mase. Interesi delavska mase morajo biti večji, kakor so ossbni interesi—pred vsem prestiži—voditeljev. Voditelji ns obsh strsneh morajo nekoliko popustiti v interesu miru. Dubinsky Je rekel, da noben voditelj ne more trditi, da je delavsko gibanje njegova osebna lastnina; kdor to pravi, Je diktator—In čim prej se delsvci iznebe takega voditelja, tem bolje sanje, pa. naj bo kdor hoče Članstvo unij mora biti odločilna sila, ne pe vaditelji. Cianatvo mora imeti aadnjo besedo. To Je demokracija. In članstvo unU zahteve mir. Zakaj ga ne dobit Članstvo mora zahtevati odgovor. G1 asovi iz naselbin Zanimive beležke Kdo naj vsem ust reže? I Cleveland, Ohle. — Ker je u-rednik Prosvete dobil iz Cleve-landa "ultimat", naj moje dopise zmeče v koš, moram naznaniti, da niso vsi litstelji listov, v katere dopisujem, enekega mišljenja. Baškar »em prejel dopisnico iz LittJe Failsa, N. Y„ od Franka Gregorčiča, ki pravi; "Piši bolj pogosto kot zadnje čase in po smernicah kot dosedaj. Le naprej I* Pred mano je pismo, datirano 4. nov. 1937, ki pravi: "Vidim, da si pogiadit tudi našega "naprednjaka" in novope-Čenega komunista; Witkovicha (v Proletarcu). Jakeoe mi dope-de tvoj način pisanja." Dne 22. januarja je lokalni Cleveland Press priobčil moj dopis pod naslovom "Street Čase Held Superior to Busses", za kar so mi sodelavci dali priznanje, da sem dobro odgovoril Williamu Tovrnsu, reporterju transportnih problemov in da bi moralo biti več takih odgovorov. Paul Weick-ler je dejal: "To je najboljše pismo, kar sem jih čital v PreSfcu." Stari Center« pravi: "Dotoro si odgovoril, BarbičT (Oni ms na-zivajo "B^rbik.") Tom Relley: "Djal sem tvoj dopis med droga naznanila, pa ml ga je odnesel motornlk Copsls, <** «* pokaže še drugim." In še več drugih se je oglasilo* Že parkrat sem omenil, da niti Bog ni vsem mogel ustreči. Najprej je imel le Adama in E-vo, pa nista bila zadovoljna z njegovim ustvarjenjem, kajti hotela sta grlzti kisla jabolka. (Ali to verjamem, me bo kdo vprašal. Nisem bil zraven, ko sta grizla lešnike, ssm ju pa posnemal.) Žena, ki ima več otrok v družini in akuha južino, ne more vsem ustreči s tem, kar je skuhala. Urednik ne more vseh zadovoljiti s tem, kar servira čita-teljem. In kako naj bi jaa navaden in "neinteligenten" dopisni-kar zadovoljil na tisoče in tisoče naročnikov in čitatejev Prosvete ?! Tega tudi ne bom skušal In na to se tudi ne oziram. Tudi jaz opravjam brezplačno še precej drugega dela poleg dopisovanja. Tudi v metropoli niso le oni, ki so proti mojim dopisom. Nskoč, ko sem poelsl pismo Cleveland Pressu, ko so Mussollni-jevi agentje hvalili diktatorja in fašizem, pa sem jih ošvrkal, ml je celo doktor Kern dal priznanje, da ss upam. In tako bom skušal ustreči večini. Zadnja konvencija je z večino dokazala, da me še hoče nekaj časa za dopisnika. In baš ta konvencija je imela "lobista','. Ta čast je zadsla Witkovicha, ured nika lista "za mir in demokracijo", Napreja. Na prejšnjih (posebno waukegaaski) konvencijah se je nastopalo "revolucionarno", ker so puške "pucale", a kljub temu nI bil nihče ubit Sedaj pa Je bilo treba na miren način iskati kalinov, da se naročijo In jim povedati, da edini naš boj je proti fašizmu in da je ss to potreben čisto nov list In dd bo večji uspsh, js treba male sdražbe $ kazanjem na urednika, češ. kaj priobča. kar bi ne smel, in ksj ne priobče. ko bi ja mora)! KajU na tak način bodo naročniki puščali Prosvsto in naročili se bodo ns list "aa mir, demokrscijo In proti fašizmu.** Vesta, čitatelji, slišal sem samo par besed od človeka, ki "ga je imel pod kapo": Tisti vaš u-rednik in Prosvtt* nista vredna hudiča I Pa sem takoj spoznal, kje ae Je tega fant nabral. On n srn reč pripada h tisti grupi, ki js Jako navdušena sa list s geslom "mir In demokracija". Tako ao gotovo razpravljal! na avo-Jih sestankih in on je potem raa-tresal, ns ds bi vedel kaj ali zakaj. To js list ki hoče združiti naše raidrapane grupe. Pa na kekšen način In zakaj? Saj vam Je gotovo znano, kako smo se sdrušsvsli sa časa suše v sovjetski Rusiji. Nsbtrali ima aa sestradane ruske delavce. Ampak, ako bi bili oni čakali na t late naše darove, ki smo JO) v resnici darovali, bi bih poginili, kajti rečeno je bilo takrat da U ati nabrani denar ni videl sovjet ske Ruaije. ftečeno je bila de ss ga je tekaj porabilo sa propagando. Za obrambo Sacco-Van- zettlja so nabrali "bojevniki za demokracijo, mir in prfrti fašizmu," kot je bilo takrat poročeno. do $»00,000, oddali pa ao aa-mo $6,000! Tako ae jim je pred-bacivalo in oni niso tajili! S "tovarišem" Trinajstičem v metre* poli sva imela to zadevo v Pro-sveti. Kje je sedaj Trinajsti^ bom moral vprašati njegovega prijatelja Anton Logarja. Zadnjič mi je dejal, da ga išče. Ne vem, če bosta razpravljala o ti-|* atih $300,000, ali je kaj druge- ■ 1 Sedaj pa gre za španske loja« liste—kolektanje. O da, mivto razumemo, da ao naši fantje resni in izročajo vaak cent, ki ga na-kolektajo. Za naa pa je še vedno vprašanje: Bo li nakolektana všota rea kdaj videla solnčno Španijo in borce za demokracijo? Ze zadnjič nam je Froaveta Na petega januarja je naslovil Naprej a podpisi Toneta Hr- ___________w vata, Geo. Witkovicha in Matica poročala, kako ao si'pošiljateUi|fipelerja odprto pi*tfu> Vihcsntu potem, ko ao prejeli fcolekte in so imeli nalogo jih izročiti kamor s6 pripadale! deMll z izgoU vorpiii, da zo stroški, kajti kateri eo^ISl* le^tolovlco -na-'»teto, katera jim ni hotela odbranega. TereJ mt^a biti "komi- feovkrjati. Sedaj se pa naj to šen". Ni nič čudnega,'da »o nekateri tako navdušeni. Namesto! jla bi jUp za delitev JtaBŠem, be ostalo kje sa propagando«! -M Vzemimo hašo ambplsnco sa španske borce, za katero se se^ daj kolekta. Nekdo je na seji predlagal in par drugih je podpiralo, ne da bi ae reano vzelo V pretres. Sklenjeno je bilo, ako •pa bodo španaki bojevniki še dol- inski boje vnijd še go v boju in 6o še velfkfr- ranjei delegacija kamenjana, nih, se naj kar pripravijo na Frank Berbič, španske ambulance z motorji na *, štirih nogah. Predlagatelj bi bir' moral računati, da za take am* bulančne vozove ne zadofUije ko-, lekta po pet, deset in petlndvaj- lahko izvlečejo petdesetake iz žepa. Ako še ne bo nabralo, kaj potem? Lahko, da bodtf mene vprašali: "Zakaj pa ti ne kupiš?" Razumem toliko, da ao take kolek te v vojne namene kaplje v morje. Kar se tiče finančnih podpor, je španska v&da na boljšem kot M domneva. Ako se Cainkarju, in še posebej vsem glavnim odbornikom, dA se pravočasna odstrani polemika, katero ao pri Naprej u pričeli'e Pro- malo zlo" odstrani s tem, da bomo gh' odborniki debatirali na svoji polletni seji, a U je ali nij Naprej protifašističen list tn zaf^ mir in demokracijo. In to "malo slo" mora gotovo biti uredništvo* kajti le uredništvo je krivo "malega zla". Down z "malim rslom!" Potem bp "mir in demokracija" v Pittaburghu na 57. in Butler st., kjer je bila leta 1915 Tb je prvi SžoHbrgov članek, še e^jtt nadaljnjih, to pa jejfliri&O' da je proti taktiki komunistov. Tn je izčrpek uredniškega ko-1 mentarja: Ako bi bil pisec pre-zident U. S. Chamber of Com-merce ali National Asaeciation of Manufaeturers, ne bi polaga)! nobene važnosti njegovim člankom. Ali kadar dobro znani radikalec, kakor je Benjamin Stolberg, ki pripada levemu krila in je pepo-sen na to, vidi komunfeem kakor prežečo pošast v gibanju ameriškega delavstva, je drugače. V več atvq**h se »e strinjamo s njegovimi izvajanji. V naših Oi Čeh je na dosti vil j i stopinji kot *te Sidney Hillman in Joseph Kennedy. Mi ne vemo keliHo ljudi misft, da je Lewis Stalinov dvojček, da je simbol komunizma v tij deželi. Ali tukaj je pfcec, ki ima dolfoletne igkušnje v delavskem gibanju in kateri pravi, da največja nevarnost Lewisu in ČI0 je komunizem in takozvana "party line". "Fašizem nima večjega sovražnika kot je komunizem, toda politično sta ai ta dva daleč narazen. Člankar Pegler pa večkrat pravi, 44 imata oba skorai enake metode," piše Stolberg v drugem &vpjqm članku. To> sem napisala zato, ker nam je bil f>oslan iz Pittsburgha list Ki se naziva, da je protifašisti« Kcta-kaj »azume, ve, da i*- Komunisti in CIO Sharon, Pa. — Rada prebiram dopise v Prosveti. Nekateri se mi iesui po Popadejo, drugi pa ne. Vsak de- set centov. Tu Je treba Mh, avoj okus. V Pittsburgh Pressu z dne 16. ne motim, je bilo poročano, da ima svoje zlato bankah in tako bolj zaSiguran kredit kot pa Frankova fašistična armada. Španski lojalieti potrebujejo bojevnikov! Zato pa tisti, ki se znate bojevati ■ noži. bajoneti in puškami — kar v Španijo, da ss pobije čimveč fašistov ! To se lahko stori, i»e da bi koga zaprli ali da te postavijo na električni stol. Tam je tudi prostor za Witkovicha! Kaj bo s svojim Naprejem iskal prt Pittaburghu fašiste, ko jih je na tisoče v Španiji. Ce se res bori proti fašizmu, kar v Španijo! .Ar ko ne bo odšel, smatram, da nI resnica, kar on piše! O da, tudi ml želimo zmage špenskim lojalistom, kajti njiho- a^ M- -iifi>. a'^* a #*i jan. sem čttala članek, ki ga je jiapiaal Benjamin Stolberg, kjer piše, kako se je porodila CIO, kdo so njeni najbolj sposobni voditelji in kaj je že vse ta organizacija storila za delavstvo. On piše, da ima CIO danss 85 organi-_____ facij s približno 4 milijoni čla- „ Organizirala js delavce v v *rancoaicintm4M|nih indugtrijahf pomagala je, da so se zvišale plače za mi lijardo dolarjev letno, znižale so se delovne ure za 2 milijona tedensko in izboljšala je delavski položaj v splošnem. CIO ni le velika pridobitev, je tudi demokratična podlaga ameriških industrij in ameriškega življenja v splošnem. To gibanje pa zelo ovira opozicija, katera mogoče prizadene vse. Dve tretjini jih je več ali manj prizadetih v tem /boju. , Stolberg dalje piše. da boj je med progresivno trade-unijo na vrhu organiziranega delavskega gibanja in komunietično stranko, ki je pod kontrolo in vplivom svojih voditeljev, ki so sa "fol-low the party line." Nekateri va zmaga je naša smafa. Ampafc fl^rafcKS« ^jsr« ljudstvu. Vojns stanejo milijoni. Samo en sti^sl lz dvanajstpalčne-ga "možnarja" Je ^stal v 1907, ko ssm bil brl artl|j atrica»l,00 najini 26-letnicl zakona. %em. ki eo nama priredili ta "anrpriae" ali presenečenja, naj. lepša hvala! Udeiašbe ja bila M ko velika kakor na društveni vrti Se enkrat hvala vsem) Evropa vidi Ameriko Ne more se utajiti dejstvo, da irnaL^ često nore informacije o tako imenovane«, vem svetu. Tu nekaj najpriljubljeneigihJ -I.ju _________j- . ^'Ij akih nazorov o prebivalcih Zeflinjenih drv ^ Vse, kar jedo Američani, je i* škatlic. ^ ^ Večina Američanov prebiva v stotem J atropju kakega nebotičnika. 1 Američanke je težko zapeljati, ker so trn* in sebične in ker prav za prav ljubijo uj aarjle. M Američanke je lahko zapeljati, ker poj vsako moralo, kSdar ao na potovanju. j Na ameuiških universah se ne učijo nit je večina časa namenjena športu in flirtu Ulične borbe med policijo in gangsterji aoi kaj vaakdanjeg«. Privadili ao ae ognju strt! puik ipd okni anadi noči. Ceato peljejo ljeno truplo po cestah, toda prjebivalci rte zanimajo več. V Ameriki ni nobene umetnosti in noba umetnika. Nobena Američanka ne zna kuhati, de bi znala, bi bilo brez poinena, kajti noben ti* v Ameriki ae ne razume na dobro jed. Ameriški avtomobili ao tako poceni, d| nihče ne popravlja. Vsak ga zavrže kakor t časnik. 1 V večini Američanov se pretaka indija« kri. " Američanf delajo navdušeno vse življenid omogočijo sfojim ženam demante, jahte im tovna potovanja. Življenje v Ameriki je mehanizirano in j gočasno. Američani so večinoma milijonarji. Vsi a zelo bogati. ,, Večina Američanov je prismojena. ' Američan se ne odkrije, ko stopi v stia nje, če pa sede, položi noge na mizo. Kadar je v Ameriki borzni polom, poakai tisoči s streh nebotičnikov. 2ive tudi kultivirani in civilizirani Amerii toda ti žive v Evropi. Američan^ verjamejo vse, kar jim povei,] sti glede starih mojstrov, starega pohištvi zgodovine v splošnem. Vsak Američan je najmanj petkrat loč« Ameriški inženirji so zelo sposobni v i* vanj* in racionalizaciji, toda redko izum«i#| novega, H Američani so brezsrčni, neromantični, »i jmjo čez trupla. Američani so bedasto sentimentalni. Se marsikaj drugega mislijo Evropci o k ričanih. /Ta neinformiranoat se more primej edinole z nenavadnimi predstavami, ki jih is v Ameriki o Evropcu. N. pr. da vai Frn varajo svoje žene ali da znajo vsi Italijani f u rez zvezd. Napol v šali je nekofc jal, da ima nebo na takšnih meetih "luknji Ni dolgo tega, kar vemo, da prodstavljii "luknje v nebu" samo mesta, kjer zaM temni oblaki silno tenko razdeljene snovi I lobo zvezd. Ti oblaki nam ne zapirajo sansl gleda.na poaamezne zvezdne skupine, trn tudi na meglenice, torej na cele svetov« steme onkraj Rimske ceste. Mnogo raxk| govori za to, da je vse vesoljstvo napolni materijo, ki ae na mnogih mestih zrom temne oblake. Tudi naš solnčni sestav sani bržkone v takšnem oblaku. - Nemški astronom Jung pravi sedaj, dstit laki ne morejo biti v bistvo plinasti, tem* •astoje is prašnih deleev. Plinaste ms« I šne goetote. da bi mogU na ta način zadfiS evetlo zvezd, bi namreč a svojo privlači* vplivala na gibanje zvezd. Te medzvezdtai teiija sestoji očitno iz najmanjših in tuif jih kovinskih delcev, ki evetiobo zvezd jo, oziroma jo vsrkavajo. V prvem priism drobci manjši neko valovne dolžine »vati* drugem pa jih za nekaj prekašajo. Ker temni oblaki ne slabijo enakomerno i lobe vseh valovnih dolžin, povzročajo barvne spremembe, ki so povzročile le pomot Najnovejši pogledi v zgradbo etva nas ailijo, da bomo morali naše ■ o obliki in razsežnosti zvezdnega pi enkrat temeljito popraviti. •» Pred dvajsetimi Uti 245. LISTNICA I REDNi^TVA ■Vodopivec. Tukoa, Pa.: te -nam ime vašega bra-i*' Domače veeti. V Delagui, Colo., je bfl v rovu ubit John Fatur is Bltine na " akem. Jakob Zupane, član SNPJ, je pal nogo pri isti nesreči. Delavske vesti. Ameriške unije prot proti uvažanju delavcev is tujine. Svetovna vojna. Italijani so začeli v tirolskih gorah in ujeli 1500 Avstrijo" , Isvjrtsfca ftoelja. la Bstrogrsd« V«* da se se boliševiški voditelji sprii 1 zarodi mlrovneca vprašanja. Večina K • no z Nemčijo. Vesti s Primorskega Se o kmHijokih natečajih Zadnja leta je propaganda ta pospeševanje kmetijstva nekoli-ko popustila. Posebno tako zvane iitne bitke se ne rasvijajo več tako živahno in glasno kakor pred 12 leti, ko so se pričele, pač pa so se uvedli posebni natečaji, kt so se razširili na rasne kmetijske panoge in se razdelili v pokrajinske in državne. Te dni se zaključijo tretji letni natečaji, ki so bili razpisani sa lansko leto. Priteklo nedeljo so bile v posameznih pokrajinskih glavnih mestih razdeljene nagrade, ki so bile razpisane v okviru pokrajinskih natečajev, prihodnji teden pa bodo v Rimu nagrajeni še najboljši izmed onih, ki so pri pokrajinskih natečajih dosegli prva mesta v posameznih kmetijskih panogah. V goriški pokrajini je bilo razpisanih sa preteklo leto 8 natečajev, tako za širjenje enotnih vrst žita, sa racionalno urejanje zemljišč, za Čim večje pridelovanj e koruze in krompirja, za trav- rompirja, za trav- glarjih in Trnovem na Gori&fcem tržaški pokrajini doseglo poseben uspeh. Do konca- ništvo itd., v pa prav tako večje število, n. pr. natečaj malih posestnikov za največji pridelek žita, sa odstranjevanje kamenja s kraških travnikov, za gradnjo silosov za ganlzacije. no izpričevalo, potrdilo, da je kandidat včlanjen v fašistični stranki odnosno v njenih borbenih, vseučiliških, mladinskih ali ženskih organizacijah, obči kazenski list ter fotografijo a podpisom, ki ga potrdi za kandidata pristojni podestat ali kakšen noter. Potrdilo, da je natečajnik vpisan v fašistično stranko, mora biti izdano na kolkovanem listu (po 4 lire) od. tajništva pokrajinske zveze, v katero je kandidat stvarno vpisan. I Vse takse in ostali stroški sa te prošnje znašajo preko 50 lir. Prošnje, ki jim vsi omenjeni do-komenti ne bodo priloženi, ni bodo vpoštevane. V primeru, da bi bil prosilec iz kakršnegakoli razloga zavrnjen, se sme v roku ,15 dni pritožiti pri prosvetnem ministrstvu zoper izločitev iz natečaja. Izpiti se bodo vršili bržkone konec pomladi ali v pričetku poletja. jUspeh v Ml. Listi poročajo, da je učiteljstvo na šolah v Vo- pred novim letom razpisal natečaja sa odstranjevanje kamenja s kraških travnikov in za nanašanje zemlje na kamnita kraška zemljišča ter poaeben natečaj sa Eadnjo silosov za aeno, za zboljn nje hlevov in higijensko urejanje gnojišč. Za prvi natečaj je bilo razpisanih 25 nagrad v skupnem znesku 8,400 lir, za drugega 26 nagrad v skupnem znesku 1,-950 lir in za tretjt^ia Ja raz- deljen na tri oddelki pa 106 nagrad v ekupnem znesku 39,000 mL j- Is tržaška ladjedelnice so sad* nje dni splovili novo 7200-tonsko potniško motorno ladjo "V*t ga". Zgradili so jo aa norveško pomorsko plovbno družbo "Ded Bergenske Dampskibaselkab" v Bergenu. Na ladji bo proetora za 466 potnikov. r J - Požar v tržaškem pristanišču. Pred dnevi je nastal v nekem skladišču v tržaškem pristanišču večji požar. Na pomoč so nenadoma prihiteli mestni gasilci, ki so si mnogo prizadevali, da bi o-1 genj omejili, kar jim je konč tudi uspelo. Uničenih je bilo hal bombaža. Škodo, ki jo je pravil požar, cenijo na 50, lir. Ogenj se je razširil po a -------V---# —»» ' If V* • ^ •• , I grm P m F r ^ w --------------------jncaMdišču is neke pokvarjene pe£i, v &i, so prišli *em, da ss izognejo preteklega teta so pripravili vse »kateri so si skladiščniki zaradi tlranstvu. Upam. da bo amerir _ .-----. _ *-----^ ------------------M:a vlada podvpela korake In pro- učence in učenke 4. in razreda obeh osnovnih šol, da so se včlanili v fašistovake mladinske or- senike, za h gnoj!9Č» lt& bili razpisani tudi na Reki, v Puli in v Zadru. V Trstu je bilo razdeljenih skoraj 400 nagrad v skupnem znesku preko 80,000 lir. K nagradam za kmetovalce v tržaški pokrajini je prispevalo kmetijsko ministrstvo 25,000 lir. Poleg drugih so bfli nagrajeni Ivan Eller iz Milj, Anton Mrhar z Razdrtega, Lojze Tavčar is Duto-velj, Albina Cernetova iz Toma-ja in Ludvik Gabrijelčič iz Pra-protnega pri Nabrežini. V Gorici je bilo razdeljenih o-krog 150 nagrad, tam *fi bili nagrajeni v enem ali celo več, natečajih poleg drugih Oskar Pahor iz Prvačine, Ivan Volčič iz Crnič, Josip £gur iz Fodrage, Fran jo Luznik iz Poljubina, Pavel Kosmač z Ledin, Lojze Kova-čič iz Idrije ob Bači, Karel Rudolf iz Lom pri Ornem vrhu, Mihael Golja s Sela pri Podmelcu, Anton Hrast iz Livka, Anton Klanjšek iz Vrtojbe, Ciril Uršič iz Idrskega, Ivan Gorkič iz Pre-serja pri Komnu, Josip Ušaj li Št. Petra pri Gorici, Jakob Cema-žar is Novakov pri Cerknem, I-van Vitez iz Vrabč, Fr. Trošt iz Ložic pri St. Vidu na Vipkvskem, Andrej Bregant iz Steverjana, Karel Savnik iz Bilj in France Pregelj iz Vipave. Posebej so bile nagrajene tudi nekatere mlekarske zadruge. V okviru državnega natečaja za najboljši pridelek koruze v goratih krajih je idrijski posestnik Ivan Golja iz Idrije prejel najvišjo nagrado v znesku 2,500 lir. Golja bo moral v Rim, kjer mu bo Mussolini izročil nagrado. Natečaji sa učitelje S 1. januarjem je bilo razpisanih več natečajev za učiteljska službena mesta na šolah V., IV. in III. kategorije. Natečaji nanašajo na učiteljaka službena mesta vobče in posebej v pokra-jinskih glavnih mestih. Tako so bili poleg drugih razpisani natečaji za službena mesta na osnov nih šolah III. kategorije v Trstu in IV. v Gorici, Puli in na Reki. V smislu razpisov se smejo natečajev udeležiti učitelji z najmanj 6 let službe in v okviru te dobe z najmanj dvema letoma službe na osnovnih šolah višjfn kategorij. Natečajniki bodo morali napraviti tudi poseben ust-meni izpit. Prošnje za pripusti k natečajem bo treba vložiti do konca februarja pri oddelku za natečaje pristojne šolske oblasti v omenjenih mestih. K prošnjam bo treba priložiti naslednjih 9 od upravnih, političnih, šolskih in sdrsvstvenlh oblasti potrjenih ter predpisno kol-kovanih dokumentov; potrdilo o italijanske« državljanstvu, učiteljsko diplomo, poslednje izpričevalo odnosno spisek o točkah d'»nežeaih pri zreloetnem izpitu ali kakšno drugo nadomestno izpričevalo, izdano od prosvetnega iatrstva odnosno ravnatelj »tva učiteljišča o kontnih šolskih »"pehilt kandidata, rojstni zdravniško izpričevalo, nrsvstve- Polovično voznino je priznala uprava španskega nom večjih družin (a 4 ali več člani) za nedeljake izlete is Tr sta na Opčine in okolico. Isletni ki se "bodo morali odpeljati iz mesta vskko nedeljo pred 4. uro zjutraj, z Opčin nazaj v Trat pa pred 9. uro. Vozni listki se bodo prodajali po 2 Novi sprejem* v x fašistično stranko. V tržaško fašistično sve zo je bilo te dni na novo sprejetih 82 mladeničev iz vrst onih, ki so se udeležili abesinske vojne. Med njimi je 38 fantov iz najbližje mestne okolice in z dežele. mraza zakurili. f*rad tržaškim prlzivnim -em se je vršila razprava v Istrana Benčiča, ki je kratkim po pulskem sod Ta dva meseca zapora ker se lani ni odzval pozivu * naboru. Bsnčič se je izgovarjal, češ da poziva obče ni prejel. Zaradi pomanjkanja dokazov ga je sodišče sedaj oprostilo. V Roču je bil odstavljen dosedanji tajnik tamkajšnje fašistične organizacije Lucij and MassS-lin. Za novega tajnika j« bil imenovan Albert Argentieri. Sodišču v Gorici je bil te dni prijavljen 24 letni Lojze Skrt ia Gorice, ker se pred Isti ni prijavil k naboru, dkrt ae je pred leti odpravil preko meje. Ko se je na, pristavljajo, da je to že sedmi seznam mladeničev, ki so bili kot bivši bojevniki sprejeti stranko. V iPuli nameravajo letos zgraditi novo palačo podružnice italijanske emisijske banke. Palača bo v centru mesta. Imela bo tri nadstropja in poleg nje se bo dvigal 25 m visok stolp. Zgrajena bo v srednjeveškem slogu, ka kor so bili vsi nekdanji plemeni-taški gradovi v Istri. Vprav te dni je skupina delavcev že priče kopati temelje za novo zgradbo. Pred vojaškim sodiščem je bil 22-letni Anton Vidic obsojen na meseca zapora, ker se ni pravočasno prijavil k naboru. Obeo-; en je bil na tako majhno kazen zaradi tega, ker se je prostovoljno odzvaJ pozivu k sodni razpravi. Trije novi natečaji. Te dni po pokrajinski kmetijski inšpektorati v Julijski Krajini razpisa« nove kmetijske natečaje za najboljše kmetijske pridelke, za zboljšanje zemljišč itd. v tekočem letu. Natečaji se bodo I ključUi z avgustom in Čez leto dni bodo najboljši natečajniki spet nagrajeni. Tako je težaški nspektorat v poelednjih dneh zzjimii* Protest proti ia* - tiranju zidov Rurmmakt fašistični M* žim ožigosan New York. — (FP) — "ZaU-ranje Židov v Rumuniji bo kontno z uničenjem delavskega gibanj^ in vseh ostankov svobode in civilizacije," je dejal župan La Guardia, ko se je pridruži protestu predstavnikov 28« delavskih untj in obsodbi diktatorskega reŠima v Rumuniji, ki je nedavno prišel na krmilo in mu načeluje premier Oktavijan Go-ga. Zupanove besede so bile pre-čitane na maanem shodu, ki ga je aranžiral židovski delavski odbor. Na shod« sta govorila poleg drugih B. Charney Vlsdeck Itn N*wbotd l|0rris, člane meet-nega sveta. Morris, ki je potomec Gouver-neura Morrisa, kateri je poma- Kal pri sestavljanju ameriške u* tave in spisal sekcijo, katera 'jamči versko svobodo vsem, je . dajal: "Moji pradedje, kaikor va testirala proti kršenju pravic manjši*." Na ahodtt j« bila sprejeta re-knvJvaioča državni da- Poročilo bivšega belfij 'etnierji Listi, ki so objavili njihova ime- sedaj vrnil domov, so ga zaradi bega čez mejo prijeli in odvedli ^dn^odne organiracijo goriftke zapore. V kratkem bo postavljen pred sodišče zaradi obeh prestopkov. O nesreči, ki se je pripetila delsvcu Antonu MlhsHČu it Bovca ns Soči, smo pred dnevi že poročali. Mihelič, ki je pri padcu z glavo udaril ob sekiro, tako da mu je.počila lobanja, j? dva dni po prsvozu v goriško bolnilnieo podlegel poškodbi. V goriški Rožni dolini je nastal 5. Jan. v nekem posjopju, ki je last ustsnove za kmetijsko obnovo Benečije, požar, ki je stavbo uničij skoraj do tal. Goriški gasilci so s veliko ts*ayo rešili skrajno levo krilo poslopja, v katerem je urejeno manjfe stanovanje. S srednjim m desnim da-lom stavbe vrad pa je zgorelo tudi mnogo poljskega orodja in nekaj oUek poljskih delavcev, ki so nameščeni pri zavodu. Peter lir. M V PrvaČinJ je dne 8. jen. v nekem hlevu zmrsnil 80 let stari Josip Sajja sCola. Sajs je zadnja Iste berašil, V Prvačinl je name-raval oni dan prenočiti. Bil je slabo oblečen in je v zadnjem času teko oslabel, da London, 29. jan,—Nekakšno r jsmne pomoli aa ekonomikam polju, ki naj bi podprla "ravna" države, vsebuje načrt glede rekonstrukcij* svetovnega gospo-dasstva. Ta n^črt js orisan v poročilu Paula van Zeelande, ki Je bilo pravkar objavljeno. Van Zeelandu, bivšemu predsedniku belgijske vlade, eU Anglija In Vrancija zadnjo pomlad poverili vodstvo študije svetov-tospodsrskegs polotaja. Takrat ja bU premier, toda to poaialjo jo iagubii v oktobru preteklega ista. Ko mu jo bila poverjena študija, je odšel na potovanje in Obiskal več državnikov, med temi predsednika Roo-esaslta. V svojem poročilu priporoča odpravo trgovskih In finančnih reatrikcij, ki so najbolj udarile ašistične država, predvsem Nemčijo in Italijo, ffttier js ža večkrat iajavil, da bo vztrajal pri Pri mr v španski bolnišnici sa fronto. Slika kaše proces trsnafusije krvi. lo istočasno objavljeno v Londonu in Parizu in kopija poročila je bUa poslana tudi v VVashlng-toiu Finančne restrikcijt, pravi bivši premier v svojem poročilu, naj bi odpravila mednarodna 4g«rodarstvo na trdno podlago. PO mnenju Van Zeelanda je trsba dsti fašletič-nlm državam—odkupnino v obliki posojil, to 0* jo »adeva An-noči ni giije, Franci j s in Amerilos. Van Zselandovo Dpf^flo je bl- N#ro/0fto d oseba, pravi $odiič• Chicago, 29. Jan. Odlok, ki ga je nodaJ pokojni šlan federalnega vrhovnega sodišča Oli-vsr VVsndsIl Holmss pred 54 leti, ds sta mati in njsno nerojeno dete sna oseba, js resultiral v razpustitvi tošbe sa odškodnino. SodniK Harry ¥. Fisher Js de-js|, da ss mora dihati praesdsn-ta, ki ga Je ustvaril goJmos, čeprav ss ns strinjs s njegovim js zavrgel tožbo. Odškodninsko tožbo M $100,000 jo vlošila Theresa Joiler Smith iz VVaukagana proti dvema sdravtiikoma, ki ste preisksla njsno hčer in potem podala na-pačno diagnozo. Uči js bila nosna, toda zdravnika ste Izjavila, da ima izrastek v spodnjem dslu telesa. Obsevala stajo* X-tarki, kar j# imelo usodne positdic*. Hči is potem »bolaJa in umrla. Clarenee M. Dunagan, odvetnik ftmifthove, jp srgumentiral, da Js Ml? narejeno dete bilj« in kot teko bi lahko podedovalo imet j* v smislu zakona, toda sodnik Fisher js na podlagi pracadanla zsvrgsl ta argument Na polju v okolici Pariva se dvigate dva visoka stebra; M predstavljata središče tovamiš-klh konatrukcij, ki nimajo s sedanjostjo nobene avese. Tu ee je začela zmagoslavna pot brso-javljanja slfk, katerega iauml-telj je ob ssčetku našega stoletje odkril gledsnje v daljavo. IV tem laboratoriju, kjer dobi človek med električnimi pristro-ji, oddajnimi in sprejemnimi postajami vtis, da ss tu gradi svet bodočnoati, je sprejel Eduard Belin Jasna Oourthiea, ki mu Je ss-stavH vprašanje: MKaJ mislite o gledanju v daljavo leta 1M0T" I "V vsakem Izumitelju je kos Julsj Verna", je odgovoril upravitelj laboratorija. "Kar as je do sdaj doseglo, ni brezpomembno, ima svoj znanstveni pomen, teda to ni še gledanje v daljavo." ! Začuden nad to sodbo je vprašal Courthia učenjaka: "Mar nI Ijlti s tam, kar zadostuje filmu, kajti šs samo gledanje v daljavo ni slepljenje čutov, SS katero je potrebno človeku tudi so-deiovsnje domišljije, ampak gre sa natančno stvarnost, ki ss ns mora sadovoljiti s golimi prividi na platnu. Trdno verujem v nepremagljivi napredek tehnike. Zato lahko mirno rečem, da ss bo mogel leta 1950 vsak človek iMilftni svojega telefona kot prlstroja aa gledanje v daljavo. V tem aparatu ne bo videl prividov, temveč prave naaorns slike, šivijsnje v vsem ovojem rssvoju hi sprs-membah. Človeško življenje je ras prskratko. Čv bi nt bilo tako, bi vam mogel obljubiti, 4a bom lota 1960 oa vsak način dal svetu potreben sistem gledanja daljavo. Ker pa js sa to potrebno obsežno delo in ker ns vem, če bom leta 1960 sploh šs živ, sate ne morem trditi, kdo bo iaumitelj pravega glsdanja v daljavo, takega namreč, kakršnega si zamišljam sam v svoji Vernovi domišljiji, ko šlovak bodočnosti ne bo vedel, ali gleda sliko narave ali pa naravo samo." Tikstilm odbor dml ukor mnifi New York.—Organlzatorlčnl odbor tekstilne unije je v Izjavi, katero Je podpisal načelnik odbora Emil Hleve, obsodil akcijo tekstilnega sveta v Ne* Red fordu, Mas« , ker je pristal na masdno redukcijo, ki so jo pred lagali delodajalci. Izjava poudarja, da je bila akcija svets ne-demokratična, ker ni bila predložena Članom v gfaeovsnje, poleg tegale je tudi kršenje unijskitf no komuni" ftrn v $pigariji folija, Bolgarija, 29. Jan. _ Mteijsk* avtoritete so odredil« lov na komuniste In dram radi kalce po odkritju pretfvledn* sa reže Veliko število komunistov jr bila aretiranih v Sofiji In dru sik mestih Plstake knjige, katera je linger opimoje. kako oe nasiji rasUjall eUvke. ste vi sami izumitelj stvsri, ki jo sdaj zavračate?" Kduard Belin Je odgovoril: "NsJ bo šs tako slabo rsaumu nasprotno, jas moram govoriti o last nam otroku. Res sam izumitelj glsdanja v daljavo v njegovi današnji o-bliki in moji prvi poskusi v tem pravcu datirajo celo is leta 1696, V teku lot pa ssm se prepričal, da gledanje v daljavo po mojem lastnem izumu nI na pravi poti, Zato «em se posvetil bnzojavlja-nju slik, Danes lahko rečem, da Je vprašanje brsojavljanja slik zaključen problem. Prišel J# trenutek, ko se spet vračam k vprašanju gledsnjs v daljavo, toda na popolnoma drugi podlagi." "Zasledoval sem vos problem gledsnjs v daljsvo v zadnjih 1« tih", Je nadaljeval Kduard B« lin. "Kakor sem rekel, nihče ne more zatajiti svojega otroka. Is kreno občudujem napredek, katerega so ustvarili najrazličnej II Izumitelji in ki so s svojim delom nujno prekosili celo moja najdrznejša upanja. Moram vam povedati nekaj zanimivega. To se je zgodilo nekemu pariškemu univerzitetnemu profesorju in Is slučaja boste razumeli, ksj mi zlim. Ts profesor Je igodaj zju trsj pokMca) neko damo, ter si šsjo začel svoj razgovor s base dami: Toda, mUostiva, vi šs ni-»I* oblečeni! Dama Je zavplls: Zs t,ožjo voljo f In hitro odložiis telefonsko slušalko. Neposredni vtis, ki 4* Je napravila membrana telefona s prenosom glsss, Ja povzročil, ds Je dama zares uri si i Is, ds stoj I profesor pred njo. Vidite, > je tisto, kar Imenu jem — i|ovo podlago. Ker se v teirfonu ne sliši samo glas, tem več tudi njegova "slika" t «lek tri/nI m prenosom. Vsllc vaemu napredku prenosa slik s pomočjo televizijskih pri strojev gre še vedno le sa dvo-dimencJonaine poskusne slike, k ae morejo videti In ao kolikor toliko lepe, vendar pa ne morejo podati neposredne slike človeka aH pokrajine. Podobno Je pr filmu. Zvočno platno Je dane« se mo slepilo, ne pa prenoe realnosti. Atvarnoat bomo dosegli šele, ko bo uspela reprodukcija trodi menaJooeine slik*. Pri glodanju daljavo sa aa moraoso zodovo- Kraval na konvaneiji rudarske unija (Nsdsljsvanjs « l. rtraat.) Roosevelta, ker Isvsjs smsmles v korist rudsrskl uniji In drugim delsvsklm organizacijam. DelejratJe so se spomnili tudi jeklarskih delavcev, ki so bili u-morjeni nu zadnji spominski dan pred tovarno Repu bile Steel Corp. v Mouth Chicagu, zaeno pa so obsodili čikaško ^»llcijo, ki Je navalila na jeklarske delavce In Jih umorila. Delegatje so bičali ohijskega guvernerji Davayja, župans Danlela (Ihieldsa v Johnstownu, Pa., inMruge mestne in državns uradnlks, ki so terorizirali jeklarske delavce v sad-nji stsvkl v tovsmdh Mslegs Js-kls. Lmd porušil šlo* viti mosi pri Ni+ garškom vodopodu Nlagara Falls, N, V., 29. jsn. — Sloviti most pri Niagarsksm vodopsdu, ki ss Je vspenjsl nsd reko pod v<>dopsdom in vsssl A-meriko s Ksnsdo, ni mogel vsdr-žati pritisks Isdenih plošč, ki so butala v telesne stebre. Zrušil se Je s silovitim hruščem, ki Je pratrcsel mesto. Bojssen Je bila, da je več delavcev, ki so sl(u-šali utrditi temelje, Izgubilo življenje, ko se je most podrl Po-sn«je se Je izvedelo, da so ss vsi pravočasno umaknili na varno, ko ao uvideli, ds Js njihov trud, da M rešili moat, zaman. Moot Je bil zaprt prometu še od zadnjega torka, ko ae je pričel majati pod pritiskom ledu. Most, ki ae Je zrušil v globino, js bil zgrajen I. IHttH Japonska odredila do• dal ne davka na dohodka Tokio, 29. Jsn. — Japonska vleda je naznanila, ds bodo vss oeebe, katerih dohodki snsšajo $2M» in vsč na leto, obdavčeno. Dosloj niso bHI dohodki P<* te vsoto obdavčeni. Istočasno Js vlada naznanila, da bo naložila dodatne davke oaeliam, ki Imajo $600 in več dohodkov na lete. PfcOSVIT* F. M. D08T0JKVMUJ: Bratje Karamazovi "Dovolite, lutko je to mogoče, saj ete vendar Ukrat, pred mesecem dni, zapili tukaj tri tisoč, ne pa poldrugega tisočs. To vai vedo." •Kdo to ve? Kdo je štel? Komu aem dal, da preiteje?" . J' ' "Prosim vaa ko ate vendar aami vaem pripovedovali, da ite Ukrat pegnali ravno tri tisoč." "Rea je, pripovedoval »em, po vaem meatu aem pripovedoval in vae mesto je govorilo in vai »o mislili, da je tako, in tu, v Mokrem, ao takiato vai mialili, da je bik) tri tiaoč. Jaz pa vkljub temu niaem pognal treh. ampak poldrugi tiaoč, drugi poldrugi tiaoč pa aem zašli v Ška-pulir; tako je bila atvar, gospoda, in odtod U , anočnji denar ..." 'To je akoro čudno . . je zajecljal Nikolaj Parfenovič. . "Dovolite, da vaa vprašam," je napoaled iz-pregovoril drlavni pravdnik, "ali niste vsaj komurkoli te prej ksj povsdali o te* okolnosti .. . to je, ds ete Ukrat, pred meeecem dni, zadržali U poldrugi tiaoč pri sebi?" "Nikomur nisem povedal." "To je čudno. Ali rea prav nikomur?" "Prav nikomur ne. Nikomur in nikomur!" "A zakaj Ukšno molčanje? Kaj vaa je napotilo, da aU napravili iz tega Ukšno akrlvnoat? Izraziti ae hočem jaaneje: odkrili ate nam napoaled avojo »krivnoat, ki je po vaših beaedah toli 'aramotna', čeprav je v reanicM-ee pravi, kakopak, to rečem aamo odnoano—to dejanje, —te-K baš prisvojitev tujih treh tiaoč rubljev, In to nedvomno aamo sačanna—to dejanje je, kakor ga Jaz vidim, aamo akrajno lahkomiaelno dejanja, a ne toliko aramotno, če uvažujemo mi-, mo tega tudi vaš značaj ... Nu, recimo, da je tudi akrajno grdo dejanje, a grdo še vedno ne pomeni tiatega kakor aramotno ... Se pravi, a tem merim zlaati na to, da ao zaatran teh tre., tiaoč, ki aU jih zapravili gospodični Verhovcevi, v Um mesecu dni tudi brez vašega priznanja že mnogi nekaj alutili, sam sem slišal to legendo .. . Mihael Makarovič jo ja na primer tudi ališal. Tako da to koncem koncev akoro že ni več legenda, ampak govorica vaega meaU. Razen Uga ao aledovl, da aU tudi vi aami, če ae ne motim, nekomu priznali vao atvar, ae pravi, baš to, da sU dobili U denar od gospodična Verhov-ceve ... In zato aa mi vidi kar od aile čudno, da sU doalej, to je, vaa do tega trenutka, zavijali U poldrugi tiaoč, ki aU ga bili, kakor pravlU, zadržali, v Uko neobičajno akrlvnoat, združujoč a avojo akrlvnoatjo celo nekakšno grozo Neverjetno Je, da bi moglo priznanje Uka akrivno-! ati pomeniti za vaa tolikšno muko . . . zakaj prejle aU celo kričali, da greaU rajši v katorgo, nego da bi priznali.,." Državni pravdnik je umolknil. Razvnel ae Je bil. Ne da bi akrival avojo nejevoljo, da, akoro , jezo, ja bil povedal vae, kar je bilo v njem nakopičenega, ne meneč ae niti la lepoto aloga, to ja, brez prava zveze ln v malone zmedenih besedah. "Sramote nI bila v poldrugem tiaoču, ampak v Um, da aem bil U poldrugi tiaoč oddalil od tl-atih treh tiaoč," je a trdnim glaaom odvrnil Mitja. "A kaj," ae je razdraženo nasmehnil državni pravdnik. "kaj je prav za*prav v tem sramotnega, da sU od treh tiaoč, ki aU jih bili vzeli na grd, ali. če sami Uko hočete, tudi na sramoUn način, po svojem preaodku oddellll polovico? Bolj važno Je, da sU al tri tiaoč priavojill, na pa to, kaj aU ukrenili s njimi. 8icer pa, zakaj aU ukrenili baš Uko, to Je, fcakaj ste oddellll to po-lovlco? Cemu, v kak namen ate Uko atorlll, ah nam to lahko pojaanlte?" "O, gospoda, saj prav v Um namenu Ja vaa!" je vzkliknil Mitja. "Pddelll aem jo Iz podioatl, to ja, Iz računa, zakaj baš račun ja podlost v Um primeru ... In U podlost je trajala ves mesee t" 'To je nerazumljivo." "Cudlm aa vanv Sicer pa vem hočem to še pojaeniti, morda je res, nerazumljiv^ VidiU, spremljajte zdaj mojo miaeh.priavojim ai tri tisoč, ki ao zaupani moji časti, in popivam zanje, zapijem jih do pare, zjutraj pa pridem k njej in pravinf: 'Katja, odpuati mi, tvoje tri tiaoč aem zapii'—nu kako, ali je to lepo? Ne, ni lepo, brezčastno in malodušno, žival sem, človek, ki je do živinstvs nezmožen udržati samega sebe, msr ne, mar ne? A Ut vendarle nisem, ksj ? Neposreden tst ne, neposreden ne, priznaj. U( Zapravil sem ji denar, toda ukral ga nisem! In zdaj drugi/ še ugodneji primer, spremljajU me, prosim, drugače ae uUgnem apet zamoto-viliti—kar nekam vrti ae mi v glavi—tedaj drugI primer: da zapijem tu aamo poldrugi tiaoč od treh tiaoč, to je, polovico. Drugi dan pridem k njej in ji prinesem to polovico: 'Kata, vzemi od mene lopova in lahkomiselnega podleža to polovico, zakaj polovico aem zapil, gotovo bi zapit tudi to, in Uko—da aa obvarujem greha!' Nu, kako bi bilo v tem primeru? Vae, kar hoče-U, žival in lopov, samo ne tst, vendarle ne povsem Ut, zakaj če bi b|l Ut, ji gotovo ne bi prinesel polovice nazaj, ampak bi si jo bil prisvojil In 9nk bi videla, češ, ako je prineael polovico, fco prineael tudi oaUlo, to je, denar, ki ga je zapit, vse življenje gm bo iz delal bo zanj, toda na, —^^ ^ Towj £ .Višal ga bo in ga bo vrnil. Po tem Ukem je eicer , , * , ^^^^HHV lopoV, a na Ut, ne Ut, reciU kar hočeU, Ut l®^6; ne!" ' "Recimo, da je res nekaj razlike," se je hladno nasmehnil državni pravdnik. "A čudno je vendarle, da vidite v tem Uko atrašno, uaodno dod bo ErneaU lahko na skrival opazovala. Komaj je smuknila v to tesno in neudobno skrivališče, je že zaslišala, kako je Ernest odprl sUnovanjska vrata. "Karla!" je poklical in njej je zdelo, da je bilo v njegovem naglasu nekaj nežnega in boječega. ; Odprl je vrata. "Karla!" To pot je bil klic nedvomno plašen, celo osupel. In potem je videla, kako je planil k pisalni mizi. Zagledal je pismo. Karla je izpod postelje previdno oprezovala. Videla je, ka*o je Ernest z belščečim' obrazom čital pismo, pgtlej je pa kar a cela padel na atol. Videla je, ka ko je z levico še zmerom drtafl krasen šopek cvetlic. In potem je iznenada vatel. Okoli uet mu je zaigral zadovoljen nasmeh In veselo žvižgaje je odšel ,v sosedno sobo. Karla je slišala, kako je obračal številke na telefonu. "Pozdravljena! Tukaj Erneat. Kako se imaf?. „ Kaj je novega? ... Cel Icup. Na primer, Karla me je zapustila. Da. Dar nea. To ti bom rajši oacfcno po- i^t**!1 skupaj večerjat .. Krasno! Zelo me veaell. Oblečem ee Jn —Faderated Pictur«*. razliko." "Da, vidim teko usodno razliko! Lopov mora biti vsak in morda tudi je vaak, a tet ne more biti vaak, ampak aamo lopov nad lopovi. Nu, tem finočam niaem koa .. . Samo to vem, da je tet še bolj podal od lopova, to je moje prepričanje. Poalušajte: vaa meaec noaim denar pri ae-bi, že Jutri aa lahko odločim, da ga vrnem, pa že ne bom več tet, a ravno odločiti ae ne morem, to ja tiato, čeprav ae odločujem aleherni dan ln aleherni dan priganjam: 'Odloči ae že, podlež, odloči ae!'—in evo, vea meaec ae ne morem odločiti, vidite! Kako, ali je to po vašem mnenju lepo, kaj T" "Recimo, da ni Bog ai ga vedi kako lepo, to lahko prav dobro razumem in o tem ae tudi ne pričkam," ja udržano pripomnil državni pravdnik. "Odložimo vobče vsako nadaljno prerekanja o teh finočah ln razlikah in vrnimo ae k atvarl, če vam je drago. Stvar pa ja baš v tem, da nama Še niate pojasnili, čeprav ava vaa vpraševala: čemu ate Izprva tako razdelili tlatfh tri tiaoč, to ja, da ate polovico zapill, drugo polovico spravili? V kak namen ate jo prav zaprav spravili in v kake avrha ate prav za prav hoteli uporabiti te poldrugi tiaoč, ki ate ga oddellll? Na tem vprašanju vitrajam, Dmitrij Fjodoro-vlč." "Oh, aaj rea!" je vikliknil Mitja in ae udaril po čelu. "Oproatlte, mučim vaa, a glavnega vam ne pojaanim, drugače bi me v trenutku razumeli, zakaj v namenu, prav v tem namenu je ara-mote! Vidite, vaega tega je kriv te atarec, pokojnik, on Je nepraatano nadlegoval Agrafeno Alekaandrovno, jas pa sem bil ljubosumen, takrat sem še mislil, da omahuje med njim in med menoj—in, evo vsak dan sem se vpraševal: kaj če aa ona a avoje atrani zdajci odloči in me pre-stene mučiti ter ml Iznenada poreče: Tebe i-mam rada, ne njega, odpelji me na konec ave-U!' jaz pa bi imel vaega aamo dve dvojačl? S čim naj jo odpeljem, kaj naj tedaj storim—vae bo Izgubljeno. Saj takrat ja še niaem poznal In razumel, mialil aem, da aa ji hoče denarja In da mi ne more odpuatitl mojega airomaštva. In Uko aem potuhnjeno odštel od treh tiaoč polovico^ In sem Jo s šivanko hladnokrvno aašil, zašli jo premišljeno, Še pred pijanatvom, in potlej, ko aem jo bil le zašli, sem šel za oatelo polovico popivat! Na, to ja podioatl Ali ate zdaj razumeli?" ' (Daljt prihodnjič.) Karla Je divjala. Takšna je »rej bila Ernestova ljubezen! In med tem ko se je vrnil nazaj v sp&nico in se zadovoljno oblačil, je ona ležala v bolestni tesnobi pod posteljo in Emest se e tipal aeatl nanjo, da ao ae žim-nice vdale in M jo bil skoraj zmečkal. Karla bi najrajši na vea glas zakričala, toda Ernestu ni marala privoščiti zmagoslav-a nad svojim ponižanjem. Zde-o ae ji je, da je trajalo celo več-noat, preden ae je Ernest oblekel in odšel. Okorno in a razbole-nimi udi ae je Karla priplazila izpod postelje. Njen pogled je obtičal na njenem poslovilnem pismu. Erneat bil pripisal nekaj vrstic: "Videl aem te pod posteljo. Hitro ae obleci. Počakam te apodaj, da te popeljem na spravno večerjo." Zakonski prepir Nspkula M. Uhlova V vsakem zakonu In tudi v najboljšem, pride dan, ko ae aa konca spreta. Najsi je povod va-ten aH ne, te prepir je značilen in pomemben mejnik v zakonskem življenju. Tudi Erneat in Karla sU ae sprla. In povrh ie m*dml teden po poroki! In sicer selo. zelo, kajti oba sU bila silno <«nJeviU. In zakaj sta se sprla? Za prašen nič. Tods aprla ata se in na višku prepira Je Ernest igrabil Kar lo za rame in Jo je vae prej ko nežno stresel. "AH v tvoji butIci res ne spraviš skupsj niti mslo uvidevnosti in razama?" je srdito vzkliknil. In Karla, prestrašena zaradi tolikšne surovosti, ae mu je Iztrgala; obraz Ji je okamenel In ni mu mogle odgovoriti drugega kakor: "NeT Ena sama beseda, toda v njej je bila zvrhana mera zaničevan- tk mami. Ja, odločnosti in kljubovelnosti Ipra In nato ae Ja Erneat obrnil In odšel. Treek! sobna vrata, tresk! stanovanjaka vraU, da aU steklo in porcelan v omari kar zažven-keUla. "Tak takšen je torej!" je za-ihtela Karla. Prav je Imela mama, ko jo je avarila, naj ae s Erneatom nikar ne poroči. Prerokovala Ji je bila. da je Ernest surotaš. Da jo je vsaj poslušala! Danea jo Je prijel za rame ln Jo je atraael, kakor pes podgano. Jutri jo bo nemara že te pel. Zgrudila ae je ,v naslanjač ln ae spustUs v jok. Erneets bo krstko in mslo zspustils! Saj vsndar ne more še dalje ostati pri taki surovini? Vrnila ae bo nazaj k mami, ki jo je razumela in raavajala in ji je doalej odstranila še vsak kamen a poti. Karla je veUla. Hitro je vrgla neksj stvsH v ročni kovčeg in povesnila klobuk na glavo. Potem je za trenutek pomislile, nsto js i* vsels kos psplrjs in nspiaela: Erneat! Najina poroka je bila sgrešena. Odpeljem ae nasaj Po svoja stvari pridem Španska vojaka, ki sU bila ranjena v bitki pri Teroelu, na poti s fronte v bolnišnico. Promet v stratosferi Profesor Dr. August Piccard pripoveduje o praktičnih etra-toafernih vožnjah, Id se bodo pričele že v doglednem času. Bistvo etratoaferne vožnje je danea že dovolj znano. Strato-afera in pot vanjo z letalom aU že laat moderna znanosti. Niao pa še popolnoma jasne posledice teh novo odkritih letalskih možnosti v zvezi, z bodočim svetov nim prometom, Svetovno gospodarski odnosi stratosfernegs letalstva ae bodo le polagoma o-bllkovaJi v živi resničnosti pra-k se. Govoriti o zadevnih načrtih bi bilo odveč, ker jih bo itak uresničila življenjska potreba. Dva glavna činitelja, po katerima ae etratosferna vožnja razlikuje od dosedanjih letalskih možnostih — bistveno povečana hitrost polete in sigurnost ' vožnje — bosta odločilna sa nove letalske proge. Seveda bodo imeli prt tem glavno vlogo gospodar- ski momenti. Gotovo je, da je stratosferna vožnja dražja od sedanje normalne letalske vožnje. Toda razlika v stroških bo od' tehtana z razliko hitroati in e skrajšanjem fetebtfh prog. Treba je samo pomisliti, da v stratosferi n. pr. ni nevarnosti ole-denitve letala in da se bodo zato odprle aziatsko-ameriške in e-vropsko-amerišfce zveze v doee-daj nevarnem letalskem območju. Reden normaliziran potniški in tovorni promet v atratosferl v bližnjem času ni le nemogoč, ampak morem celo reči, da je U promet že v načrtu. Rezultati mojih znanstvenih podvigov in mojih praktičnih poskusov se že prenašajo v reanično življenje ln v praktično uporaibo. V ameriških Zedinjenih državah in v Belgiji (državna letalaka družba "Sabena") že grade nova letala za vožnjo v stratosfero. Z goto vostno računam, da bodo že v kratkem času v stratosferi normalne letalske proge, ki bodo objemale svet prav tako kakor zdaj železnica in normalni letalski promet. / Promet v stratosferi ae bo razvijal redno ki normalno, čeprav v začetku še ne mnoštve-no in le v omejenem obaegu glede tovornega prometa. Morda bodo pošiljali tovorne liste skozi etratoafero, blago aamo pa po cenejši poti. S pocenitvijo prevoznih sredstev pa bo tudi tovorni promet večji. Kljub vaemu pa bo oatala neka razlika. Po doaedanjih izkustvih bodo oektbovala etratosferni promet izključno le letala. Novo etratoeferno letelo, kakor ga grade zdaj, ja kanetruira-no za višino kakih 6000 metrov. V splošnem je podobno Običajnim letalom, le kabina je seveda her-metično zaprta. Ko bodo prva letala za to višino v prometu, bodo začeli graditi letet* aa višino nad 10,000 metrov, kfciM* bom prihodnjič vzletel, bom imel balon a premerom 60 m in a približno vsebino 160,000 kubičnih metrov plina. Balon bo iz prav poaebno lahke avlle. Stratosfera! balon ne potrebuje goetega ovoja, kajti v višjih legah iUk is-puhteva plin in to je potrebno za apuščanje. Za atart tete balon* aem izdelal poseben način, da aa obvaruje balonov ovoj pred močnimi zračnimi strujami. Za pol- nitev bom uporabil najbrže he-lPOfc HA JBDNOTA Isdala svoje publikacij, ie le pes* so list Proeveta aa koristi, ter »e trebno sgitadjo svojih društer is članstvs tai sa propagando svojik k šoj. Nikakor ps ao as prepagssds dragih podpornih organisscij. Viška organi saeija haa običajno sre|s glasilo. Torej sgHateri&si dopisi la asasasfls dragih podpornih orgsnls* dj is ajih društev aaj eo ae potiljsfc NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklope 11. redne konvencije so lahko naroči na list Prosvets ia prišteje eden, dva, tri, štiri ali pot članov Is oso draUao k osi naroi-siaL Ust Proeveta stane aa vso snaho, sa Oane sM aeilaso IšjM sa eno letno naročnine. Ker ps člani ie plačajo pri saooassetn $LM sa tednik, se Jtas te prišteje h narečni ai. Torej sedaj ai varata, rod, ds Js Ust predrag ss ilaae 8JN.PJ. List Proeveta Je vala lastnina ia gotovo Je v vaahl drnšinl nekdo, U M rad Btal list vaak dan. Coaa lista Prosvets Jsi )».'<*•• Za Zdrsi, drflave Is Esssds.HJt Is Glesra Is GMssce>....|7J« 1 tednih la..............Ml 1 tednik Ml S tednika la...*•«...•.■. Mt S tednika la.•••••• •••••• l«H ,a tednike Is...«.....••.. m i s d todmhe fts.............UN 4 todnlhs hi*............ 1.71 sli K tednikov te. Zs Evropo Jo..............99.lt / Is polnite apodsjl knpon. priložite potrebno vsote denarja aH Nseej Order v pisma It at naročite Proeveta, Ust, U Jo vaša lastnina. Pojasnilo i—Vselej kakor kiftra kateri teh ilsnov preneha biti Haa SNPJ, aU te se presoli proč od druiine in bo sahhefal ssa svej Ust tednik, bode moral tisti član is dotične drailne, M Ja tako sknpno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti npravništvs lista, In obenem doplačati dotično vsoto Usta Prosveta. Ako toga ne stors, tedaj mora apravništvo sniiati da tam sa to vsoto naročnika. 1) PROSVETA, SNPJ, Mit Se. Uvndalo Avo^ CMeago. Di sate $••••••»««•' CL drnštvs it. ••••••• Naslov Ustavite tednik In ga pripišite h moji naročala! ad sledečih mojo drniiaet v * D,.,.M..M,..t.,.....t..(,,,,,,,MIIMI,,ČL drnštvs It.. I)................................,,,,,,,■ ČL drnštvs It*.»•••••• i),,,...,,.,,,,.,..,,,',,,,.,,..............^ drnštvs 9k»»••••••• I).....................t...,,,............ .ČL ............................Driavs ... trsba bati, da bi te aračala. Kar lal" Poalovilno pismo je polotile na Ernestovo pisalno miao in šla, ne da bi poprej žaloetno pogledala malo udobno trisobno stanovsn je, kjer ji je bila areča tako ako-po odmerjena. Medtem, ko se je v takalju pe ljsla k svoji materi, se je premislila. < sem ti tekla!" bi jo sm*-tmalavno sprejela mama. In Karla se ja iznenada zavedela, da adaj ne mora stopiti pred mater. Tekal je ustsvll. "Peljlte dalje!" je kliknite voaniku. "Kamor koli pač." |Cea kake pol ure aa bo Ernest vrnil la urada In bo našel njeno pismo. Kaj bo neki počel? AN ga bo kaj potrlo? AH bo obupe-val? Kaj bi dela, če bi ga lahko opaaovala! Zdajci ae je domislila. Odprla je okno in povedala šoferju svoj naslov, Nekaj minut pozneje je odprla vrata svojega stanovanja. Srce jI je rnzbijalo Ne! Emest se še ni vrnil. Ročni km čeg je akri-la v shrambo, potlej ee je pa hi kmalu, čt at mi le oa bo tro apiaaila pod poetelja Od oa- + 1 |e nekrijl Ai hotel TISKARNAS.N.P. J. SPREJEMA VSA ftevjetekl Meekva, pred hHItmL t tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veaelice in ahode, vizitnice, čaanik* knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatake«, alovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku In drugft VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.H.PJ, DA TI&OVINE NAROČA V SVOJI T1SKAKNI JJas pojaanlls daje vodstvo tiskarne A« smerne, unije ko delo prve vrste Pišite p« informacije na naslov:. S.N.P.J. PRINTERY lW74t SO. LAWNDALE AVENUK Telefon Beckvrefl 4904 CHICAGO, ILL. ' trn m ** aa ša^i M m