Kmečka tfrgovina V Sloveniji se ni bati lakorie Veliko se je pisalo o pomanjkanju, ki bo nastopilo v Sloveniji. Vendar temu ni tako! Za prehrano Slovenije je v celoti preskrbljeno. Glasom zakonskih določil bomo dobili iz Vojvodine 2300 vagonov pšenice in mo.ke, v celoti pa okrog 6000 vagonov letno. Doslej je uvožene okrog 1000 vagonov moke in okrog 400 vagonov pšenice, te dni bomo pa uvozili nadaljnjih 900 vagonov pšenice in moke. Pšenicc uvaža v glavnem banovina sama, moko pa uvažajo trgovci, zadruge, občine in industrijska podjetja. Pšenica je vskladiščena v glavnem kot rezerva pri večjih mlmlh v Sloveniji in jo daje banovina mleti le po potrebi. Za nabavo zadostnih koli.in hrane je banovina najela za eno leto kratkoročni kredit 64 milijonov dinarjev posojila. V isti namen se misli vzeti še nadaljnih 100 milijonov dinarjev. Tudi v Sloveniji sami je žetev kljub vs.m vremenskim neprilikam razmeroma dobra, Tako smo pridelali aamo pšenice (ozimna in jara) 7240 vagonov, rži (ozimne in jare) 3526 vagonov, koruze bomo najbrž pridelali okrog 6250 vagonov, je_mena smo pridelali 1893 vagonov, ovsa 2275 vagonov in soržice 446 vagonov. Ajde bomo pridelali najbrž okrog 3000 vagonov, prosa okrog 830 vagonov in fižola okrog 500 vagonov, krompirja pa okrog 35.000 vagonov. Fižola in krompirja bomo imeli tako še za izvoz, uvoziti pa bomo morali okrog 12.000 vagonov kru&nega žita, od tega polovico pšenice in mlevskih izdelkov, polovico pa koruze. Za zadosten uvoz pšenice je po gornjem že preskrbljeno, saj je bomo uvozili okrog 6000 vagonov, od katere količine se je že precej nahaja v Sloveniji. Uvoziti bomo morali še okrog 6000 vagonov koruze, ostalih 200 vagonov pa drugega žita. Ker je dala letos koruza v Vojvodini odličen pridelek (računajo okrog 560.000 vagonov), bomo koruzo brez dvoma lahko dotili. Vendar pa je potrebno zaradi skupne in pravočasne nabave, da občine tn posamezniki, kl računajo na dobavo koruze po banovini, že sedaj prijavijo svojo celoletno potrebo. Ker bodo sredstva, s katerimi razpolaga banovina, uporabljena v glavnem za nakup pšenice in moke, bodo moraJi tudi posamezniki, občine in industrije zagotovitl za nakup koruze potrebna sredstva. Prifiakovati moremo tudi primernega znižanja cen koruzi, in to na približno 300 din za 100 kg vsaka postaja v Sloveniji. Zaradi ugodne letine koruze najbrž tudi ne bo prlmanjkovalo masti in gotovo cena ne bo mogla biti tako visoka kakor je danes, ko je cena koruzi po 400 din za 100 kg. Zaradi precej velikega pridelka krme tudi ne bo pomanjkanja iste, kar bo spet vplivalo na večji prirast živine tn s tem tudi na zadosten dogon živine na doma.e trge. Poleg zadostne oskrbe kažejo vsi znaki, da se bo žtto tudi pocenilo in bo najbrž ceneje, kot je bilo uradno določeno. Na žitnem tržišču v Rumi v Vojvodini je bil opažen že ob koncu septembra precejšen padec cen žita, ki ga je bilo na trgu v zadoatni količini. V oktobru se padec cen žitu, koruzi in krompirju (»0—110 din 100 kg) nadaljuje. Tako vidimo, da so se vse napovedi o velikem pomanjkarriu tn strašni draginji, ki bi naj pri nas zavladala, izkazale za neresnične. Nekateri ao s tem hoteli ljudstvo begati, računajoč pri tem na svoje osebne koristi. Poskrbimo, da nas v bodoče ne bo nihče več begal s takimi govoricaml! Jedilnega olja bo dovolj V zadnjem času se že marsikje ni ve. dobilo jedilno olje in se je solata napravljala na zabeli. Sedaj se je pa že za_elo dajati v promet olje od semena sončnic, katere so na jugu letos zelo dobro obrodile. To olje bo zadostovalo našim potrebam za ve_ino leta. Zadostitev potreb bo odvisna le od pravilne porazdelitve. V ta namen je bila v Beogradu ustanovljena osrednja organizacija za prodajo oljnatih semen in olje ter moremo pričakovati, da bomo preskrbljeni z oljem v zadostni meri. Ceno jedilnega olja je zaenkrat dolo.ila strokovna komisija, in to na debelo franko postaja tovame 18.40 din, fr^uiko izkladalna postaja pa 20.79 din 1 kg, računajo. pri tem tudi sod in prometni davek. Ta cena je izenačena za vse poataje med potjo. Cene v nadrobni prodaji je določil urad za nadzorstvo nad cenami in bodo 26 din za liter, pod nobenim pogojem pa ne več. Slovenija potrebuje letno okrog 3,200.000 litrov jedilnega olja in to v poletnih mesecih kakih 25 tisoč litrov mes-Cno ve. kakor v zimskih mese- cih. Od tega je okrog 25% bu.nega in olivnega olja, ostalo olje dobimo lz tovarn, predvsem iz Hrvatske. Letos je bila letina repice zelo slaba. Po cenitvah bodo posevki ozimne repice letos znatno večji in moremo za poletje 1941 pričakovati boljše letine. Zelo ugodna pa je letos letina za buče, kar pride v poštev posebno za kmetovalce na Štajerskem. Ti si bodo lahko naredili zadoatne koli.ine bučnega olja za lastno uporabo. Trenutno to še sicer ne pride v poštev, ker so buče ve.i_noma še neiztrebljene, poznalo se pa bo na naSem trgu proti pomladi, ko delajo v glavnem naši kmetovalci iz bučmic olje. Sadna rirgovina Kot amo že parkrat pisali, letos sadja ni težko prodati, in to zato, ker ga je malo, trgovci se pa boje kontingentiranja in sadje naravnost love. Sedaj se kupuje že povsod v splošnem le zimsko sadje in to sorte, ki so manj trpežne. Cena se suče okrog 3.50 din kg, ponekod par par manj, mnogokje pa tudi nekaj več; odvisno je od tega, kakšno je sadje in kakšna je konkurenca trgovcev. Za bodoče se kaže, da bo cena na 3.50 din kg povaod ostala in ne bo nižja, trpežnejše zimske sorte pa bodo vsekakor še dražje. Manjše koli.ine sadja na trgih po mestih so že sedaj mnogo dražje, saj n. pr. Vinarska in sadjarska šola prodaja MariborCanom drugckakovoet (ki je pa seveda lepša kot pa prva pri kmetih) po 4.50 din kg. Ce upoštevamo, da se je v Svečini pri Mariboru plačalo za jabolka, pri katerih so blli izločeni samo nagniti plodovi, po 4.05 din, ta cena ni visoka. 3.50 din kg se pač plača kmetom v oddaljenih krajih in velike množine. Dobro bodo pa odrezali oni, ki imajo primerne shrambe in so v bližini mest in ve.jih krajev, kajti na zimo znajo biti na trgih jabolka še mnogo dražja kot danes. Kupiifa s hmelgem se še vedno ni prav razmahnila. Kupuje se nekaj za domačo pivovarsko industrijo in za izvoz v sosedne evropske države. Cena hmelja v Savinjski dolini je 35—40 din kg, v Vojvodini 30—40 din, v Nemčiji 57—64 in celo 71 din kg, na Češkem pa 42—54 din, preračunano v našem denarju. Živahnejše kupčije v vecjem obsegu pa v Sloveniji Se ni. Prekomorski izvoz se še ni pričel radi vedno novih ovir in zaprek, ki se pojavljajo. Izgledi pa so, da s_ bodo razmere vsaj za silo še pravočasno uredile in da se bo končno le dalo tudi letos še izvažati naš hmelj, četudi precej pozneje kakor navadno. Prav tako kot v Sloveniji, vlada zatišje v hmeljski trgovini v Vojvodini. Toda vojvodinski hmeIjarji so kljub temu ni. kaj prijetnemu položaju ostali mirni in so prepričani, da bo sčasoma prišlo do izvoza. Tudi v Nemčiji ae išče le boljše blago, ki je letoa splošno redko, za ostalim hmeljem pa ni kaj prida povpraževanja. Pač pa so Cehi svoj boljši hmelj ve_inoma že prodali. Klavrna kup_ija s hmeljem je pa v Belgiji, kjer niso urejene razmere. Drobne gospodarske vesti Nadzorstvo nad cenami usnja. Minister za trgovino in industrijo ter minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sta na podlagi člena 1. uredbe o nadzorstvu nad cenami (od 5. februarja) izdala nasleden odlok: 1. da se nadzorstvo nad cenami v smislu uredbe o kontroli cen izvaia tudi glede usnja vseh vrst; 2. urad za nadzorstvo nad cenami pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter pristojne splošne upravne oblasti druge stopnje bodo zaCele takoj opravljati svoje funkcije v zvezi z nadzorstvom nad temi proizvodi; 3. odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novtnah«. Vprašanje me&anja konizne moke s pšenično. Is Beograda poročajo, da se na pristo..nih mestih proučuje vprašanje uporabe koruzne moke za kritje prehrane prebivalstva. Po dobljenih informacijah gre za to, da se uvede obvezno mešanje koruzne moke s pšenično moko. Pred.og gre za tem, da bi se na 75 kg psenične moke primešalo 25 kg koruzne. Uvedba obveznega mešanja koruzne moke s pšenično je predvidena s posebno uredbo. Vreče od soll so po 6 dln. Po odredbi uprave državnih monopolov so veleprodajalne soli dolžne za vsako solno vrečo plačati 6 d:n za komad. Ma- loprodajalci nimajo pravice ta znesek preneoti na kupce pri prodaji. Ce pa kupec kupi sol z vrečd vred, sme trgovec za vrečo zaračunati samo 6 din. Dinar v razmerju s tujim denarjem. Zlata turška lira 398 din, angleški funt 222 dim, ameriški dolar 55 din, nemška marka 17.82 din, francoskl frank 1.10 din, švicarski frank 12.56 din, italijanska lira 2.28 din, bolgarski lev 46 par, romunski lej 28 par, švedska krona 13.20 din, češka krona 1.50 din, finska marka 1.12 din, grška drahma 58 par. TeJ vrednosti je že prištet prlbitek. Službeno poročilo IjublgansLe blagovne borze Smreka, jelka, Hlodi I., II., monte 240—290 din, brzojavni drogovi 220—260 din, bordonali merkantilni 310—360 din, filerji 260—300 din, trami ostalih dimenzij 260—310 din, škorete, konične, od 16 cm dalje 560—600 din, škorete, paralelne, od 16 cm dalje 650—720 din, podmerne, od 10 do 15 cm 600—660 din, deske-plohi, konifine, od 16 cra dalje 500—550 din, par., od 16 cm dalje 530—610 din, les za celulozo (okroglice), belo očiš-en 170 do 200 din kub. meter, kratice 100 kg 75—85 din. Bukev. Hlodi od 30 cm dalje, I., II. 190—240 din, hlodi za furnir, čisti, od 40 cm dalje 290 do 340 din, deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 330—380 din, deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. 540—620 din, deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 450—510 din, deske-plohl, parjeni, ostrorobi, I., n. 620—730 din kub. meter. Hrast. Hlodi I., II., premera od 30 cm daJje 250 do 400 din, bordonali 850—960 din, deske-plohi, boules 900—1000 din, deske-plohi, neobrobljeni I,, II. 750—850 din, frizi širine 5, 6 in 7 cm 900—970 din, frizi širine od 8 do 12 cm 1100—1200 din kub. meter. Ostali Ies. Mac_sen deske-plohi 1120—1300 din, brest plohi 700—800 din, javftr plohj 7QQ—800 din, jesen plohi 770—850 din, liipa ploni 670—770 din kubični meter. Parketi hrastovi 75—95 din, bukovi 50—65 din kvadratni meter. železniški pragi hrastx>vi 46—50 dln, bukovi 25 do 35 din komad. Drva bukova 21.50—23.50, hraetova 19.50 do 21.50 100 kg. Oglje bukovo, vilajio 75—85 din 100 kg. Žito. Koruza stara 350—360 din, nova dobava takoj 285—290 din, nova dobava v oktobru 260 do 265 din. — Oves bački, sremski in slavonski 315 do 320 din 100 kg. — Rž baftka 350—355 din. — Ajda 250—255 dln 100 kg. Mlevski izdelki. Moka ba&ka in banatska Og, Ogg 840 din, enotna krušna 455 diin 100 kg. — Otrobi pšenični 220 din 100 kg. Deželni pridelki. Krompir rožnik pozni in rani, kresnik, oneida 145—155 din, induatrijski krompir 120—125 din 100 kg. — Seno sladko 115 do 120 din, polsladko 110—115 din, kifilo 105—110 din. — Slama 60—65 din 100 kg. Tendenca: za mehki lee atalna, za trdi les mirna, za žito trdna, za mlevske izdelke in deželne pridelke trdna, za ostalo blago stalna. Mariborski trg Zelenjava. Krompir 1.60 din, čebula 2—3 din, česen 6—10 din, klslo zelje 5 din, hren 7—9 din, paradižniki 3—5 din, zelje 1 din, fižol v stročju 2—4 din kg. — Zelje 0.50—3 din, repa 0.25—0.50 din, kumara 0.50—1.50 din, karfijola 2—10 din, ohrovt 0.50—2.50 din, zelena 0.50—3 din, buča 0.50—4 din, glavnata solata in endivija 0.50 do 1.50 din, por 0.50--1 din, redkev 0.25—0.50 din komad. — Kup radiča. šplna_e, vrtnega korenja, praha v stročju in pese 1 din, 4—8 paprik 1 din, 5—6 kumarc za vlaganje 1 din. 2—6 kolerab 1 din, liter luščenega graha 10—12.50 din, šopek petršilja in majarona 0.50—1 din. Sadje. iabolka 3—8 din, hruške 8—16 din, slive 8—12 din, breskve 8^—16 din, grozdje 9—16 din, dalmatinsko grozdje 16—20 din, celi orehi 7—9 rHn. lnš^eni ?S—32. din kgr: liter borovnic 2 din, brusnic 8—10 dtn, koatanja 3—4 din, šipka 3 d:n. sMto. Pšer.ica 2.75 din. rž 3 dtn. iečmen 2.50 do 3 din. koruza 3.75—4 din. oves 1.75—2 din, proso 3.50—4 din. aida 2 din, proseno pšeno 5—6 din, fižol 2.50—3.50 din liter. Ml_f.n! Izdelkl. Smetana 10-12.50 din, mleko 2—2.50 din llter, surovo maslo 30—32 din, čajno 36—40 din, kuhano 36—40 din, domači sir 10 do 12 din kg, jajca 1—1.50 din komad. Perutnina. KokoS 25—35 din. par plšfiancev 25 do 70 din, gos 40 din, puran 45—55 din, raca 20 do 25 din, domači zaiec 12—40 din. Krma. Sladko seno 100—110 din, otava 75 do 85 din, pšeni.na slama 65 din 100 kg. Meso. Govedina 14—16 din, svinjina s kostmi 20—22 din, brez kosti 22—24 din, slanina 24 din, plju.a 8—10 din, jetra 12—18 din, reberca 15 do 18 din, glava z jezikom 8—10 din, riba 22 din, karpi 16 din, ribe belice 9—10 din, morske 14 do 28 din, zajec 18 din kg; ledvice in noge 2—3 din, dotnač rak 3—4 din. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor I. 9 din, II. 8 din, III. 6 din; Ptuj 7.15—8 din; Slov. Konjice I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din; Slovenjgradec I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din; Litija I. 8.50 din, II. 8 din, III. 7 din; Krško I. 8.50 din, II. 8 din, III. 7.50 din; Crnomelj 8—9 din; Kranj I. 9 din, II. 8.50 din, III. 7 din kg žive teže. Biki. Ptuj 6—7.50 din, Črnomelj 7—8 din kg žive teže. Krave. Maribor II. 6 din, III. 5 din; Ptuj 4.50 do 6 din; Slov. Konjice I. 7 din, II. 6 din, III. 5 din; Slovenjgradec I. 6 din, II. 5 din, III. 4 din; Litija I. 7 din, II. 6.50 din, III. 6 din; Krško I. 7 din, II. 6.50 din, III. 6 din; Crnomel. 6—7 din; Kra-nj I. 8.50 din, II. 7.75 din, III. 6 din kg žive teže. Telioe. Maribor I. 7 din, II. 6 din, III. 5 din; Ptuj 6.75—8.25 din; Slov. Konjice I. 7 din, II. 6 din, III. 5 din; Slovenjgradec I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din; Litija II. 7.50, III. 7 din; Krško I. 8 din, II. 7.50 din, III. 7 din; Kranj I. 9 din, II. 8.50 din, III. 7 din kg žive teže. Teleta. Maribor I. 8 din, II. 7 din; Slov. Konjice 8 din; Slovenjgradec I. 8 din, n. 7 din; Litija I. 11 din, II. 10 din; Krško I. 9 din, II. 8 din; Crnomelj 8—9 din; Kranj I. 9.50 din, II. 8.25 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 80 do 230 din komad; kg žive teže 9—11 din. V Crnomlju so bili 8 tednov stari mladi prašički po 170 do 250 din komad, v Kranju pa 7—8 tednov stari 250—300 din glava. Pršutarji (proieki). Maribor 12 din, Ptuj 10.75 do 11.50 din; Slov. Konjice 16 din, Slovenjgradec 17 din, Litija 14 din, Krško 12 din, Kranj 14 do 15 din kg žive teže. ; Debele svinje (špeharji). Ptuj 12—13 din, Slov. Konjice 14 din, Litija 16 din, Krško 14 din, Kranj 16—17 din kg žive teže. Sejmi 14. oktobra svinjski: Središče; živinski in kramarski: Kapla (namesto 13.) — 15. oktobra tržni dan za živila in prašiče: Dolnja Lendava, Trbovlje; goveji, konjski in kramarski: Murska Sobota; živinski in kramarski: Planina, okraj Šmarje pri Jelšah, Sv. Lenart, okraj Slovenjgradec; svinjski: Ormož; goveji in konjski: Ptuj — 16. oktobra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Podčetrtek (v Veračah) — 17. oktobra tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski: Pristava, Zidani most — 18. oktobra svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Vojnik, Guštanj, Mozirje, Podsreda, Trbovlje (Lukežev sejem) — dne 19. oktobra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje. V soboto po rožnovenski nedelji, 12. oktobra, živinski in kramarski v Poljčanah.