.popoliiii irill-ko iiiai. Skušnje, ki jih zajemamo iz sedanjega silnega borjenja narodov, nas silijo in vedejo na preosnovo in zboljšanje razmer na vseh popriščih našega socialnega življcnja. Posebno pri nas vidimo, kako trhle, neprimerne, nesmotrene so bile takoj v temelju nekatere nase naprave in uredbe, ki nas silijo sedaj v hitro odpomoč in čakajo krepke roke, da poseže vmes ter zboljša in obnovi in prenovi, kar je preosnove in preuredbe potrebno. Ni nam pa šele vojna pokazala, kako zelo so pri nas preosnove potrebne nekatere uredbe, poznali smo to potrebo že prej in v nekaterih zadevah že mnogo storili, da bi se zboljšale razmere. Toda zaman! Zadeva se ni zganila z mesta, četudi so neumorno delali in se trudili prizadeti krogi v nje uresničenje. Taka zahteva je spopolnitev učiteljske izobrazbe. V učiteljskih listih, na zborovanjih, v peticijah smo povdarjali, da ni zadostna izobrazba, ki se nudi sedaj učiteljskemu naraščaju in nikakor ne odgovarja zahtevam časa. Večkrat so se zglasilc učiteljske deputacije pri naučnem niinistru, da pojasnijo in raztolmačijo na tein merodajnem mestu to pereče vprašanje, toda vse ni nič pomgalo, vse je ostalo pri starem. Stvar ne le, da ne napreduje, nazaduje celo, ker se učiteljišča razširjajo navzdol s pripravljalnimi tečaji in ne navzgor na širši podlagi. Ne zahteva pa sarno učiteljstvo zvišanja učiteljske izobrazbe, tudi učiteljiščni profesorji in učitelji so se že večkrat posvetovali o tem in stavili na mrodajnih mestih konkretne predloge in podali primerne nasvete, kako naj se preosnujejo učiteljišča, da bodo zadostovala potrebam časa in dosegla svoj namen. Tudi naučno ministrstvo je bilo mnenja, da je treba dati uči- teljiščein širšo in trdnejšo podlago in sto- rilo v ta namen že nekatere korake. V-  prašalo je deželne šolske svete za njih  mnenje, sklicalo je anketo v to svrho in čuli smo že pred leti, da so zgotovljeni normalni učni načrti in druge spre- membe. In vendar smo še danes na istein mestu, kakor smo bili pred leti in tudi ni upanja, da bi se spravila zadeva v bližnji bodočnosti v pravi tir. Kaj je vzrok temu? Naučno ministrstvo čaka boljših časov, onih časov namreč, da bi naš državni zbor vzel zadevo v pretres, v posvetovanje in sklepanje. Po pravici trdi učna uprava, da so, učiteljišča državni zavodi in da se smejo samo zakonodajnim potom spremeniti in preosnovati. S tem pa je stvar odgodena za nedogleden ča_, ker je državni zbor že zboroval in zboroval, se posvetoval in sklepal, a nič sklenil in le kopičil zmešnjavo nad zmešnjavo. 2e pred desetimi leti je cesar Franc Jožef I. naročil v prestolnem govoru državnernu zboru, naj vzame v pretres preosnovo učiteljišč, naučna uprava je storila potrebne predpriprave, državni zbor je zboroval in se posvetoval o vseh mogočih nujnih pa tudi nenujnih stvarlh, a o preosnovi učiteljišč ni storil in sklenil ničesar. Saj za tako delo niti sposoben ni bil in bojimo se, da tudi v prihodnje ne bo spolnil upanja, ki ga stavi učiteljstvo vanj. Državni zbor, ki je sklican k zasedanju dne .30. t. m. se bo pečal v prvi vrsti z razmerami in reševal naloge, ki jili je provzročila in mu jih nalaga vojna. Res je, da so vse te stvari neodložljive, neodložljivo je pa tudi vse, kar ima biti v blaginjo Ijudstva, zato se mora preosnovati in prenoviti vse in to brez odloga, kar povzdiguje in pospešuje ljudsko izobrazbo. Državni zbor, če hoče biti v resnici pravi zastopnik ljudstva, zagovornik in pospeševalec demokratičnih idej,mora poslušati take glasove in jih uvaževati. Ako bi pa ne mogel ali ne hotel v tem pogledu storiti svoje dolžnosti, ali naj vlada mirno gleda, da se ne rešujejo tako važna vprašanja? Ali naj ne uveljavi, kar se brez zakonodajnega zastopstva uzakoniti sme? Učiteljišča se res ne smejo brez državnega zbora razširiti čez 4 leta, to pa ne ovira, da bi se študij ne poglobil in zavod postavil na širšo in temeIjitejšo podlago. Državni šolski zakon zahteva za vsprejem v I. letnik izpolnjeno 15. leto in strog sprcjemni izpit iz predmetov, ki so obvezni na meščanski šoli. Naši dve meščanski šoli sta obe že štirirazredni. Četrti razred meščanske šole naj zbere najsposobnejše in najbolj ukaželjne dečke, ki hrepene po višji izobrazbi in učni smoter naj bo isti, ki ga ima četrti razred srednjih šol razen starih klasičnih jezikov. Učna nprava naj izda le normalni učni načrt za četrti razred meščanske šole, ki ga že zdavnaj pričakujemo. To bi bil pravi pripravljalni tečaj za naše sedanje učiteljišče in strogi izpit, ki ga predpisuje zakon, naj zahteva temeljito obvladanje vse učne snovi razven tujih jezikov, ki jo podajajo štirji nižji razredi srednjih šol. Na taki podlagi bi učiteljišče lahko delovali dalje in spopolnilo ono vrzel, ki je tu nastala in zadostila onim zahtevam prizadetih krogov, ki streme učiteljiščnikom podati izobrazbo popolne srednje šole, ki v dosego svojega učnega smotra po dovršeni spodnji sredni šoli tudi ninia več nego 4 leta na razpolago. Vsa ta prenredba se lahko doseže z normalnim učnim načrtom, ki ne spada v področje državnega zbora, temveč v področje učne uprave. Vsi v državnem šolskem zakonu našteti učni predmeti naj se poučujejo na učiteljišču v oni izmeri kakor v višjih razredih srednjih šol poleg drugega deželnega jezika; v onih urah, ki so na gimnazijah oz. realkah določeni starim klasičnim ali novim jezikom, naj se poučuje na učiteljiščih pedagogika s pomožnimi vedami, sociologija, etika, logika in dušeslovje. Absolventoin tako preosnovanih učiteljišč bi se morala odpreti vrata na vseučllišče kakor absolventom srednjih šol. Strah pred tem korakom za enotnost šole ni na mestu, posebno sedaj ne, ker je nčiteljstvo pokazalo v sedanji vojski, da je povsod in vselej na svojem mestu. Iznebiti se mora širša javnost onega napačnega mnenja in krivega nazora, ki je vzrok sedanje nepopolne učiteljske izobrazbe, iznebiti mnenja in nazora nevednili nasprotnikov šole in učiteljske izobrazbe. ki presojajo učiteljsko izobrazbo z vidika ljudskošolskega pouka. Priznana resnica je, da je oni najsposobnejši za elementarni pouk, ki se najbolj uglobi v kako snov. . Vlada haj ne čaka, da pride državni zbor do smotrenega dela in vzame v pretres preosnovo učiteljišč. Če bodemo čakali to, nas bodo prehitele v teni oziru vse države. Zadeva je jako nujna. zato naj se izvrši vse, kar je učnl upravi brez državnega zbora naredbenim potom izvesti mogoče. Učna uprava naj se hitro prime dela. Ta lahko ukrene, ne da bi se ji predbacivalo nezakonito dejanje, ne da bi se pregrešila zaper .ustavna in demokratična načela. Če preosnovi učiteljišča v tem smislu, bo to v blaginjo in korist ljudstvu in mi in naši potomci ji bodo hvaležni. Pa še nekaj je, kar bi morala izvesti paša učna uprava. Državni šolski zakon voleva, da učiteljišča vzdržuje država da sj državni zavodi. V koliko je država dala žc učiteljsko izobrazbo iz rok, lahko povzainen-.o iz tega, da je v Avstriji 134 pčiteljišč in od teh samo 67 državnih in fla imajo zasebni zavodi več absolventov na leto nego državni. Da to ni v korist našim narodnostnim stremljenjem in pe učiteljski izobrazbi, so nam dokaz razincre v tem pogledu po naši slovenski dofnovini. Tu je odprto široko polje plodonospeiTiii delu. Storimo vse in ne opustimo jiičesar, kar pospešuje ljudsko izobrazbo. Podlaga teiuu je pa temeljita izobrazba učiteljstva. Kaj pomeni učiteljstvo v so^ialnem življenju, to je pokazal sedanji cas. — D.