Leto L
Poštnina -v*r- pavSalirana.
Ljubljana, petek 12. decembra 1919.
Štev. 227»
m
Cm« po poiti*
12 GriB Ul . I W~ 28 pl Ul Ji a*r aUrtUul iv B 1 UB.. I tV
urBaBUHO IB IfHMi.
Mb. Mita ttntfg
Posamezna Številka 40 vin. _ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 40 vhk
Preiskave pri ljubljanskih trgovcih.
Danes je deželna vlada pričela preletavati po posebni komisiji vse ljubljanske trgovine. Komisija gleda posebno na to. da je blago povsod označeno s cenami, dalje se tudi primerjajo prodajalne in nakupne cene. Blago, ki ni označeno s cenami, se zaplenja. Dovoljen je dobiček 10 do
20%. Kjer se bodo zasledile večje nered-nosti, se bodo trgovine zaprle, — Opomba uredništva: Dobiček do 20% je vendarle prevelik. Glede zaplenjenega blaga pa bo treba tudi javne kontrole nad delovanjem vlade, da se ne bo zgodilo kakor pri usnju.
Razpust slovenskih občin
; V celjski »Novi Dobi« piše načelnik demokratske stranke dr. Kukovec:
»Prvo dejanje nove slovenske vlade bo Ittspts občinskih volitev v vseh občinah po dosedanjem volilnem redu, ki bo pa spremenjen v tem smislu, da nam prinese sploš. no, enako in tajno volilno pravico z zagato manjšin.«
Liberailno-socialistična vlada misu rokuj	na	Slovenskem	brez sodelovanja
ljudstva spremeniti občinski volilni red. Kakor hitro to stori, bo na to razpustila vse občinske zastope tar nastavila svoje gerente. Gremo torej oktroau in absolutizmu nasproti kakor na Hrvatskem. Iz zgornje vesti se tudi razvidi, da se delavskim in kmetskim ženam ne misli dati občinska volilna pravica. Slovensko ljudstvo, na obrambo za avtonomijo in proti absolutizmu!
LDU. Praga, 11. decembra. (CTU.) 'ČeSkoslovaški poslanik v Haagu objavlja v »Venkovu«, da je letos dne 27. januarja došel k njemu v Pariz vseuči-liški profesor Beouvier iz Ženeve ter Ra vprašal, kakšno stališče bi zavzela čehoslovaška vlada, ako bi cesar Karel s svojo družino pobegnil v kritičnem trenotku v Čehoslovaško. Tudi je pro-
Za cesarfa Karla.
sil, naj bi dr. Kramar ali dr. Beneš posredovala zanj pri Wilsonu. Ko sta oba to odklonila, je došel princ Sikst Bour-bonski in je prosil, naj bi čehoslovaška vlada potom svojega zastopstva na Dunaju skrbela za varnost življenja cesarske družine ter posredovala v istem smislu tudi pri Wilsonu. Pogajanja so se končala brez uspeha.
Italijani kupili štajerske rudnike.
LDU. BUlan. 11. dec. (ČTU.) Konzorcij italijanskih industrijcev pod vodstvom tvomifc »Fiat« in ameriških Onačnikov je nakupil vse delnice alp.
montanske družbe, ki poseduje na Štajerskem rudnike, cenjene na milijonov kron.
Za splošno stavko v Nemčiji.
LDU. Berlin, 11. decembra. (ČTU.) *T&gliche Rundschau« poroča, da komunisti že dalje časa živahno agitira-
jo za generalno stavko po vsej Nemčiji.
Ločitev cerkve od države.
Praga, 11. dec. (ČTU) Naučili minister Hab rman je izjavil na socialno-demokra-škem shodu, da bo še pred volitvami v narodno skupščino predložil zakonski načrt o ločitvi cerkve od države.
Zrn oborožitev dunajskega delavstva.
LDU Dunaj, 11. dec. (ČTU) Na predvčerajšnjem zborovanju komunistov so protestirali proti razpustitvi ljudske bram-»e in vojaških svetov, pri čemer so opozarjali na monarhistično gibanje ter zahtevali oborožitev organiziranega delavstva. Enake zahteve je stavila tudi predvčerajšnja skupščina nižje-avstrijskih .volkih svetov.
Preiskava vojnih zločinov.
LDU Rotterdam, 11. dec. (ČTU) »Ti-ttes« poročajo iz Pariza, da se je v svetu altirancev preteklo soboto sestavil preiskovalni o<ft>or za nemške zločine v vojni! Pdbor bo štel 4Q članov ter bo pričel delo takoj po ratifikaciji miru.
Novi boji na Roškem.
LDU Berlin, 11. dec. (DunKU) List VA&eod« poroča iz Haaga: Kakor Javljajo *Times« iz Kodanja, so boljševiki po večdnevnem odmoru iznova začeli napadati ha fronti pri Narvi.
Clemenceau v Londann.
LDU Pariz, 11. dec. (Dun. KU) Mini-«rski predsednik Clemenceau je sinoči ob 22. uri odpotoval v London, kamor je dospel danes dopoldne ob 10, uri. Za odsotnosti Clemenceauja bo minister za notranje posle Pams vodil tudi ministrstvo za zunanje stvari in vojno ministrstvo.
LDU Pariz, 11, dec. (Dun, KU) Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom Poin-careja važna seja ministrskega sveta, pri “Meri so se razpravljala razen nekaterih
političnih problemov Francije tudi vprašanja, ki so v zvezi z odhodom Clemenceauja v London,
Umetnine k«t Jamstvo.
LDU Ženeva, 11, dec. (ČTU) Francoska delegacija, sestoječa iz izvedencev za umetnost, je odpotovala 9. t. m. na Dunaj, da bo skupno z angleško in italijansko delegacijo izbrala iz avstrijskega kronskega zaklada umetnine, ki naj služijo kot jamstvo za predujem Avstriji.
Novi predsednik švicarske republike.
LDU. Bern, 11. decembra. (DKU.-— Brezžično.) Za zveznega predsednika je bil izvoljen zvezni svetnik Schulthoss.
Garancijska pogodba med entento.
LDU Pariz, 11. dec. (DunKU) Kakor javlja »Victoire« iz Washingtona, kažejo republikanski člani senata napram vprašanju ratifikacije garancijske pogodbe, sklenjene med Zedinjenimi državami, Anglijo in Francijo, precej naklonjenosti. Senator Moses, pravi list, je izjavil, da bo ta pogodba najprej proučena po senatni komisiji za zunanje stvari, nato pa s soglasnim privoljenjem vseh senatorjev takoj ratificirana.
Bratislava — vojna luka.
LDU Praga, 11. dec. (ČTU) »Večer« poroča, da namerava čehoslovaška vlada preurediti pristanišče v Bratislavi v vojno luko.
Umor raške kneginje.
LDU Varšava, 11. dec. (ČTU) Tukaj je bivša dvoma dama ruske carice vdove Zi-mowska umorila rusko kneginjo Šebelov ter jo oropala denarja in dragocenosti za poldrug milijon, Morilka je pobegnila.
Protikrščanska socialna demokracifa.
Menda ni potreba povdarjati še, da je socialna demokracija protikrščanska. Dokazov za to je podal dovolj »Naprej«, njihovo glasilo, dokazujejo to njihovi govori in brošure, dokazujejo njihova dela. Slepcu bi to moralo biti jasno. Toda takih slepcev, ki jim to še ni jasno, je še nekaj v naših delavskih vrstah. Take dobre duše se z isto vnemo drže socialistične organizacije kakor z vnemo hodijo v cerkev in s prepričanjem opravljajo dolžnosti vernega kristjana.
Naj zato vnovič opozorimo te naivne ljudi, da je stvar tako resna, da se morajo z njo tudi sami pečati.
Znan je naši delavski javnosti oni šolski načrt, ki ga liberalno-socialistična vlada pri nas hoče uveljaviti. Po tem načrtu naj ljudstvo za šole plačuje, a besede pri šoli naj nima nobene, Ta šolski načrt pa izloča iz šole tudi duhovnika ter popolnoma zametuje versko, to je krščansko stran otrokove vzgoje v šoli. Mohamedanski otroci se bodo sicer po tem načrtu lahko vzgajali v verskem duhu preroka Mohameda, za krščanske otroke pa ne bo krščanske vzgoje, Ta protikrščanski načrt je sad demokratske-socia'lno-demo-kratske vlade.
Ni pa to osamljen slučaj! Podobno gibanje se vrši po celem svetu, kjer imajo socialisti kaj besede.
V	Nemčiji se vrši sedaj hud boj za šolo. Dne 24. septembra so socialni demo-kratje v Nemčiji začeli silovito propagando za takozvano »posvetno« šolo, v kateri se otroci ne bodo več poučevali v krščanskem nauku. Njihovi glavni govorniki na berlinskih shodih so izrecno povdarjali, da je to naperjeno proti cerkvi. Dokazovali so, da ni treba verskega pouka, ne krščanske vzgoje otrok, ne krščanske morale. Dobesedno se je glasil zaključni stavek; »Čim največje število brezverskih šol moramo že sedaj ustanoviti!« Tedaj, tudi če bi socialisti v parlamentu pogoreli, hočejo sami ustanavljati brezverske šole,
To so jasne besede!
Res je, da se tudi socialistična strokovna organizacija poteguje po svojih pravilih za izboljšanje delavskega položaja.
V	tem oziru sledi načelom krščanskega socializma, načelom krščanske pravice^ in ljubezni. Toda socialistično načelo o človeku in človeški družbi je nekrščansko; socialistično pojmovanje o veri in Bogu je znano. Jasno izpoveda svoj protikrščan-ski program, kakor smo čuli.
Prašam© pa naše delavstvo: V čem pa obstoji moč socialne demokracije tam, kjer jo res kaj ima? Ali mar v njihovih političnih organizacijah? Te komaj životarijo! Jedro njihove sile so strokovne organizacije. Z velikim številkami strokov no organiziranih socialistov se baha socialna demokracija. In s tem kaže svojo moč. In vendar lahko mirne duše rečemo, in naši delavski tovariši nam bodo vsi dali prav, če rečemo, da med vsemi strokovno organiziranimi socialisti ni niti polovica pravih socialnih demokratov. Vsi drugi so več ali manj naši krščanski ljudje, ki so tam iz komodnosti. iz strahu pred terorjem in iz nevednosti.
Delavski tovariši! Še dovol) dela lezi pred nami, da odpremo slepcem oči in počasne pripravimo k delu! Krščanski delavec v krščansko strokovno organizacijo! To nas uči socialna demokracija s svojimi protikrščanskimi cilji.
S cenami dol!
Imaš plačo, morebiti 5 krat, 10 krat tako veliko, ko pred vojno. Kaj ti pomaga? Kupiš si čevlje, ne moreš suknje. Kupiš si suknjo, ne moreš srajce. Plačaš stanovanje, ne moreš kruha. Terjaš večjo plačo, ustrežejo ti morebiti. Greš na trg — glej hudirja! Cene so med tem že dvakrat poskočile. — Čim bolj se pehaš, da bi vendar že enkrat za življenje zaslužil, bolj beže cene v višino in ti z oblakov doli kažejo osle.
Ti pa straidaš kri prej. Se Erdtf « podjetnikom, delodajalcem ko prej. Verižnih te odira ko prej; vlada, sestoječa iz bankirjev, verižnikov in raznih polomljenih finančnikov ti trosi v naročje pomirljive besede ko prej  —. Kaj naj rečeš na to?
Če tudi vsak dan izsiliš večje plače, cen ne dohitiš. 5% plače se smeš kregati k večjemu vsako četrtletje, pa že takrat vpijejo: »Si spet tu?« — Cene pa se ne dvignejo vsako četrtletje, ampak .vsak dašt, Kaj naj rečeš na to?
Prijatelji, združimo se v en klic; »S cenami dol!«
Dalje — združimo se v stanovske vrste — v mogočno Krekovo armado in zakličimo; »S krivično vladno kliko doi!«
Mi in boljševizem.
Kakšne razmere so v Rusiji? Prad stavko stavcev se je vsak dan čitalo o napredovanju Judeniča, Djenikina, Kol-čaka in vseh mogočih, samo o napredovanju boljševikov se ni ničesar vedelo. Pričakoval se je vsak dan padec Petrograda, Moskve in sovjetske vlade. Danes po dveh mesecih izgleda Rusija nekoliko drugače. Judeniča v Rusiji ni več, boljševiki so uničili njegovo armado. Djenikin tudi ne upa več, da zavzame Moskvo pred Božičem, pač pa bi se mu moglo zgoditi, da njega do Božiča vržejo iz Rusije. Kolčak, ki je »osvobodil« celo Sibirijo, je danes potolčen in išče rešitve pri — Japoncih.
Kakšno stališče naj zavzamemo mi napram tem dogodkom? Mi se moramo postaviti predvsem na slovansko stališče in na stran izkoriščanih. Beseda boljševik dela še danes na celem svetu hudo kri, predvsem pa v kapitalističnih krogih. Vi naših vrstah vladajo o boljševizmu zelo zmedeni pojmi. Pod boljševiki razumevajo danes naši ljudje tatove, ubijalce, uničevalce vsega dobrega, brezbožneže itd. — Boljševiki, oziroma neki krajevni sovjeti so bili v resnici vse to, al danes so boljševiki vse nekaj drugega. Oni danes čuvajo pravo rusko posest in se bore proti tujemu kapitalu, ki hoče izkoriščati ruski narod, Bore se za celo človeštvo, predvsem za one sloje, ki nimajo človeka dostojnega življenja. V letu in pol so se zelo spremenili, ker so videli, da je njihov komunistični ekstrem utopija, če ne neumnost. Uvideli so, da čim bolj zatirajo cerkev, ten večji razmah zavzema versko življenje. Uvideli so mnogo in temu primerno tudi spremenili svoj program. Zedinile so se vse stranke v skupnem delovanju, samo da ne prde laži-demokratska in koruptna kadetska stranka do veljave in moči. Danes so v Moskvi cerkve polne in moskovski arhirej se lahko vozi v zlatem vozu po Moskvi, nobeden mu ne bo storil nič žalega,
Glede socialnega vprašanja je sovjetska vlada na poti, da ga prav reši. Postavila se je na naše, krščansko stališče, da smo vsi ljudje enaki in imamo vsi enako pravico do življenja. Država podpira danes vse revne in bolne na račun parasito*/ v človeški družbi. Tako pa je tudi prav. »
Kaj išče antanta v Rusiji? Išče svoje milijarde, išče polja za delovanje svojem« kapitalu, izkoriščati hoče in nič več, Kaj je resnica na pravicoljubnosti antante? Resnica je, da je iz ene Lorene naredile mnogo Loren, največja je oddaljena od Ljubljane borih 20 km. Svobodo na gospodarskem polju je oznanjala, danes nas s3i, da plačamo v osvoboditveni fond in sicer zato, ker je padlo nekaj tisočev naših jugoslovanskih bratov v Dobrudži in drugod! za ] antanto.	'
To kar je antanta naredila z nami, to 1 hoče tudi z Rusi. Mogoče bi rada tudi Ru-i siji naprtila neko breme kot odplačilo za ; osvoboditev. Rusi so to pravočasno uvide-: li in zato ženejo vse pla čenče velikih fene-; zov in antante z antanto vred ven.
Kaj bomo omagovali. Zasedeno oze®«
I lie je za nas začasno zgubljena zemlja, ker i nimamo močnega strica. Opažamo pa, da naš stric vstaja in da bo vstal. Njegov boj velja v prvi vrsti tujemu kapitalizmu, naj si bo nemški ali anlantin. Z:ito pa pozdrav-iiaag v^iaioč,«	W gledajmo V OM»
rešitev. Djenikin, Kolčak, Judenič in vsi drugi to danes le predstavniki kapitalizma in stare ruske korupcije, ne pa kulturnega napredka. Rusija je morala vsakih sto let prestati veliko bolezen, po kateri je vstala vedno močnejša, tudi to bolezen bo temeljito prestala in potem bo vzor celemu svetu. Ko bo prebolela notranjo bolezen, onemogočila kapitalizem, tedaj bodo naši potomci tja bodili v šolo, ne več v Pariz in na Dunaj. To bi bilo tudi danes potrebno.
Boljševizem bo še vedno, ali vsaj še nekoliko časa ostal bau-bau za naše ljudi. Ako primerjamo antantine časopise pred letom dni z današnjimi, tedaj vidimo, da so pisali vse drugače kot pišejo danes. Mi pa smo tako presrečni, da dobivamo vse iaioimacije od antantinega kapitalističnega časopisja in zato ni čudno, da smo tako slabo informirani. Upajmo, da se bodo pojmi kmalu sčistili. Eno premislimo in sicer to, da vsak kriči in grdi to, česar se boji. Kapitalizem se pa najbolj boji socijalnih reform v krščanskem smislu.
Gotovo je, da se je delala od naših ljudi tudi velika krivica in se mogoče tudi Se dela. Eno pa velja; oni, ki izkorišča, je le kristjan po imenu, ne pa po duhu. Ako !>o kdo svet rešil, tedaj ga bo le krščanstvo, ker vzeti premoženje verižniku ne pomaga nič, ako se ne bo ta v istem času tudi poboljšal. Za to pa več krščanstva v naša srca. Za Rusijo se ni potrebno bati; zavedajmo se, da današnji boljševiki niso oni od leta 1918, ampak da so to boljši ljudje, kot naši kapitalisti in verižniki. Še jih bo kapitalstično časopisje grdilo in obrekovalo, ali vedno pomislimo na eno: Naii kapitalisti so izkoriščevalci in brez-božniki, boljševiki so k večjemu brezbož-niki, kar pa v resnici danes tudi niso več.
J. R.
Mednarodna donavska Jro-mislfa.
LDU DUnaj, 11. dec. (ČTU) »Neue Freie Presse« poroča, da je potovanje admirala Troubridge v London v zvezi z definitivno določitvijo sedeža mednarodne donavske komisije. Kakor znano, je Anglija zato, da bi bil sedež te komisije v Budimpešti, Francozi pa se zavzemajo za to, da bi bil na Dunaju. Odločitev bo padla v najkrajšem času.
Avstrijsko zastopstvo v Parizu
LDU. Pariz, 11. decembra. (DKU.) % večurno zamudo so dospeli danes v Pariz državni kancelar dr. Renner in njegovi spremljevalci Na kolodvoru so Ulil pričakali člani avstrijskega zastopstva v Parizu. Nastanili so se v hotelu »Baltimore«, kjer se sedaj nahaja pisarna avstrijskega zastopstva. Za za 'danes oh šestili je bila določena seja komisije za obnovo, katere se bo udeležil tudi državni kancelar in njegovi tajniki Seji bo predsedoval Louchour. Se pred sejo bo dr. Renner obiskal generalnega tajnika Dutastaja na Quai d’Orsayu.
Polltline novice.
rf, Vojvoda jugoslovanskih socialistov sodrag Kristan na shoda ▼ Trbovljah. Krog Vseh svetih je dala deželna vlada aretirati •voditelja komunistov Furlana, kar je dalo trboveljskim komunistom povod za stavko. Ko dobi Kristan v roke brzojavko, da so ■e njegovi nepokorni otročiči, komunisti, v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju »puntali, skoči hitro na noge in jo udari v vsej sapi k ministru Koraču, in oba to vdarita skupno na kolodvor- Ko sta dospela v Trbovlje, skličeta hitro zaupnike ter jih rotita, naj končajo s stavko in gredo delat Seveda so jima zaupniki odgovorili, da tega ne smejo sami napraviti, ampak vsi skupaj. Pri shodu, Id sta ga sklicala ministra, so se dogajale lene stvari. Ko je sodrug in fcraljevi minister za Sume in rude Kristan pričel govoriti, ga je pozdravila množica komunistov z velikanskim krikom: »Mi nočemo drugega, nego spustite nam Furlana (Florjana).« Ko je Kristanu hotel neki komunist ugovarjati, ga je minister Kristan, nekdanji komi, poznejši vodja ubogega rdečega proletarijata nahrulil: »če ne bo* Sel delat, te bom k vojakom poslal!« Ko je nato nastal hrušč med razburjenimi komunisti, je Kristan prav po očetovsko in baje tudi ministrsko rabil besede: »Smrkovci, lenuhi 3td.« Nato je zadonelo iz množice Kri stanu na uho: »Vampež, mi smo td vilo sezidali,« in še veliko častnih imen in priimkov na čast visočanstvu Kristanu, ki se je, odkar je postal bogat in kraljevi minister, tako prelevil, da svojih dragih sodru-gov nič več poznati noče. — Ko je hotel govoriti minister ICorač, sp se komunisti začudili, kdo ie te človek, kaj ima tu opraviti, češ, mi ga ne poznamo ^in ne maramo, Kristanu se je tedaj ves ta shod ponesrečil, komun;sti trni pa je
Zamorki in Hrastniku.
gredo v ponedeljek vsi delavci delat. Delavstvo v imenovanih dveh krajih ga je ubogalo in šlo res delat. Kmalu pa je bilo obveščeno od trboveljskih delavcev, kako so potegnjeni, nakar so zopet končali z delom. Svobodoljubni vojvoda socialistov Kristan pa je dal lepo pozapreti voditelje svojih neprijateljev — komunistov in vsa kriza je bila rešena- Še nekaj mastnih obljub in delavstvo je šlo delat. Komunist Furlan je še zaprt, Kristan pa se vozi v elegantnem vladnem avtomobilu po Dunaju in žvižga na socialne demokrate in na komuniste.
-j- Kritika ministra Bugšega. Tudi ugledni belgrajski dnevnik »Trgovinski Glasnik« graja min. BucJŠega, da se predolgo ni brigal za živila za domače prebivalstvo. V broju 204. piše: »Minister bi se moral za nakup živil brigati mnogo ra-niie, ko je završila žetev. Tedai je biio več hrane in cena je bila nižja. Tedaj tudi vrednost krone ni tako padla in se je za krono moglo še marsikaj kupiti. Raz-ven tega so transporti hrane v zimi mnogo težji. Posel je trebalo urediti tako, da bi bili do danes pasivni kraji že oskrbljeni z najpotrebnejšo hrano.« — Socialistični ministri ne igrajo lepe uloge.
+ Kje je davek na vojne dobičke?
V	sedanji vladi sedijo trije ministri socialisti, Človek bi od njih pričakoval, da bodo imeli vsaj nekoliko smisla in ozira ra socialno pravičnost in bremena širokih ljudskih slojev. Toda vojni dobičkarji ostanejo nedotaknjeni. Kristan že ve, zakaj. Pač pa se je nevoljni in potrebni sirotinji odvzelo pri kolekovanju 20%. To je demokratsko-socialistična politika!
-f Vlada za »narodno« cerkev. Par katoliških duhovnikov je med vojsko zabredlo in se oddaljilo od svoje cerkve. Sedaj ustanavljajo ti nesrečneži neko »narodno« cerkev. Ministrstvo saobračaja jim daje, kakor poročajo listi, karte za prosto vožnjo. Takih kart ne dobi noben siromak, niti uradnik ne, samo odpadli in proti cerkvi agitujoči duhovniki uživajo posebno milost demokratsko-socialistične vlade.
+ Socialisti proti verižen ju in draginji. Jugoslovanska socialnodemokra-tična stranka za Bosno in Hercegovino sklicuje za nedeljo dopoldne javen protesten shod v Sarajevem proti draginji in veriženju. — Če bodo res brali levite svojemu vodji sodrugu Bugšegu 4- ArnoSt Cham. Zadnje dni poročajo liberalni listi, da je sodnik ArnoSt Cham postal vnet pristaš socialnode-mokraške stranke na Koroškem, ki ga je tudi poslala v celovški deželni zbor. Kdo jo Cham? Ljubljančanom je še dobro znan. Najprej je bil vnet pristaš slovenske liberalne stranke ter svoj čas v bivši Avstriji po Ljubljani z najeto tolpo plačanih barab v imenu liberalne stranke razbijal shode S. L. S. in naših delavskih organizacij, ko smo se borili za splošno in enako volilno pravico v državni zbor. Potem je postal navdušen nemški nacionalist, in sedaj je navdušen mednaroden socialni demokrat. Liberalni listi seveda ne pristavljajo,	da je	njihove	gore list.
-f V	Zvezi	narodov.	Iz Pariza	poro-
čajo, da je Jugoslavija pristopila Zvezi narodov, Vendar imamo vedno manj upanja, da bo ta	Zveza	narodov	res tudi	zveza
mirnih	narodov, ki se	ne bi več voj-
skovali Poročajo že, da se ameriška mornarica na novo oborožuje in da tudi drugod izpopolnjujejo organizacijo armad. Tudi v Jugoslaviji delajo načrte za preureditev generalnega Štaba.
-j- Narodni socialisti proti cerkvenim praznikom, »Češke Slovo«, glasilo čeških narodnih socialistov, ki imajo zadnje čase tudi pri nas nekako podružnico, je pred kratkim zahtevalo, da se odpravijo vsi cer* kvenl prazniki ter nadomeste z narodnimi prazniki. Hvala Bogu, da je ljudstvo tudi aa Češkem bolj pametno ko ti narodni socialisti.
4- Kmetje bodo naredili mir v Rusiji,
Listi pišejo; Kmetje, ki jih je 80 odstotkov v Rusiji, bodo sami upostaviii mir. Njih težnje in želje se ne skladajo z načrti Den-flkina, Judeniča in Kolčaka. Če bi ti trije zmagali, bi pomenilo nov začetek notranjih bojev. V zaledju Denjikina so razvili kmetje novo fronto. To je upor vasi proti mestom, ki se js pričel Siriti na vseh koncih Rusije.
-f Nemški socialisti ln svetovna voj. na. Nemške socialiste vendarle nekoliko boli njih obnašanje v svetovni vojni, ki je imelo čisto mešč. nacionalni značaj, a so se socialisti vendarle navduševali za njo. Zato izraža »Vonvarts« nado, da se bo na mednarodnem socialističnem sestanku v Ženevi posrečilo razjasniti zadržanje nemških socialistov v svetovni vojni in bo na ta način mogoče zbližanje med njimi in za-padnimi socialisti. V vojni tako bridko preizkušena internacionala upa zopet na bratstvo narodov in bo izdala najbrže protest proti oboroženju in vojni — do bodoče vojne. Socialni demokratje imajo zdaj kar dve internacionali, večina pa nima sploh nobene ter se še prereka:o, če ne bi kazalo. ustanoviti novo. Taka ie solidarnost
+ Prva ženska v angleškem parlamentu. Nedavno je v starodavnem angleškem parlamentu položila tradicionelno svečano prisego prva ženska poslanica — lady Astor. Za pričo sta ji bila Lloyd George in Balfour. Galerije so bile polne gledalcev. Pri nas pa demokratska in socialistična gospoda niti noče, da bi ženske imele saj pravico voliti. In ta nazadnjaška družba si še drzne trditi, da je moderna! Pojdite se solit, reakciionarci!
-i- Lov za kralji. Ravno dobro leto je minulo, ko so po vsej srednji Evropi vstajale republike. Zdelo se je, da je za ljudstvo napočila nova doba, pokoplje pod seboj v pozabljenju vse prestano trpljenje, ki bo pa prinašala ljudstvu mir in srečo. Toda kmalu so se pojavila stremljenja komunističnega terorja, ki je posebno kruto gospodaril na Mažarskem. Ko je s pomočjo entente bil poražen mažarski boljševizem, je ljudstvo, bodisi morda res iz lastnega nagiba, bodisi pod vplivom agitacije, kar je verjetneje, začelo misliti zopet na kralja. Danes imajo na Mažarskem sicer polno strank, ki pa se razlikujejo med seboj le v tem, kdo naj bo bodoči kralj Mažarov. Eni so za Otona, Karlovega sina, drugi za nadvojvodo Jožefa, tretji ža vojvodo Tecka, brata angleške kraljice, drugi zopet so tudi za Angleža, in sicer za vojvodo Connaughtskega. Dalje se pojavlja neki vojvoda Albreht Croy, ki se je prej imenoval nadvojvoda Albreht Franc Jožef, sin znanega nadvojvode Friderika. Celo na rumunskega kralja in jugoslovanskega regenta Aleksandra mislijo nekateri. Največ upanja imajo seveda Angleži, da tu napravijo dobro politično kupčijo. — Obenem se mažarska armada zelo vneto oborožuje.
Dnevne novice.
— Obletnica Ivan Cankarjeve smrti.
Včeraj je preteklo leto, odkar je naš pisatelj Ivan Cankar umrl, ki nam je zapustil mnogo odličnih del. Iv. Cankar je imel gorko srce in globoko razumevanje za delavca trpina. Iz vseh njegovih del diha sočutje do trpečih ljudi delavskih slojev, ž njimi je simpatiziral in jih ljubil, učil in jih bodril k nadaljnjemu delu in k vstajenju. Kako lepo je znal obdelati socialne probleme, nam je pokazal v svojem »Hlapcu Jerneju«. Njegova knjiga »Podobe iz sanj« je kot ena sama rana trpečega človeštva zadnjih let. Najbolj teptani nimajo nikogar več, ki bi tako lepo in s tako globokim umevanjem govoril zanje, kot ravno Ivan Cankar. Sinoči so igrali v dramskem gledališču njegovo dramo »Hlapci«, da počaste njegov spomin.
— Umrla je 4. t. m. v Kamni gorici Terezija Pogačnik, mati našega pokol-nega dr. Lovra Pogačnika. Bog bodi plačnik materi plemenitega sina!
— Svarilo! Vedno pogosteje se dogaja, da se obračajo razna večja podjetja iz ozemlja izven Slovenije na podpisani urad za posredovanje večjega števila delavcev, zlasti rudarjev, gozdnih delavcev itd. Podpisani urad principielno ne prevzame nobenega takega posredovanja, ne da bi sklenil preje s podjetjem jasno in točno pogodbo, ki bi garantirala delavstvu primerne plače in druge delavne pogoje ter uredila tudi njegove stanovanjske in prehranjevalne razmere. Mnoge firme (zlasti židovske po Hrvaškem in Bosni) pa posredovanja pod takimi pogoji odklonijo ter nabirajo potem potom vabljivih oglasov in spretnih agentov po Sloveniji delavce, katere nato seveda po svoji volji izrabljajo, saj je povratek iz tako oddaljenih krajev pogosto nemogoč. Podpisani urad zato resno in nujno svari vse slovensko delavstvo, naj pod nobenim pogojem ne sprejme nobenega dela izven Slovenije preko in brez posredovanja podpisanega urada, še manj naj pa nc hodi samo iskat dela v ostale pokrajine naše države. V vsakem slučaju naj se obrne vsak po podatke in navodila le na eno Izmed podružnic podpisanega urada, ki se nahajajo doslej že v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju. — »Državna posredovalnica za delo«, Osrednji urad v Ljubljani, dne P. decembra 1019.
— Krone se bodo zamenjale baje februarja meseca za nove dinarje,
— Kolkovanje denarja v Subotici. Do
6.	decembra so v Subotici kolkovali za 32 mlijonov kron bankovcev.
— Stanovanjska kriza v Zagrebu je tolika, da ne trpe vsled nje samo posamezniki. ampak celokupna javnost, »Rešujejo« pa tudi to vprašanje tako nesrečno, ka-l<cr pri nas: namesto da bi skrbeli za nova stanovanja, pa rekvirirajo in natrpava-jo mala stanovanja, velika pa pustijo v miru, Sploh posega stanovanjski urad v sta-rovanjske razmere tako nerodno, da dela samo zmedo in povzroča razburjenje. Nedavno je oblast izdala naredbo, da se morajo vsi tujci tekom 24 ur izseliti iz mesta, Frvi hip je bilo med verižniki in špekulanti tnnoito strahu, pa so se kmalu pomirili:
ukaz je ostal na papirju. Pošten človek, pošteno podjetje pa še danes ne more najti v Zagrebu poštene strehe. Najslabša mesečna sobica stane 700 K mesečno. Oglašajo se v javnosti ljudje z različnim nasveti, kako pomagati. Tako piše »Obnova«, naj bi se nobenemu bogatašu ae dovolilo bivati v mestu, ako si ne sezida lastne hiše. Za samce in male družine pa naj se preskrbe stanovanja na ta način, da se vsa količkaj primerna podstrešja prezidajo v mansardna stanovanja) in sicer kjer treba, tudi prisilnim potom Akcijo naj podpreta država in mesto. — Kakor poroča neki zagreški list, zgradi zagrebška delniška pivovarna v Iliči veliko nišo za skladišča in urade; zgradba bo iz železo-betona in gotova do spomladi.
— Štrajk mesarskih pomočnikov m j« 10. t. m, začel v Zagrebu. Pomočniške zahteve: 180 K tedenske plače, vsak dan 1 kg mesa in vso preskrbo ali pa 300 K tedenske plače in vsak dan 1 kg mesa brez ostale preskrbe — so mojstri takoj dovolili; odklonili pa so zahtevo, da sme nastavi,'ati in odpuščati pomočnike samo njihova strokovna organizacija. Zato so pomočniki pustili delo. Mojstri vodijo obff sami.
— Stavka v Selgradu. Dne 8. t niso delavci državne tiskarne napovedali stavko, ker so jim bile ukinjene draginj ske doklade in ker se v delavnicah ne lomi.
— šole brez kuriva. Subotiškl »Ne*
ven« prinaša odlok šolskega nadzorni-štva, ki odreja za šole, ki so brez kuriva, začasno to-le: Učiteljstvo mora biti vsako jutro pravočasno v šoli in čakati otroke. Ko je deca skupaj, jim da učitelj ali učiteljica nalogo iz vsa* kega predmeta ter jih nato odpusti domov. Otroci, ki nimajo potrebne zimske obleke, smejo ostati doma.
— Vlom v češkoslovaški konzulat v Zatjrebu so izvršili te dni neznani zlikovci. Iz pisarniških miznic so pobrali 5000 K denarja in razne predmete uradnikov. V blagajno niso vlomili.
Ljubljanske novice.
lj Kje je zaplenjeno usnje? Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: Neznosna araginja usnja in usnjenih izdelkov na eni strani, pomanjkanje in obupen klic vseh revnejših slojev, zlasti delavcev in stalnih nameščencev po obutvi, ko se zima bliža, je deželno vlado za Slovenijo prisilil, da je sporazumno s centralno vlado izdala naredbo z dne 7. novembra, s katero se denejo surove kože, usnja in usnjeni izdelki v Sloveniji pod zaporo. Obenem se je tudi prišlo na sled mnogim verižnikom, ki se jim je zaplenilo usnje in jih deloma tudi zaprlo. Vse zaplenjeno usnje in čevlji je Se nedotaknjeno in se ni še nikomur ničesar dalo. Glede pod zaporo danega usnja in čevljev se je pa obenem ukrenilo, da smejo usnjarji in trgovci od teh zaprtih zalog prodajati konsumen-tom, trgovcem z usnjem in čevljarjem nemoteno naprej le s pridržkom, da morajo o osebah, množini in ceni voditi natančne zapiske. S tem se ni pra-« nič ukinil promet z usnjem in čevlji (Seveda! Samo usnja ni nikjer, če ni® ravno s srečo obdarjen.) Za promet 9 kožami, usnjem in čevlji po železnici in pošti so so dajala uradna potrdila-Tudi za izvoz izven Slovenije eo 60 dala taka potrdila, toda le v slučajih« ko je šlo za manj vredno usnje, ki se v Sloveniji ne potrebuje, kakor svinjsko usnje in odpadki in le deloma *a boljše usnje, kadar je šlo za kompenzacijo s surovimi kožami. Surovih kos Slovenija nima toliko, da bi mogle us-njarne obratovati, zato smo navezani na uvoz iz južnili delov našega kraljestva in če smo hoteli dobiti kožei š« je moralo v delno kompenzacijo nekoliko usnja (torej vendar!), po ve* čini svinjske in konjske ustrojne kože. Ker niso došli še natančni seznam« koliko kož, usnja in usnjenih izdelkom je pod zaporo (počasen je ta uradni Si' mel), se do danes Še ni moglo pričeti z razdelitvijo usnja in usnjenih izdelkov. Ustanovil se je pa že državni ura® »Obuvalnica«. ki bo posloval na Tur' Jaškem trgu Štev. 8 in ima v evidenc* vse zaloge usnja ter bo, kakor tud* čevlje, razdeljeval prtčenši najprej n*J' potrebnejšlm. Z naredbo z dne 9. t. i*1, priobčeno v »Uradnem listu«, so se ob* enem določile primerne cene za koz® in usnje in na podlagi tega bo preskrbovati konsumente s ceno ot>u. vijo. Nadaljnje vesti o »Obuvalnici« o načinu razdelitve, katero bo nadz°' rovala komisijo, sestoječa iz vseh vpoj Titov prihajajočih faktorjev, torei _ lconsumcntov, se bodo objavile v č*9"* piših. (Tedaj dolvrtio obuva^nlco L nadzorovalno komisijo. Želeli bi le* J* bi ta nadzorovalna komiHja ne bi prav nič podobna nesrečni stanovanj j
n!so hoteli verjeti. Imenitno Kristan vseeno potegnil komuniste v
Sooročil »m ie. da »odali&tičnega proletariata.
ški komisiji brez stanovanj za potrebne. In pa obuvalnico! Bog nas varuj, da bi bila podoba že obstoječe oblačil-nice, slavna po stoječih procesijah in privilegijih.)
lj Koačena knjigoveška stavka. Vsled posredovanja gosp. dr. Windi§erja se je tudi ta stavka po možnosti obojestransko zadovoljivo končala. Ako se upošteva razne težkoče te obrti, se more reči, da se le delavstvu ugodilo v kolikor največ mogoče. Minimalne pred stavko določene plače so bile namreč sledeče: 1. Pomočniki a) za oproščene do 1 leta 50 K, b) od 1 do 3 let 90 K, c) po 3 letih 100 K in d) za specialiste (zlatilce) 130 K tedensko. 2. Izvežbane pomožne delavke tedensko 40 K. — Po novem dogovoru z organizacijo knjigoveškega osobia ter z zadrugo knjigovezov itd. za Slovenijo so sc določile naslednje minimalne plače; 1. Po močniki a) za oproščene do 1 leta 120 K, b) od 1 do 3 let 150 K, c) po 3 letih 180 K te dj za specialiste (zlatilce) 222 K t e -d e n s k o, 2, Kartonažne delavke a) od 14. do 16, leta neizvežbane 6 K, izvežbane 8 K, b) od 16. do 20. leta neizvežbane 8.50 K, izvežbane 10 do 12 K in c) od 20. leta dalje neizvežbane 8.50, izvežbane 12 do 14 kron dnevno. 3, Delavke v knjigoveznicah; Za prvega polleta 42 K, od Polleta do 1 leta 60 K, od 1 do 2 let 72 K, od 2 let dalje 90 K in za specialistke, ki »o pri strojih pretežno zaposlene pa 90 K + 20% poviška tedensko. Vsemu delavstvu moškega spola, ki vsled sedanje nove minimalne tarife ne bi doseglo povišanja plač z dne 1. okt. 1919, se dovoli 30% Povišek na njih plače kakor so jih imeli 1. okt. 1919. Vsem delavkam, ki vsled sedanje nove minimalne tarife ne bi doseg e Povišanja plač z dne 1. okt. 1919, se dovoli 20% povišek na njih plače z dne 1. oktobra 1919.
lj Pozor pred sleparico! Kakih 14 dni sem se klati po Ljubljani dekle, staro približno 15—16 let, v kratkem krilu, pod-?ezanih kuštravih las, okroglega, bledega obraza, ki ima »piko« na služkinje in kuharice, ki hodijo nakupovat za svoje gospodinje. Ponudi jim prav zaupno na pro-daj sladkor, Id ga ima časih njena mati, Sasih pa njena »teta« v zalogi. Zahteva tudi od služkinje, naj vzame seboj rjuho ali prt, da bo lahko sladkor zavila in da ne bodo ljudje tako gledali. Med potjo si dekle služkinjo čisto udomači, ko jo n. pr. vpraSa, koliko časa je že pri tej gospodinji. »O še ne dolgo,« — »Saj sem si milila, ko sem videla, da me še ne poznate.
0,	jaz sem že vaši gospodinji veliko dobrega tako pod roko skomandirala. Kakor vidim, imate vi precej slabe cipele (ko govori, cika na hrvatsko). Bom pa še vam Preskrbela za »Kristkinidl« kakšne čevlje.« -*• Med takimi pogovori pripelje svojega »kupca« v kak hotel, krčmo ali večje poslopje, ki ima dva izhoda. »Tu me sedaj Počakajte, da grem pogledat, če so mati (ali tetaj doma. Odmah pridem.« — Potem zgine v veži in si ogleda vse stopnice in izhode, če jo sreča kdo domačih iz tiste biše, takoj vpraša po tej ali oni gospej, ki jo išče itd. Potem se vrne k čakajoči. *Mati (teta) so doma. Kar dajte mi denar, bom takoj prinesla, vi me pa tu počakajte-« In nato jo odkuri pri drugem izhodu, Služkinja ali kuharica pa čaka na ljubi »sladkor«, dokler ne zve »grenke« resnice, lj Tatvine v Ljubljani. V predvojnih ih je imela ljubljanska policija v »najboljših« slučajih 500 do 600 tatvin, od katerih jih je bilo 27 negativnih- Zdaj se *Sodi vsak dan v našem mestu 20 do 25 tatvin, V Ljubljani so se zdaj vrgli tatovi ®a suknje v najelegantnejših kavarnah in restavracijah: v Narodnem domu in v ‘-'nionu je bilo te dni ukradenih več sukenj, V Trnovem in v Krakovem so Priželi do zdaj še neznani tatovi krasti Porilo, ki se suši: pet strank je že oškodovanih, — 821etni Mariji Dežmanovi ie bila '“tradena torbica, v kateri je imela zlato ^o z verižico in rožni venec, ko je čakala •Udtaznic za sladkor. — Mahkovec Jože ie kradel v bolnišnici bolniške halje. Ko •o «*a aretirala, je tatvine precej pripoznal jo poslujočimi ■policijskemu uradniku rekel: »Zdaj bom stanoval v najlepši ljub-ltanski hiši, tako nobel stanovanja, kakršnega bom zdaj dobil, tudi boljši gospodje
oimaio.«
Orlovski sklzd.
Vsakdo more soditi sam delo, ki ga te vršila sem od prevrata pa do danes Or-ovska zveza. Vse, kar je bilo v tej organizaciji pred vojno, se ie malodane razsulo, temelj se je moral graditi popolnoma zno-Va' Hvala Bogu, požrtvovalnost in vztrajnost nesebičnih delavcev pa sta nam zgra-.. fcooet v prav kratkem času organiza-fo takšno, da bo mogla živeti in se razvrati neovirano.
^s,e ,delo, ki ga vrše člani Orlovske :Tez® e brezplačno in rloni in stoji le na eaizqju stvari in r.a trdnem verskem repričanm. Vendar organizacija sama rabi vscslr-^rke ^odpore in — d e n a r j a. Ob samih idealih se tudi ne more napredo-
vati do popolnosti, kakršne potrebujemo.
Ako pogledamo nasprotne organizacije, stoje na trdnih gmotnih tleh. Njihovi pristaši jih podpirajo kjerkoli morejo, do-čim pri nas najdemo takih ljudi bore malo. Tako n. pr. ima Češka Obce Sokolska denarnih sredstev v velikem, češkoslovaške Delnicke Telocvične Jednoty imajo premoženja blizu pol milijona kron, Sokolskemu Savezu SHS je naklonilo bivše Narodno veče v Zagrebu 60.000 kron podpore. Mi pa delamo in delamo — podpore pa nimamo nobene, niti najpotrebnejše.
Da ne bo morebitnega izgovora: Mi tega nismo vedeli — opozarjamo s tem vso našo javnost na to ter jo obenem prosimo in pozivamo, da se zgane in prispeva po razmerah in možnostih v orlovski sklad. Pričakujemo, da bo to šlo brez vsakega drezanja in moledovanja. Tudi za Orla je treba marsikaj žrtvovati, kroj sam še ne pomeni ničesar. Vedite, da mi gotovo ne prosimo zastonj. Kdor ne dela v Orlu dejanski, mora Pa biti pripravljen žrtvovati drugače nekaj zanj. Tako bo storil vsak izmed nas svoje.
Za orlovski skted naj se prične zbirati novsorl po vs^j deželi in ob vsaki priliki! Pošljite vanj delni dobiček ra zn'h predstav in prireditev, zbirke ob raznih slovesnostih. Dekleta naj pobirajo pri naših somišljenikih manjše darove in jih potem skritmo odpošljejo. Delati in gibati se mora vsak! Vr<e pa pošljite na naslov; Orlovska zveza v Ljubljani, kjer dobite tudi vse potrebne tiskovine in poštne položnice.
Predsedstvo Orlovske zveze.
Češkoslovaško kršč. socialno delavstvo.
V nedeljo 23. nov, se je sešel v Brnu glavni odbor krščansko socialne organizacije češkoslovaškega delavstva. Zastopanih je bilo na posvetu tudi 20 skupin z dežele ter poslanca Bezdek in Novotny. Raz-prava je bila zelo živahna. K sklepu so bile soglasno sprejete naslednje resolucije:
1.	Organizirano krščansko socialno delavstvo češkoslovaško stoji na načelih krščanskega svetovnega nazora, na podlagi katerih je edino možno odstraniti današnjo demoralizacijo. 2, Socialistično - agrarna vlada naj poskrbi, da bodo cene življenjskim potrebščinam padle, ker je to edini izhod, da se odstranijo težke gospodarske razmere med delavstvom. 3. Stojisjo na stališču mirnega razvoja pri izvedbi socializacije, ki naj se izvede le ob visoki konjunkturi industrije. 4. Protestujemo proti vsakemu terorju, najsi pride od te ali one strani. 5. Zahvaljujemo se svojim delavskim poslancem, ki so pomagali zlomiti teror ter želimo, da bi ves poslanski klub češkoslovaške ljudske stranke obračal največjo pozornost delavskemu vprašanju,
6. List »Dčlnik« (Delavec) naj se naroča.
7. Zvišajo naj se organizacijski prispevki.
8. Osrednji odbor se poživlja, naj ukrene vse, da začne izhajati neodvisen političen delavski list v smislu socialne reforme.
V težjih razmerah ko naše kršč. delavstvo deluje krščanski delavec v češkoslovaški republiki Iz rezolucij je razvidno, da ne klone, marveč, da je v bratski češki organizaciji polno veselega bojnega duha. Pozdravljamo svoje tovariše v delu in boju! Roko v roki pojdemo do vesele zmage krščansko socialne delavske misli!
Krščansko delavstvo v Nemčiji.
V Gladbecku na Nemškem, kjer tako lepo prospeva slovensko katoliško delavsko gibanje, se je 28. septmbra t. 1. vršilo zborovanje gladbeške okrajne zveze katoliških delavskih in rudarskih društev. Od 36 včlanjenih društev je bilo zastopanih 34, V imenu mesta je pozdravil zbor župan Zimmermann. Kot prvi je poročal delavski tajnik Riesener, ki je povdaril, da je mrtvilo, ki je nastalo v kat. delavskem gibanju vsled vojne, premagano in stoji katoliško delavstvo na pragu novega, krepkega razvoja. Število članov hitro raste in že skoraj dosega višino pred vojno. Razpoloženje delavstva se dviga in delo se povsod! razcvita. V bodoče bo treba posvetiti posebno pozornost okreoitvi katoliškega strokovnega gibanja. Nato je govoril prof. dr. WeBkamp o pomenu katoliškega delavskega gibanja za zdravo izravnavo socialnih razmer; urednik dr. Gregor je razpravljal o potrebi in koristi ljudske izobrazbe ter posebno, naglašal važnost ljudskih vseučilišč; župnik Wolters je v glo-bokozasnovanem govoru izvajal, kako more svet ozdraviti in preporoditi le krščanska misel; poslanec Stieler je govoril o gospodarskem, socialnem in političnem položaju Nemčije, ki bi bil obupen, ako bi se velik del delavnega ljudstva ne zaveda! ?voje dolžnosti in svojih sil, ki jih hoče zastaviti v prid domovini in de1ati na to, da se vse javno življenje prepoji s krščanskim duhom. Končno je zbor sprejel rezor,.>r'o, v kateri poziva katoliško delavstvo, naj s
požrtvovalno pridnostjo pomaga dvigniti gospodarstvo Nemčije in splošni blagor, zavrača očitek, da bi bilo delavstvo grobo-kop domovine in opozarja na početje oderuhov, verižnikov in podobnih življev, ki nesramno gulijo ljudstvo in ga s svojim razkošjem razdražujejo; poziva vlade in parlamente, naj temu napravijo konec in preskrbe ljudstvu živil in obleke; k sklepu naglaša rezolucija, da bo moglo nemško ljudstvo vstati iz sedanjega nravnega močvirja le tedaj, ako se bo oklenilo Kristusovega nauka. Ko so še sprejeli predlog, da naj se delavski kongresi tudi v bodoče vrš v Gladbecku, so zborovanje zaključili.
—	Kakor vidimo, se je v nemškem katoliškem delavstvu znova prebudil stari goreč duh, ob katerem se bodo v bodoče ogrevale tudi druge katoliške demokracije. In tega se veseli tudi slovenski del krščanske delavske internacionale!
Zbor delavskih organizacij.
Izredni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze.
V	nedeljo, dne 9. novembra t. 1. se je vršil v knjižnici Jugosl, tiskarne v Ljubljani izredni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze, Krog sto delegatov je zastopalo črez pet tisoč članov. Načelnik J, S. Z, poslanec Gostinčar je otvoril zborovanje. V svojem govoru se je spominjal pokojnega dr. Lovro Pogačnika, člana načelstva J. S. Z. in velikega delavskega prijatelja.
Po uvodnem govoru se preide k dnevnemu redu: izpopolnitev odbora v načelstvu in nadzorstvu. Ker je odstopilo par članov načelstva, radi prevelikega dela, ki jim ga dajejo druge organizacije, se morajo isti nadomestiti
Ilovi odbor je sedaj tako sestavljen: načelnik: Jože! Gostinčar; podnačelniki: Franc Kremžar, Jožef Rutar in Ivanka Kosec; zapisnikarica: Ivanka Brate; blagajnik: Ivan Šmid; blag, namestnik: Ivan1 Vrhovec! odborniki: Josipina Eržen, Marija Bleje, Franc Po-kovc (cestar), Rudolf Voje (železničar), Helena Jeretina (služkinja), Alojzij Kocmur, Ivanka Simončič, Ivanka Kocjan, Elka Škubic, dr, Vekoslav Remec, dr. A, Brecelj, kaplan Tomaž Tavčar, glavni tajnik; Anton Komlanec; namestniki: kaplan Gornik Ivan, profesor Ivan Mazovec, črko-stavec Anton Žitnik, delavec Josip Her-fort, Anton Lajevic, tob. tovarna, jurist Janko Kralj, železničar Ivan Burkeljc, cestar Anton Lipovš; nadzorstvo: urednik Mihael Moškerc, tajnik Z. Z, Anton Kralj, Anton Besov, tob, tovarna, profesor Bogomil Remec, črkostavec Ivan Gostinčar.
Po izpopolnitvi odbora se preide k drugi točki dnevnega reda:
Reorganizacija J. 3. Z.
Poroča glavni tajnik tov. Ant. Komlanec, Letošnje leto se je n|tša organizacija zelo razširila in treba nam je misliti na notranjo reorganizacijo. Vseh strok pri nas organiziranih je nad 40. Te stroke se morajo porazdeliti v smislu § 21. pravil J. S. Z, po strokovnih odsekih, kateri bodo nosili imena »Zveze«. Vse večje stroke, dobe po možnosti lastnega tajnika, manjše stroke, združene v večjem številu, dobe tudi lastnega tajnika. Tako bi nastale sledeče Zve-ie: Zveza tobačnega delavstva, Prometna zveza, Zveza kovinarjev, rudarjev, papir-ničarjev, čipkaric, ženskih poklicev, lesnih delavcev, viničarjev, kmetskih delavcev, knjigoveških in kartonažnih delavcev, tiskarskih delavcev, služkinj, kemičnih delavcev, slamnikarjev, sitarjev, stavbinskih delavcev, usnjarskih ter sorodnih delavcev in ftrganistov.
Pravil ni treba nič spreminjati, ker je v njih že natančno določen delokrog strokovnih odsekov, — Predlog se je po kratki debati sprejel, izpeljava se je poverila odboru.
Organizacijski sklad,
Nato poroča še tov, dr, Šilar o delovanju skupine »Ljubljane« in skupine »Borovlje«, Predlaga, naj člani vplačujejo v organizacijski in stavkovni sklad, in sicer v prvem in drugem razredu po 30 vin, in v ostalih treh razredih pa po 1 krono na mesec. — Ker predlog dr. Šilarja ni bil preje načelstvu predložen, se mora isti še prej v seji obravnavati, katera je bila sklicana ob pol dveh pop. Načelnik Gostinčar zaključi dopoldansko zborovanje ob pol eni uri.
Popoldan ob dveh se je občni zbor zopet nadaljeval z dnevnim redom: I. Poročilo delegatov, II. Konsumna organizacija, III. Slučajnosti. Najprvo se je obravnaval predlog dr. Šilarja, ki je bil sprejet z pristavkom, da se prično pobirati povišani prispevki šele s 1. marcem 1920. 1,
Poročila delegatov,
Nato so sledila poročila delegatov o delovanju skupin in o gospodarski organizaciji. Poročali so zastopniki skupin: Idrija (skupina je poslala svojega zastopnika iz zasedenega ozemlja), Guštanj (župnik
Razgoršek), Ljubelj—Slov. Plajberk (Re-govc), Črna (R, Stane), Maribor (Karba), Ljubljana (Kralj), Sava—Jesenice (Peter Arnež), Tržič (Fr. Vidic), od I. lj. del. kon-sumnega društva (Al, Kocmur), Fr. Kremžar i. dr. Ves čas med celim zborovanjem je bilo veliko zanimanja za delo in procvit organizacije. Delegatje so se vsi zavedali resnosti položaja, v katerem se nahaja celokupno delavstvo. Z jasnimi pogledi so si začrtali delovanje za bodočnost. Odločnost se je brala na čelu zastopnikov kršč. soc, delavstva, katero je moralo prestati že veliko bojev posebno s^soc, dem, organizacijo, Pripravljeni so pa odločno stati še naprej v boju za svoje pravice in načela.
Pozdrav dr, Korošca.
Veliko navdušenje je zavladalo med zborovalci, ko se je pokazal pri durih dr. Korošec, ki je pozdravil v imenu V, L, S. zborujoče delavske zastopnike, V kratkem govoru je zarisal vzrok velike draginje, pomanjkanja kruha in živil. Omenil je politiko sedanje liberalno-aocialistič-ne vlade, ki vodi našo državo v polom. Vsega manjka: živeža ni, obleke ni, obutve ni, premoga ni, kar pa je, je vse tako drago, da si revnejši stanovi ne morejo nikakor nabaviti. Nato je opozarjal na naloge bodočnosti ter posebno na pereče vprašanje socializacije kapitalističnih podjetij. Govoru dr- Korošca je delavstvo sledilo 2 veliko pozornostjo, Delegatje so konrem govora vihamo odobravali.
Naprej na delo in bo}!
Ob peti uri popoldan je načelnik Jug. Strok. Zveze poslanec Gostinčar zaključil to tretje letošnje delavsko zborovanje s pozivom: Naprej na n&daljne delo, v boj za delavsko pravo ter za načela edino prave kršč. soc, delavske organizacije! Drugo leto pa nasvidenje v Mariboru!
Tako se je končal dan načelnega delal, Delegatje so se razšli in zanesli med tovariše novega ognja, nove ljubezni in moči za nadaljne delo. Hitimo vztrajno naprej, čas nas kliče na delo, naloga naša je, da delamo, delamo in delamo.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Skupinam. Ker so pričele skupine z rednimi tedenskimi sestanki, se jim naroča, da morajo pri vsakem sestanku prebirati po odstavkih iz pravil J. S, Z. in isti razlagati članom. Pri vsakem sestanku se mora saj četrt ure voditi razgovor o društvenih pravilih. Skupine morajo centrali poročati o teh razgovorih.
Miklavžev večer se je vršil v soboto, dne 6. t. m. v Ljudskem domu. Istega je priredila J. S. Z, Obdarovanih je bilo Krog 70 revnih delavskih otrok. Srčna hvala vsem darovalcem darov, kakor tudi Slov, kat. teh, akad. društvu »Danica« za uprizoritev Miklavževe skupine.
Shod proti draginji. Dne 15, novembra je priredila J. S. Z. v Ljudskem domu shod proti dragnji in neznosnim razmeram. Shod je otvoril podnačelnik tov, Kremžar, kateri je v uvodnem govoru bičal krivično postopanje obeh vlad v Belgradu kakor tudi v Ljubljani. Proti verižnikom se še dosedaj ni nič ukrenilo, NavijaJci cen se še vedno sprehajajo prosto, ker trobijo v dr. Žerjavov rog. Navajal je najnujnejše zahteve delavstva, Nadalje so poročali še tov, Komlanec, Rustja, Žužek, Pri debati se je oglasil tudi narodni socialist neki gosp. Vojska, ki je hotel zagovarjati sedanjo vlado, čel, da ona pravično postopa. Tov. Rustja je v odgovoru Vojski dokazal, da je sedaj vzcvetelo liberalcem gospodarstvo. Imam dokaze, da deli Samostojna kmečka stranka kar na lastno roko pooblastila oblačil-nicam, da oddajajo »samostojnim« kmetom blago po zelo znižanih cenah. Blago je nakupljeno z državnim denarjem za vse revne sloje, ne pa samo za liberalce in socialne demokrate. Shoda so se udeležili tudi nekateri mladoliberalci dr. Žerjavove klike, kateri so mislili razbiti shod s svojim kričanjem, pa se jim ni posrečilo, ko jih je ljudstvo spoznalo, da so verižniki, so kar izginili skozi vrata.
Naše delavstvo se je razšlo s prepričanjem v srcu, da je edino naša_ organizacija ista, ki vodi do končne pravične rešit, ve delavskega vprašanja.
Shodi J, S. Z. V času od 12. oktobra pa do 6. decembra je imela J. S. Z. 48 shodov, med njimi so omeniti Borovlje, Slov. Plajberk, Preska, Trbovlje, Domžale, Mengeš, Selca, Zagorje ob Savi, Tob. tovarna v Ljubljani, Žiri, Dev. M. v Polju, bolniški uslužbenci, Jurklošter, služkinje v Ljubljani, Mežica, Črna, Pollakova tovarna vLjub-ljani, Ljubljana, Tržič, Škofja Loka, Konji ce, Maribor in drugi,
Tržič, V Tržiču smo imeli socialni tečaj od 18. do 22. novembra. Vodil ga 'e tov. Komlanec. Udeležba je bila zelo _ po-voljna, S socialnim tečajem smo bdi jako zadovoljni, V nedelk) dne 23. novembra popoldne pa ie bil shod Por&č-Ja pt* poslanec Gostinčar Komlanec, lakih tečajev si želimo še več.
Slran 4
•»VeSfett!Z. JfsfkTrfos?	Wf
Sicv, 227«
Na socialnem tečaju v Maribora, ki
so ga priredile krščanske organizacije, je poročal tov. Ant, Komlanec o krščanskosocialni delavski organizaciji,
Idrija. Naša skupina deluje še vedno dobro. Minuli mesec si je kupila lepo enonadstropno hišo kot lastni delavski dom. Tekom celega poletja so se -vršila tedenska predavanja, katera je vodil dr, Snoj. Zelo nam je žal, da se je preselil v Ljubljano. Prepričani pa smo, da bo tudi tam vršil svoje delo v korist krščanskega delavstva. Zimska predavanja se vrše zopet tedensko redno naprej, — (Bratom na oni strani demarkacijske črte kličemo: Le vztrajno naprej!)
Jurkloster. Delavska nesloga. Na Vseh svetnikov dan so se vršila v Jurkloštru pogajanja za zboljšanje plače in vpostavitev pogodbe med delavci in graj-ščakinjo Falter. Pri teh pogajanjih se je dogodil slučaj, da je vdrlo v sobo trop od grajščakinje z raznimi obljubami podkupljenih delavcev, kateri so se izjavili, da so oni popolnoma zadovoljni s to plačo, Graj-ščakinja se je opirala na te delavce in tako je bil ves trud zaman. Pač pa se je židovska grajščakinja takoj znesla nad voditeljem tamošnjih delavcev, mu kar naenkrat vzela delo z dnevno plačo in mu odkazala akordno delo. Nesloga delavcev je zakrivila s tem veliko zlo celokupnemu delavstvu ondotne grajščdne. Delati morajo za staro plačo, draginja pa je vedno večja, —• Tovariši, pazite na slogo v svojih vrstah, z izdajalci delavske stvari obračunajte! Le v slogi je moč!
Krčevina — Lajteršberk. V nedeljo 30. nov. 1919 se je vršil pri nas dobro obiskan mesečni shod ob obilni udeležbi. — Upati je. ko dobimo primerne prostore, da se bo tudi pri nas pričelo novo življenje.
Maribor. Vajeniška skupina je priredila v nedeljo 16. nov. 1919 gledališko predstavo. V nedeljo dne 7. decembra pa skupina služkinj.
Tezno pri Maribora, Pri nas se je zadnjo nedeljo 7. decembra 1919 ustanovila nova skupina J. S. Z.
Mariborsko okrožje J. S. Z« je priredilo v nedeljo 9. novembra t- 1, dva shoda, in sicer prvega po rani službi božji v Poljčanah, drugega po večernicah v Makolah. Na shodih sta govorila tovariša dr. Lenard in Krepek, V nedeljo 23. pr, m. se je vršil shod v Selnici ob Dravi, naslednjo nedeljo pa v Krčevini pri Mariboru.
Ruše, S 15, decembrom se otvori pri nas podružnica 1. Ljub. del, kons. društva.
Ruše. »Pridi zvezda, zvezda mila, ki naš rod vodila boš«, tako smo si želeli že leta in leta zavedni Rušani. In res, prišla je ta zvezda ter nas pripeljala iz stare nam Slovencem toli sovražne Avstrije v našo Jugoslavijo. In spomin na prošle dni trpljenja in zaničevanja nas sedaj še bolj utrjuje v zvestobi in ljubezni do Jugoslavije, daje nam pa tudi moč, da hrabro stojimo v boju Za naše delavske pravice, tudi v boju za naše delavske pravice, kakor tudi v boju proti našim sedanjim sovražnikom socialistom, ki z vso silo in terorizmom delajo za uresničitev svojega protikrščanskega evangelija. A sad njihovega velikega dela in agitacije je v primeri le majhen ter nam malo škoduje, še celo več koristi. Naša delavska organizacija stoji na trdnih tleh in up rdečkarjev, da bi nas uničili, je bil zastonj. Imeli smo v kratkem času dva shoda. Zadnji je bil dne
2.	novembra ter je bil navzlic slabemu vremenu prav dobro obiskan. Prihodnji teden se otvori tudi podružnica I. ljubljanskega konsumnega društva. S tem je izpolnjena naša stara želja.
Lesni delavec.
Dne 19, oktobra je imela J. S. Z., katero sta zastopala tovariša Moškerc in tov, Kogej v Slov, Plajberku na Koroškem shod za lesne delavce. Udeležba je bila obilna. Po shodu so se vršili razgovori. Delavci so se pritožili o popolni brezposelnosti. H skupini je takoj pristopilo veliko število lesnih delavcev. — Po posredovanju centrale J. S. Z. je odkazalo gozdno ©skrbništvo v Borovljah vsem delavcem delo po obširnih Voigtovih gozdovih, ter tako spravilo delavce do zopetnega kruha. Gozdno delavstvo iz več krajev se je začelo zanimati za svojo organizacijo in upamo, da bodo v kratkem času sledile nove prijave. Jugoslovanska Strokovna Zveza je edina organizacija, katere se brez zasebnih namenov poteguje za korist našega delavstva.
Čipkarica.
Vse naše življenje se suče krog vprašanja, kdaj bomo začele z delom. Sukanca pričakujemo vedno nestrpnejše, pa kakor vse kaže, ga še ne bomo dobile. Tovarne na Češkem imajo še vedno zapreke, da ne morejo blaga odposlati. Kakor pa čujemo, se bo še tisto blago, kar ga bo prišlo, razdelilo do čipkarskih šolali.
Snuje se tudi centrala, katera bo čipke nakupila in jih potem razpošiljala po vseh trgih v inozemstvu. Pri tej centrali bo v veliki meri tudi država sama zastopana. Mi pozdravljamo ustanovitev te centrale, ako bo ista v resnici odgovarjala namenu, da bo res vsem čipkaricam po-magano. Počakajmo bodočnosti.
Čipkaric je pristopilo v »Čipkarsko zvezo« že nad tisoč. Podpora brezposelnim čipkaricam se deli v Žireh in v Železnikih. Prosimo le merodajna mesta, ki imajo opravka z brezposelno podporo, *aj se z izplačevanjem iste malo bolj požurijo.
V Železnikih se vrši ustanovni občni zbor skupine »Zveze čipkaric« v nedeljo dne 14. t. m. ob 4. uri popoldan v Društvenem domu. »Zveza čipkaric« je ustanovljena v okrilju J. S, Z,
Slamnikar.
Domžale, V Domžalah in po vseh bližnjih vaseh je sedaj doma obilo slam-ničark, ki so prišle koncem lanske sezije iz inozemstva in se letos ne morejo vrniti v inozemstvo. Dunajska organizacija slam-nikarskih delavcev je sklenila, dokler ne bo zadnja nemška delavka slamnikarske stroke zaposlena, da ne pripuste delavk drugih narodnosti v tovarno. Zelo velikemu številu delavk je tako onemogočeno priti do zaslužka. Doma radi tega ne, ker še v domačih tovarnah nimajo dela, v tujino jim je pa pot zaprta. Le malemu številu delavk se je posrečilo, da gredo še tekom tega meseca na Dunaj. Preskrbeti se pa morajo z živežem od doma za celo sezijo t. j. za 5—6 mesecev. Za delo po drugih krajih se bo potom vlade skušalo potrebno ukreniti.
Vkljub temu pa ostane še veliko delavk doma brez vsakega zaslužka. Tem bo treba preskrbeti brezposelne podpore, da se vsaj s to prvo pomočjo rešijo velike bede, katera jim stoji pred durmi.
V nedeljo dne 14. t. m. se vrši shod vsega slamnikarskega delavstva v Domžalah v Društvenem domu po popoldanski službi božji. Poroča tov. Ant. Kogej, To pot naj se vse delavstvo polnoštevilno udeleži zborovanja!
Razne novice.
r Izobrazba delavskih tajnikov na Angleškem. Na Angleškem so ustanovili delavci že pred leti več višjih šol za izobrazbo svojih voditeljev in tajnikov. Najvažnejša taka šola je »Ruskin College«, ki je bila ustanovljena 1. 1899. Iz njega je izšlo doslej 500 gojencev, ki so postali generalni tajniki strokovnih organizacij ter važni činitelji v sindikatih in krajevnih odborih. Tako ima angleško delavstvo po svoji lastni skrbi izkušene in izobražene voditelje, ki z jasnimi cilji pred očmi vodijo njegovo gibanje za preosnovo socialnih razmer.
r Agrarna reforma na Rumun-skem. Na Rifmunskem izvedejo agrarno reformo tako-le: Vsaka kmetska družina dobi 5—10 oralov plodne zemlje. Kmet zemlje ne bo smel ne prodati ne razdeliti. Pridnim kmetom se dovoli, da si razširijo posest z nakupom do 25 oralov. Gozdi se prodajo na podlagi sporazuma med kmetskimi zadrugami in veleposestniki. Razlastilne stroške v znesku 1 do 3 milijard levov plača veleposestnikom država.
r Koliko, pšenice potrebuje Evropa. Ameriški listi prinašajo izkaz o potrebi Evrope na pšenici. Ceni sc, da mora Evropa uvoziti 200 milijonov stotov pšenice. Presežek pšeničnega pridelka v izvoznih deželah pa znaša približno 173 milijonov stotov, tako da je evropska potrebščina, če se bo varčevalo, do prihodnje žetve za silo pokrita. Največ bodo v pokritje prispevale Združene države, ki so pridelale 250 milj. stotov pšenice nasproti 215 q lani; za izvoz ostane 100 milijonov stotov.
r Umrljivost v Jugoslaviji. Pred vojno je izkazovala umrljivost v naših deželah naslednje normalne številke: V Hrvatski in Slavoniji 27.3, v Srbiji 24.3; v Vojvodini 29.3, v Bosni in Hercegovini 26.5, v Dalmaciji 24.6, v Istri 24.0, na Goriškem in Gradiščanskem 23.5, na Kranjskem 24.4, na Koroškem 23.9, na štajerskem 23.3 od sto. NajveČja umrljivost je bila torej v Vojvodini (29,3) in na Hrvatskem (27.3), potem pa v Bosni (26.0), a najmanjša v Sloveniji (23.0); približno enake so bile razmere v Dalmaciji in Srbiji (24.3). Zanimivo je primerjati te številke z onimi drugih držav. Na Danskem znaša umrljivost 13.7, a v Švici 16 od sto, Ta razlika bi bila umljiva, ker sta to najkultumejši deželi. A žalostneje je za nas, da izkazujejo celo naši najbližji sosedi manjšo umrljivost nego pri nas: Bolgarska 23.8, Madžarska 25 in Rumunija 25.9 od sto. Izobrazba in socialna zakonodaja v najširšem pomenu besede bosta morali pri nas globoko zastaviti plug, da zmanjšamo umrljivost.
r Usoda Dunaja. Dunaj jo bi! ne’da; mogočen in bogat, kasneje pa vsaj razkošen, eleganten in vesel — vse na račun drucorodnah. ookrajin in dežela, ki so bile
»pod habsburškim žezlom«. Nasproti tem deželam je znal biti Dunaj v politiki zmerom objesten in robat in je zato marsikdaj slišal očitek: »Ko bi nas — Slovanov —• ne bilo, bi bil Dunaj čisto navadno pokrajinsko gnezdo.« Tega očitka si Dunaj seveda nikoli ni jemal k srcu, ker ni verjel, da bi kdaj prišlo do preizkušnje. No, preizkušnja je prišla in Dunaj je na njej — propadel. Kakor hitro so se Slovani osvobodili izpod oblasti Dunaja in zaprli pred njim vrata svojih kašč — je Dunaj postal iz kraljice — beračica! Dunaj strada, Dunaj zmrzuje, Dunaj tava v temi, Dunaj je raztrgan in bos. Edini prijatelj, ki mu je ostal v njegovi nesreči — Nemčija, zbira sedaj zanj mile darove, ki pa seveda ob prijateljevi lastni revščini ne morejo biti obilni. Nemški listi se ravno te dni spominjajo Uhlandovih verzov: »Wenn wir noch knie-en konnten, Wir lagen auf den Knieen, Wenn wir noch beten konnten, Wir beten ftir Wien« — ko bi še znali klečati, bi klečali na kolenih, ko bi še znali moliti, bi molili za Dunaj. *— Tako je minljiva in ni-čemerna slava sveta!
r Angleško žers-vo za otroke na Če-ško-Sloraškem. Angleško društvo »Lady Miniel Paget« je poslalo za revne otroke na Češko - Slovaškem 300.000 kg obleke, perila in čevljev,
r Male akcije tvrdke Krupp za delavce, Na Nemškem delajo csnove, po katerih bi imeli delavci in nameščenci večjih podjetij svoj del od dobička. Tvrdka Krupp bo izdala male akcije po 100 in 200 mark, ki jih bo izdala delavcem, kateri bodo potem dobivali isto dividendo kot ostali uradniki. Poleg tega bodo osnovali društva delavcev, ki bodo lahko kupili s prihranki večje akcije. Razgovori o tem vprašanju se razvijajo povoljno.
r Lesene hiše na Angleškem, Ker je na Angleškem pomanjkanje stanovanj, so začeli delati lesene hiše. Proti pomislekom, da take stavbe ne drže dolgo, se je sklicevalo na to, da je zdržalo mnogo lesenih hiš sto in še več let v kanadski provinci Nova Scotia, kjer je podnebje še dcst; bolj neprijazno kakor na Angleškem.
r Nadomestilo za petrolej, V Nottinghamu so delali v začetku meseca vinotoka t. L poizkus z novim motornim kurivom, ki ga je iznašel Andrad v Južni Ameriki, kamor se je bil pred leti preselil iz Portugalske, Kurivo je kemična prašna zmes. Iz kakšnih spovi oa je sestavljena rečena zmes. ve samo Andrad. Ako se Andradov prah zmeša z vodo, je ravno tako poraben Ico petrolej in je baje imenitno motorno kurivo. Zmes so vsestransko z uspehom preizkusili. Andrad trdi, da je gallon (4.54 litra) njegovega kuriva mogoče producirati za 65 vin.
r Milijarderjeva oporoka. V Ameriki je umrl milijarder Frick, ki je zapustil svoji ženi in hčeri 25 milijonov dolarjev, a ostalih 117 milijonov raznim dobrodelnim in koristnim napravam, kakor vreučilišču v Princetonu. tehnološkima zavodoma v Ha-roardu in Massachusetsu.
r Zahteve francoskih rudarjev. Kongres francoskih rudarskih uradnikov je imel sejo, v kateri je zahteval zavarovanje za starost v znesku 1800 frankov in obsrbo za vdove, v znesku 750 frankov, Vladi so pustili rok do 16. februarja, da sprejme te zahteve. Če vlada do tedaj ne bo izpolnila želj rudarjev, bodo ti začeli s stavko.
r Do sto slovaških delavcev zgorelo.
Z Dunaja poročajo: V delavnicah »Planto« v Markgraf - Neusiedel se je vnel ob 5. uri zjutraj ogenj, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Dozdaj so našli 50 mrtvih in več težko ranjenih. Goreti je pričelo najprej v oddelku, kjer je nameščenih do 100 mažarskih delavcev, odkoder se je ogenj razširil, V podjetju pa je delalo največ Slovakov, ki so bili naseljeni v Markgraf - Neusiedelnu s svojimi družinami. Kako je ogenj nastal, se še ne ve, sodi se pa. da po vnetju bencina,
r Posrečen polet Iz Anglije v Avstralijo. Kakor poroča kabelska vest iz Port Darvina (Avstralija), je angleški letalec, kapitan Ross-Smith srečno pristal v Avstraliji. S tem svojim poletom si je priboril nagrado v znesku 10.000 funtov šter-lingov, ki jo je razpisala avstralska vlada.
r Morske žrtve. Iz Key Westa (skrajna zapadna točka polotoka Floride) se poroča: Potapljači so našli razbito ladjo, o kateri se domneva, da je to španski parnik »Valbanera« iz pristanišča v Kadiksu, ki ga pogrešajo od zadnjega uragana sem, ki je pred desetimi dnevi divjal v mehi-kanskem pristanišču. Posadka rečenega parnika je štela 88 častnikov in pomorščakov. Poleg teh je bilo na ladji še 400 popotnikov, kojih sledove so potapljači našli. (Uragan ali hurrikan (ciklon) je močan vihar v tropičnih pokrajinah).
r Milijarder — žumalist. Kornelij Vanderbilt mlajši, sin znanega ameriškega milijardarja, je kmalu zapustil elegantne toplice Newport, kjer je bival doslej, ter je vstopil v uredništvo »New York Heral-cla«, za lokalnega reporterja. Imel bo 20 dolarjev plače na teden, V pismu, v katerem je prosil pri uredništvu službe, je mladi Vanderbilt povedal odločno svoj
sklep, »Postati hočem reporter, ker vidim> da so časnikarji najspretnejši in najpretka-nejši ljudje, kar jih poznam. Ko sem bil na Francoskem s 27. divizijo, sem opazil, da so bile naloge, katere so zahtevale samostojno mišljenje in pripravljen sklep, obi’ čajno izročene časnikarjem.«
r Draginja in abtsinenca. Zagrebški listi poročajo, da se je na letošnjem Miklavževem semnju v Zagrebu spilo samo 201 liter vina, dočim so ga sejmarji še lani posrkali okroglo 1000 litrov. Vzrok: previsoka cena vina.
r Časopis, tiskan v letalu. Zadnja poti ki jo je napravilo prekomorsko angleško letalo R33, je prinesla popotnikom posebno presenečenje. Po posebnem dogovoril z brezžično postajo Wormwood Scrubb* so sporočili brezžični postaji v letalu cel tekst jutranje izdaje velikega angleškega časopisa. Zadnji stavek so brzojavili ob štirih zjutraj, ko je bilo letalo v višavi 2000 metrov nad morjem na potu v Amsterdam. Ob šestih je šel list v tisk, a dve uri kasneje so dobili popotniki čisto nov časopis. Presenečenje je bilo veliko, zakaj nihče ni niti slutil, kaj se pripravlja.
^ r Turški kronski zakladi so naprodaj. Turška vlada je v veliki denarni stiski, iz katere se misli izmotati z delno prodaj® dragocenih zakladov turške krone. Med predmeti, ki imajo biti prodani, je tudi sloveči indijski pavji prestol, eden izmed najdragocenejših predmetov na svetu. Pavji prestol je stal prvotno v stari kraljevi palači v Delhi, v dvorani javnih pogovorov. Popotniki, kateri so ga tam v 17, stoletju videli, so ga opisovali ko posteljnjak, ki je šest čevljev visok ter štiri čevlje širok, stoječ na štirih zlatih nogah. Nad njim se pno nebesa z dvanajstimi stebri. Podstavek je okrašen z brezštevilnimi rubini in smaragdi, stebri pa s prekrasnimi biseri. Ta prestol se je nazival pavji prestol, kef ste bili za njim nameščeni dve sliki pavov, kojih razprostrta repa sta se žarila s prekrasnimi dragulji. V 1. 1739. je perzijski šah Nadir to izredno delo ukradel iz Delhi, a pozneje je prišlo v turško posest. Sodbe o njegovi vrednosti so jako različne. Preje so ga cenili na 6 milijonov funtov, a danes ponujajo turški vladi zanj le 2 in pol milijona lir, kar je približno samo 750.000 funtov. In poleg tega kraljevskega predmeta imajo Turki še druge dragocene zaklade. Med temi zavzema važno mest® zbirka porcelana turške države, deloma po številu, deloma tudi po posebnosti po* samnih posod. Na javni dražbi bi dobila turška vlada za omenjeni porcelan ogromne vsote denarja.
r Tiskarska stavka v Madridu, V Madridu so pričeli tiskarji s stavko in zahtevajo, da jim povišajo plačo za 50 odstotkov, Za časa stavke bo izhajal en skupen list, kot se je to zgodilo za časa stavk* tudi v Parizu. Istočasno stavkajo v Madridu tudi uredniki.
r Stolico za slovanske jezike in literature ustanove na vseučilišču v Strass-burgu,
Narodno gledišče.
Opera:
Dne 12, decembra, petek: »Lepa Helena«. Abon, E.
Dne 13. decembra, sobota: »Rigolet* to«, Abon. D 2.
Dne 14. decembra, nedelja: »HoffmaA nove pripovedke«. Izven abon.
Dne 15, dec., ponedeljek: Zaprto. Dne 16. decembra, torek: »Prodane nevesta«. Abon. E.
Dne 17. decembra, sreda: »Lepa Hc* lena«. Abon. B.
Drama,
petek: Zaprto, sobota: »Pepel-
Dne 12. decembra.
Dne 13. decembra, ka«. Abon. A.
Dne 14. decembra, nedelja, popoldan* »Pepelka«. Izven Abon.
Dne 14. decembra,
»Korenjček«, »Ženitba«.
Dne 15. decembra, mogrede«. Abon. C.
Dne 16. decembra,
Dne 17, decembra, logu«. Abon. D.
nedelja, zvečeri Izven Abon. ponedeljek: »Mi*
torek: Zaprto, sreda: »Na po*
o korist sirot, slepečo, Inoalldoo I* blralceo. 1317 dobltkoo o skupni ored'
nosti 80*000 K.
Glasni dobitek o črednosti
20.000 kron.
SreCka 2 kroni. SreCko 2 kroni*
Srečke se naročajo v loterijski pisarni * Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. febr, 1920 ob 6. uri zvečer
Izdajatelj konzorcij »VeSeraetfa Hita«. Odgovorni urednik Jote Rutar.
Tiska »Jugoslovanska, tiskarn*« v Ljubljani*