Brezplačno okrevanje na morju in na Gorenjskem
V zadnjih nekaj letih delavci v Tovilu niso imeli prilo/nosti izkoristiti »pocitnic« ob morju v Banjolah ali gozdu Martuljku. Gre za to, da imajo delavci nasih delovnih organizacij, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja, lezkih delovnih pogojev in drugih zivljenskih okoliscin lahko upraviceni do brezplacnega prezivljanja dela svojega dopusta ob morju ali na Gorenjskem. Nas obcinski svet zveze sindikatov je letos izbral za tako pocitnikovanje (in obenem vrsto zdravljenja) kar sedem Tovilovih de-lavcev. Oba nasa sogovomika sta bila letos v Banjolah pri Puli:
IVANKA PENCA: »Sem invalid druge kategori-je. Delam po Stiri ure dnevno, ker imam prizadet center za ravnotezje. Kot so mi povedali, sem bila izbrana za brezplafno letovanje v Banjolah tudi zaradi slabih zivljenskih oziroma stanovanjskih pogojev. HiSa, kjer stanujem, je last Kmetijske zadruge Vii (stanovanje imam v Zadruznem domu na Dobrovi) in ima pokvarjeno streho, tako da mi ob dezevnem vremenu voda tete v stanovanje. V Zadrugi so mi obljubili, da bodo streho popravili se pred zimo, vendar je do zdaj se niso, v delovni organizaciji pa
posojila za popravilo ne morem dobiti, ker stanovanje ni moja last. Kako bom zivela pozimi, ne vem. V Banjolah je bilo zelo prijetno in tudi presenecena sem bila, da so me izbrali. Pravzaprav niti vedela nisem za to. Kopali smo se v ogrevanem bazenu. Potem, ko smo se pritozili, da nas zebe, so nam ogrevali tudi sobe. V Banjolah sem bila od 25. aprila do 5. maja. Do zdaj sem bila dvakrat v toplicah, zaradi bolezni, na morju pa takrat, ko so me vzeli clani druzine, kjer sem bila gospodinjska pomoCnica. V Tovilu sem zaposlena 22 let. Zdaj, ko delam po stiri ure, 5e vedno delam v izmeni, ceprav bi rada delala le dopoldne. Kadar sem v sluzbi popoldne, ne morem dobiti niti malice, ker ob 18. uri, ko koncam z delom, kuhinja nii \ei ne dela. Ce grem prej z delovnega mesta, sem kregana. Prispevek za toplo malico pa mi kljub temu trgajo. Prosila sem, da bi lahko delala samo dopoldne, pa pravijo, da ni mogo-ce, vem pa, da je »moje« delovno mesto v dopoldan-ski izmeni - ko jaz delam popoldne, prazno. Ob vsem tem in zaradi tega sem bila zelo presenecena, ko so me izbrali za pofitnice v Banjolah. Navadno te stvari dobijo tisti, ki so bolj »pri koritu«.
ANTON CIMERMAN: »Na seznamu me sploh ni bilo in v Banjole sem 5el zato, ker je eden od tistih na seznamu odpovedal. Na morje grem tudi sicer, ker je za moje poSkodbo (imam zamenjan kolk) plavanje in razgibavanje najboljse zdravljenje. Kopali smo se v bazenu in zame je bila voda dovolj topla. Ce se ne bi mogel kopat, ne vem, kaj bi lahko v tem 6asu poCel. Tudi hrana je bila v redu. Na pofrtnice grem poleti tudi na svoje stroSke. Zdaj, ko delam po Stiri ure, zame v delovni organizaciji pravzaprav ni delovnega mesta. Dali so me v administracijo, vendar to ni zame. Brez dela preziveti dopoldan pa je hudo. Sicer pa mi do upokojitve manjka §e kakSnih osem me-secev.«