CELJE, 29. OKTOBER 1981 - ŠTEVILKA 43 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC MRTVIM SPOMIN, ŽIVIM OPOMIN Štirideset let je minilo od takrat, ko so najbolj osve- ščeni in pogumni za svobodo in obstoj zastavili najvišjo ceno - svoja življenja, ki so jih v štirih letih neenake bitke premnogi tudi položili na oltar domovine. Smo jih vredni? Smo jih vredni, teh žrtev, ko smo tako težko priprav- ljeni na kakšno majhno odpoved, ko nam je pogosto tako težko uresničiti dano besedo in ravnamo drugače, kot smo se dogovorili. Smo polni bosed o humanizmu, o člo- večnosti in odnosih med ljudmi, a si dostikrat naravnost prizadevamo, da bi drug drugemu zagrenili kakšno urico, ko smo pristranski, neiskreni, sebični, komolčarski tudi na račun drugin, svojih sokrajanov in delovnih tovarišev. Tisti, ki so umirali na barikadah svobode in jurišali za cilje revolucije, gotovo niso imeli v svoji viziji družbe, ki bi po volčje sledila vzgibom surove tekme, kdo bo koga, kajti prav to je bilo tisto, kar jih je poleg hrepenenja po svobodi gnalo v boj. Pripravljeni smo včasih sprejeti vodila v medsebojne odnose, ki so daleč od humanosti in neredko mažemo pomen te besede s poenostavljenjem, da je človfiško vse, kar je in kar bo človek počel. Vsi, ki so podarili svobodi najvišji dar, si niso želeli, bi bodočnost bila bogatejša, brezskrbnejša. Želeli so predvsem, da bi bila srečnejša, človečnejša, tovariška... Mrtvim smo dolžni naš spomin, našo hvaležnost, včasih tudi razumevanje za njihovo ravnanje. Živim naj bo na- menjena naša misel: ne stori sočloveku, česar naj ne bi tebi kdo storil. To ni moraliziranje, kajti socializem ni samo bogatejši vsakdan, socializem so predvsem odnosi; od tistih v družini, do onih v kolektivu, v javnosti. Čas, ki spričo težav ostri kriterije, nam pokaže, kako smo res bolj človeški. Če ne bodo naši odnosi boljši, če se vsi ne bomo trudili, da bi jih plemenitili, potem bomo h gomilam hodili s hinavščino v srcih, kajti prezgodnji grobovi niso samo tisti, ki jim je nit življenja pretrgala nesreča, ki so padli v boju za življenje svojega naroda. Prezgodnje gomile krijejo tudi takšne, ki so omagali v življenju, ki ga nihče ne živi sam. ^^^^ kRAŠOVEC 6. »HIŠNI SEJEM« SOZD GORENJE Do 5. novembra je v ve- lenjski Rdeči dvorani odpr- ta razstava razvojnih dosež- kov SOZD Gorenje. Razsta- va na zelo nazoren način prikazuje SOZD Gorenje kot celoto, s posebnimi pou- darki na inovacijski dejav- nosti, razvojnih programih in tistih, ki imajo prednost v prihodnjem razvoju Gore- nja, To sta zlasti programa profesionalne elektronike in zeleni program. lA ČISTO REKO Velika večina slovenskih rek je onesnaženih in letos so pomori rib dosegli nov rekord. Kot vse kaže se pomembno- sti čistih vod ne zavedamo in zanje vse premalo naredimo. Prejšnji teden" so delavci NIVO iz Celja čistili strugo kanala Savinje in pri tem odstranili mnogo navlake (na sliki). Se- veda je prav, da so očistili, narobe pa je, da ljudje v vodo mečejo vse mogoče odpadke, čeprav so vsepovsod organizi- rana odlagališča in odvozi smeti. T. TAVČAR KOMUNISTI PRED PREIZKUŠNJO v teh dneh potekajo na celjskem območju programsko volilne konference ZK, kjer najpogosteje teče be- seda o doslej opravlje- nem delu in na osnovi tega tudi o načrtih za jutrišnji dan. Komunisti so v svo- jih delovnih in bival- nih okoljih tako na no- vi preizkušnji. Preiz- kušnji zaradi tega, ker bodo morali v svojih razpravah posegati v neposredne delovne in življenjske probleme naše družbe. Ce pa bo- do besede, (ki pa tudi Še niso dejanja) ostaja- le le pri ponavljanju resolucij in splošno znanih deklaracij, po- tem ta jesenska sestev ne bo dala kruha. D. M. V__^ 31. OKTOBER DAS ZA VARČEVANJE Prvi koraki varčevanja že v otroških vrtcih živimo v času, ko bi moral biti sleherni dan v letu, sle- herni korak prežet z vsebino enaintridesetega oktobra, svetovnega dne varčevanja. Čeprav so bistvo dneva var- čevanja, pred sedeminpetde- setimi leti v Milanu, povezali z denarnim varčevanjem, gre danes ob tem prazniku za dosti več. Pri nas in v svetu. To je dan, ki naj spodbuja k varčevanju na sploh, k go- spodarnemu trošenju vseh sredstev, materialov, časa, k življenju, ki naj bo usklajeno z možnostmi ustvarjenih do- brin. Vsebina enaintridesetega oktobra je zahteva današnje- ga časa. Tudi jutrišnjega, je odsev prizadevanj za umiri- tev gospodarstva, je poglavje za izpolnitev sprejetih načr- tov, družbenih planov in po- dobno. Je naloga, ki obvezu- je vse, na vseh ravneh in na vsakem delovnem mestu, v gospodinjstvu, krajevni skupnosti, delovnem kolek- tivu, občini in naprej. Zato je misel razglasa ob proglasitvi 31. oktobra kot "svetovnega dne varčevanja, ki so ga sprejeli 1924. leta v Milanu, aktualna še danes. »Delo in varčevanje sta naj- močnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in do- stojanstvu vsakega posa- meznika.« Najmočnejši organizator in spodbujevalec denarnega varčevanja na našem območ- ju sta temeljni banki Ljub- ljanske banke v Celju in Ve- lenju. Zlasti celjska ima za sabo bogato tradicijo, razen tega je bila pred dvajsetimi in več leti pobudnik denar- nega varčevanja med šolsko mladino. Tako dela danes na delovnem področju Ljub- ljanske banke Splošne ban- ke Celje 87 pionirskih in mladinskih hranilnic, ki po- vezujejo nad 22.000 varčeval- cev. Njihove skupne hranil- ne vloge znašajo okoli sedem in pol milijona dinarjev. Varčevanje je organizirano na vseh centralnih šolah in le nekaj je še podružničnih, ki te oblike dela še nimajo. Pa bo kmalu. Razen tega se bo- do dvema šolama usmerje- nega izobraževanja, ki že imata mladinski hranilnici, v kratkem pridružile še neka- tere. Pomembna je nadalje ugo- tovitev, da so v organizirano varčevanje, pa naj gre za de- nar ali material, zajeti tudi cicibani v enoinosemdesetih oddelkih vzgojnovarstvenih organizacij. Torej, že v vrtcih prvi koraki k varčevanju. Izredne uspehe dosega celjska temeljna banka Ljubljanske banke tudi v vseh oblikah varčevanja in zbiranja sredstev pri obči- nah, delovnih ljudeh. Tako so bila vsa zbrana sredstva ob koncu septembra letos za 17% večja od tistih v lan- skem letu. Znašala so kar 3 tisoč 544 milijonov dinarjev. V ta znesek so všteta sred- stva na hranilnih knjižicah, ki so se povečala od lani do konca septembra letos za 11%, na tekočih računih za 17%, na žiro računih za 62%. Znaten porast beležijo tudi kratkoročna devizna ter dol- goročna dinarska in devizna sredstva, ne nazadnje na- menska sredstva za gradnjo stanovanj, ki so se v tem ča- su povečala za 37%, sicer pa od 161 na 221 milijonov di- narjev. Denarno varčevanje ima široke in močne temelje, naj dobi takšno podlago zdaj še splošno. Da nam bo jutri lep- še in bolje. M. B02IC HO LET GASILSTVA V CELJU V nedeljo se je v Sloveniji končal letošnji Teden požarne varnosti, ki je po različnih prireditvah bil še posebej bogat v Celju, kjer so ga združili z Dnevom gasilca občine Celje in osrednjo proslavo ob 110 letnici organiziranega gasilstva v ^ Celju. f Glavna vaja je bila v soboto popoldne v starem mestnem centru, kjer so gasilci prostovoljnih in industrijskih društev ter poklicne brigade v praksi pokazali vso sodobno tehniko, ki jo premore naše gasilstvo za hitro in učinkovito ukrepa- nje v primeru požara, vodne ujme ali druge elementarne nesreče. Bila je to učinkovita vaja, ki je znova opozorila, da se je naše gasilstvo v zadnjih letih izredno obogatilo z najso- dobnejšo opremo, prav tako pa so se z njo še bolj usposobili gasilci. Po vaji je bil pregled enot, raport pa je predal povelj- nik Občinske gasilske zveze Celje Ivan Pasero in sicer pod- predsedniku Skupščine Celje Antonu Jelenku. TV - Foto; D. MEDVED VRZEL JE TREBA ZAPOLNITI V ocenah, ki so jih v občinah zaokrožili v ^ezi s pripravami na 3. konferenco sloven- ^l^ih sindikatov o zagotavljanju socialne Varnosti delovnih ljudi in občanov in ure- sriičevanju začrtane socialne politike, je bilo Večkrat mogoče razbrati kritične pripombe račun dela in uveljavljanja skupnosti so- cialnega varstva. Te skupnosti namreč še ■^iso zaživele kot enakopraven subjekt na Področju dogovarjanja in sporazumevanja v ^^^ri skupne porabe, hkrati pa tudi niso ''pravile usklajevalne funkcije med intere- ^fiirni skupnostmi za uresničevanje socialne *5rnosti delovnih ljudi in občanov. Dejstvo '^namreč, da bi morali v občinah vse social- "ovarstvene pravice, še zlasti pa tiste, ki ne *ft^eljijo na pravicah iz dela, obravnavati *1ovito, ne glede na to, preko katere skup- nosti se uresničujejo. Pa naj gre za vpraša- nje družbenega varstva otrok, za socialno varnost upokojencev in drugih starejših ob- čanov, za socialno varnost nezaposlenih oseb ali za subvencioniranje stanarin. Kajti le tako bo mogoč celovit pregled nad njiho- vimi učinki, poleg tega pa bo možno prepre- čevati tudi neupravičeno kopičenje pravic in voditi selektivno politiko na tem po- dročju. Občinske skupnosti socialnega varstva bi zato morale aktivno poseči v dogovarjanje med skupnostmi, ki zagotavljajo socialno- varstvene pravice v občinah in se kot del občinskega skupščinskega sistema vključiti v oblikovanje celovite politike občine, kate- re pomemben del je tudi socialna politika. D. STAMEJCIC 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober i PRED VOLILNIMI KONFERENCAMI V ZK SAMOSTOJNOST, KI OBVEZUJE! Mnoge OO ZK so napačno razumele svojo vlogo s ponedeljkom se je priče- lo tisto obdobje, ko naj bi se do 25. novembra v vseh osnovnih organizacijah zve- ze komunistov zvrstile volil- ne konference. Vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave nanje potekajo že dlje časa, opravljenih je bilo veliko seminarjev in pogovo- rov z namenom, da bi bile volilne konference čim te- meljiteje pripravljene in iz- peljane. To je pomembno ttt- di zato, ker se z volilnimi konferencami pričenja ob- dobje intenzivnih priprav na kogrese v zvezi komunistov. Vrsta je vprašanj, ki jih bo- do morali komunisti na volil- nih konferencah posvetiti vso pozornost in skrb: od go- spodarjenja, uveljavljanja novih odnosov, vloge ZK v političnem sistemu, do vpra- šanj idejnopolitičnega in ak- cijskega usposabljanja ko- munistov. Vendar pa bi bilo prav, če bi se ustavili še ob enem: ob vprašanju metod in načina delovanja osnovne organizacije zveze komuni- stov. 11. kongres ZKJ je na- mreč izzvenel v znamenju te- meljne naloge komunistov, to je boja za nadaljnji razvoj socialističnega samouprav- ljanja. Njegovo sporočilo pa je, da mora zveza komuni- stov svoje metode in način delovanja prilagoditi tej na- logi in da se mora organizira- ti tako, da bo delovala v si- stemu, ne pa izven njega. Za- radi takega pojmovanja vlo- ge ZK v družbi je kongres tudi statutarno okrepil vlogo osnovne organizacije kot te- meljne celice ZKJ, kar pa pomeni, da danes ne bi sme- lo biti več načelnih nespora- zumov okoli tega vprašanja. Toda v praksi je drugače. Mnoge osnovne organiza- cije se preprosto niso znašle v položaju, ko ne morejo več pričakovati, da jim bo nekdo od zunaj priporočil, kako naj delujejo. Zato je njihova ak- tivnost nekako zamrla, veli- ko je beganja in iskanja last- ne vloge. Se slabše pa je tam, kjer so komunisti to svojo odgovornost in samostoj- nost razumeli tako, da so osnovno organizacijo pri- vedli v lastništvo tozda in jo vkleščili v tozdovske intere- se. Posledice takih ravnanj so težke. Mnogokrat so na- mreč prav osnovne organiza- cije botrovale nerazumno povečanim cenam, redko so reagirale, ko so njihovi ko- lektivi prekoračili dovoljene meje pri izplačevanju oseb- nih dohodkov in še bi lahko naštevali. Seveda ne gre za to, da bi bile osnovne organizacije v interesu neke višje politike brezbrižne do problemov lastnega okolja, vendar pa kot del enotne organizacije ZKJ ne morejo in ne smejo imetifieke svoje politike, na- čel in morale. In ravno volil- ne konference so tista prilož- nost, ko morajo osnovne or- ganizacije oceniti tudi ta vi- dik svojega delovanja in kri- tično oceniti lasten delež od- govornosti za ravnanja in od- ločitve, ki se niso skladale z osnovno usmeritvijo ZKJ. DAMJANA STAMEJCIC NA SEJMU V PLOVDIVU 300 POSLOVNIH LJUDI IZ JUGOSLAVIJE čeprav je Bolgarija naša sose- da, Plovdivpa ni tako daleč kot Leipzig, vendarle nikomur ni ja- sno, kaj je skoraj 300 »poslov- nih'' Jugoslovanov iskalo na le- tošnjem jesenskem sejmu tehni- ke v Plovdivu. Kljub velikemu številu gospodarskih predstav- ništev v sami Bolgariji, ki so se med sejmom »preselila* iz Sofi- je v Plovdiv, je okoli 50 gospo- darskih organizacij iz naše dr- žave uradno najavilo svoj pri- hod. Morda to število še ne bi bilo tako veliko, če ne bi vsaka od teh organizacij poslala 4-7 ljudi. Poslovni rezultati pa so bili več kot skromni. Gospodar- stveniki pravijo, da so na sejmu sklenili »trdne« posle za okoli 6 mio dolarjev, kijih je treba rea- lizirati do konca tega leta, ter okvirne pogodbe za okoli 2 mio dolarjev, kijih je treba izvesti v naslednjem letu. Vsi »poslovni« Jugoslovani, ki prihajajo v Sofijo, se kot po nekem razpisanem pravilu na- selijo v ekskluzivnem in naj- dražjem japonskem hotelu »Vi- toša«, v katerem prenočišče v enoposteljni sobi stane 93 levov oz. okoli 100 dolarjev, ker ga je treba obvezno plačati v konver- tibilni valuti. V drugih hotelih visoke kategorije so stroški 3- krat manjši, da ne govorimo o solidnih hotelih, v katerih pre- nočišče stane 20 dolarjev. Jugoslovanska predstavniška mreža v Sofiji je predimenzioni- rana, razultati pa so, vsaj zaen- krat, precej skromni. V prvih osmih mesecih letošnjega leta, je skupni obseg blagovne me- njave z našo vzhodno sosedo znašal 200 mio dolarjev v obe smeri. Vrednost sklenjenih po- slov v minulih devetih mesecih znaša 408 mio dolarjev, zato pa je realizacija daleč pod to vsoto. Po programu bi moral obseg le- tošnje blagovne menjave Jugo- slavije z Bolgarijo doseči okoli 530 mio dolarjev. TANJUG ŠENTJUR: PREMALO OTROK Pred meseci smo zapisali, da bodo v jeseni pričeli na Pesnici pri Šentjurju graditi nov vrtec. No, medtem so se stvari odvile nekoliko druga- če in novogradnja bo morala počakati na leto 1982, za ka- terega je upati, da bo bolj na- klonjeno negospodarskim, a nujnim investicijam. Bojazni, ki se je pojavila med krajani Šentjurja, češ, da vrtca ne bo, ni, saj so glav- ni načrti že plačani in so v izdelavi. Ce bo mariborski Marles, ki bo delno tudi kre- ditiral gradnjo, začel postav- ljati ta montažni objekt kma- lu po novem letu, je upati, da bo gradnja v zgodnjih spo- mladanskih mesecih konča- na. Nato bo treba 7-oddelčni vrtec še opremiti in jeseni le- ta 1982 bodo v vrtcu sprejeli prve varovance. Kasneje bo- do k objektu dogradili še 4 oddelke, tako da bo problem otroškega varstva v Šentjur- ju za dolgo let rešen. Vzgoj- novarstveni zavod Šentjur bo krizo s prostorom v vrtcu (vsi oddelki so zdaj namreč zasedeni preko normativov) premostil z otvoritvijo nove- ga oddelka v poslovno-sta- novanjskem bloku v Šent- jurju, ki ga Ingrad predaja svojemu namenu prav v teh dneh. V tem oddelku bodo varovali in vzgajali 20 malč- kov iz Šentjurja. Ob rob stiski v vrtcih je treba dodati še to, da so tudi v šentjurski občini vrtci izven Šentjurja zasedeni mnogo manj, oziroma pod normativom. Tako je na Po- nikvi, Dramljah, Slivnici, kjer je v sicer lepo urejenih oddelkih le 15 ali 16 otrok. MATEJA PODJED 3. KONFERENCA ZSS PRESTAVLJENA? 3. konferenca ZSS, napovedana za dni ob ko^c^ letošnjega leta, bo na predlog predsedstva Republi škega sveta ZSS verjetno prestavljena na februar pr|" hodnjega leta. Razlogov, zaradi katerih je konferenca prestavljena, je več. Dejstvo pa je, da pripravljale} kasnijo s sestavo predlogov stališč, ki bi že morala biti v razpravi v vseh temeljnih delovnih okoljih, če naj bi se konferenca lahko opravila že letos. Na predsedstvu Republiškega sveta ZSS so ob pred- logu za časovni premik konference sprejeli tudi pripo. ročilo, naj v občinah tečejo razprave o uresničevanju socialne politike in ukrepov za celovito socialno var- nost delovnih ljudi in občanov z nezmanjšano zavze- tostjo. Vendar pa je že sedaj več kot jasno, da tega priporočila v občinah ne bo mogoče uresničiti. Kajti vsi vemo, kakšna je praksa: osnovna organizacija, ki dela zavzeto in se zaveda svojih nalog in odgovornosti, se takoj vključuje v širše družbene akcije. Tiste osnovne organizacije, ki pa jih ne odlikuje ravno ble- ščeča aktivnost, pa se zagotovo tudi v zapoznelih ape- lih ne bodo odzvale. Zato ostaja odprto vprašanje, kaj bo konferenca pridobila s prestavitvijo datuma na prve mesece prihodnjega leta? V vsebinskem smislu je mogoče iz temeljnih sredin pričakovati prav malo. Verjetno pa bo zavzetost v razpravah o uresničevanju socialne politike popustila tudi tam, kjer je doslej odli- kovala delo nekaterih osnovnih organizacij ZSS. ,.......... DAMJANA STAMEJČIČ. PREMIERA »ŽLAHTNEGA MEŠČANA« V petek, 30. oktobra bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje premiera Molierovega »Žlahtnega meščana« v prevodu Josipa Vidmarja in v režiji Francija Križaja. Dramaturg]« bil Goran Schmidt, lektor Majde Križaj. Sceno je zasnoval Avgust Lavrenčič, kostume Milena Kumar. Glasbo je napisal in izbral Edvard Goršič, Lojzka Zerdin je bila koreografi nja, Andrej Zajec pa je bil svetovalec za borilne spretnosti. Nastopili bodo Miro Podjed. Mija Mencejeva, Anica Kumrova, Milada Kalezičeva, Zvone Agrež, Borut Alujevič, Janez Bermež, Marjanca Krošlova, Drago Kastelic, Janez Starina,Igor Sancin, Bruno Baranovič, Jože Pristov, Zvezdana Mlakarjeva, Bogomir Veras in Matjaž Arsenjuk. FRAMJO MAUiR OBRAZI Malo je ljudi, kot je Franjo Mauer. Malo zato, ker tudi v pokoju ne miruje in drugič zato, ker ves prosti čas že vrsto let izkorišča za zbiranje vsakovrstne dokumentacije o nastanku in razvoju gasil- stva na celjskem območju s posebnim pogledom seveda na gasilska društva v celjski občini. Poznano je, da je ga- silska dejavnost širša in ne zajema samo reševanja ob morebitnem rdečem peteli- nu, poplavi ali drugi elemen- tarni nesreči. Gasilska druš- tva onroaoM njihovi člani ao tisti, ki so ponavadi osnovni nosilci kulturnega in tudi drugega življenja v manjšem kraju. Gasilci so prirejali sho- de, igre, proslave, pomagali pri akcijah, ne nazadnje še zdaj v večini vasi vsako leto za veselje poskrbijo samo ga- silci s svojo tradicionalno ve- selico. Bogato in pestro je življe- nje v gasilskih društvih. In Franjo Mauer si zavzeto pri- zadeva, da bi vsaj večji del- ček tega ohranil, zbral in raz- stavil, da ti tudi zanamci vi- deli vso bogato dediščino, ki so jo ustvarili in pustili ga- silci. Franjo Mauer je svoje živ- ljenje zapisal dvema področ- jema. Wiaja iz tisicarskih vrst, saj je vrsto let delal v tiskarni. Delo, ki ga je tam spoznal in se dodobra vpil vanj, mu nadvse koristi še se- daj, ko urejuje razna časopi- sna glasila, zgodovinske knji- ge o gasilstvu in brošure ob obletnicah gasilskih društev. Pomembnejši obsežnejši teksti: Sto let gasilstva v Ce- lju (1971), 301etGDLokrovec (1977), 100 let GD Slovenske Konjice (1975), Vitanja in Vojnika (1980), letos še bro- šura ob 110-letnici organizira- nega gasilstva v Celju. Ze tretje leto ureja informacije KS Ostrožno. Posebej je po- nosen na svoj Priročnik za administrativno poslovanje v gasilsld organizaciji, Id ga je Gasilska zveza Slovenije iz- dala leta 1957, leta 1974 pona- tisnila, zdaj pa pripravlja že drugi ponatis. V Občinski gasilski zvezi Celje je bil od leta 1970 dalje referent za propagando, že enajst let pa urejuje slikovno kroniko z gasilsko tematiko s proslav, tekmovanj in drugih prireditev, kjer sodelujejo ga- silci. Večji del slikovnoga gradiva je bil tudi razstavljen ob letošnji zvezni vaji »Celje v obrambi in zaščiti«, zdaj pa bo ta razstava služila bodo- čim gasilcem, sedanjim pio- nirjem po osnovnih šolah. Čeprav je že šest let v poko- ju se od tiskarne še ni ločil. To dokazuje delo, ki ga opravlja in je tudi vezano na tiskamo. Franjo Mauer je ži- va dobrota za gasilstvo, saj bo prav po njegovi zaslugi mno- go stvari ostalo ohranjenih. Skoda, ker nimamo takšfiih ljudi tudi na ostalih področ- jih. TONE VRABL ŠMARSKI SAMOPRISPEVEK TO NI DEDEK MRAZ! Vsi bi radi vse, to pa je nemogoče! Koliko sredstev za krajev- ne skupnosti in kakšna naj bo znotraj globalne delitve še podrobna delitev sredstev za posamezne krajevne skupnosti. To sta bili dve vprašanji, ki sta se - kot je bilo pričakovati - izrinili v ospredje prvih razprav o predlogu programa podalj- šanega samoprispevka v ob- čini Šmarje pri Jelšah. Pred- log programa namreč pre- dvideva, naj bi od skupaj zbranih sredstev namenili 45% denarja za financiranje tako imenovanega skupnega programa (dograditev osnovne šole v Rogaški Sla- tini, adaptaciji vrtcev v Ro- gaški Slatini in Šmarju pri Jelšah ter financiranje nalog pri razvoju spominskega parka Trebče), 55% zbranih sredstev pa naj bi se stekalo nazaj v krajevne skupnosti. Skupaj naj bi se v petih letih tako namenilo komunalne- mu urejanju krajevnih skup- nosti in razvoju družbenega standarda v njih 78 milijo- nov dinarjev. V nekaterih krajevnih skupnostih pa so takoj povz- dignili glas, ko so videli po- drobnejšo razdelitev sred- stev, ki naj bi se glede na ključ delitve (po številu ti- stih prebivalcev, ki bodo pla- čevali samoprispevek), ste- kala v krajevne skupnosti. Kajti izračun je pokazal, da bo sredstev znatno manj, kot pa znaša seštevek potreb in želja občanov v krajevnih skupnostih. Predlogi progra- mov del, ki naj bi jih s po- močjo sredstev podaljšanega samoprispevka opravili v šmarskih krajevnih skupno- stih v naslednjih petih letih, so povečini obsežni in glede na razpoložljiva sredstva ne- realni. Treba jih bo temeljito pregledati in znova ovredno- titi, v mnogih primerih pa tu- di skrčiti. In tu seveda nasto- pijo težave, kajti vsaka kra; jevna skupnost želi opraviti vse tisto, kar si je zapisala \' svoj program. Glede na takšno stanje so delegati na razširjeni seji skupščine občine Šmarje pr' Jelšah pretekli teden skleni- li, naj do konca meseca kra- jevne skupnosti pripravi]" podrobne in zelo realne pr^' grame, ki jih bo mogoče meo seboj usklajevati. Kajti - k"' so poudarili na zasedanju' občani bodo lahko glasova^' 'le o konkretnih prograrnit^' ne pa o predvidevanjih, k^' kršna so sedaj zapisana ^ programih šmarskih kraje^'' nih skupnosti. ^ DAMJANA STAMEJCl^ - 29. oktober 1981 ^t.4J--- 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 afilTANSKA DELEGACIJA PRI pBLA VCIH PROMETA IN ZVEZ ^ Petčlanska delegacija sindikata delavcev PTT komunika- ^jj in transporta Velike Britanije, ki je prišla v našo državo pa povabilo zveznega odbora sindikata delavcev prometa in ^^i, je zadnji dan tridnevnega obiska preživela v Celju. Qbiskali so delovni organizaciji PTT Celje in Izletnik Celje. Goste so sprejeli predstavniki sindikalnih organizacij PTT podjetja in Izletnika v telekomunikacijskem centru Golo- vec. Tu so namenili največ pozornosti delu sindikalne orga- nizacije, pa tudi delovne organizacije PTT Celje. Britansko (jelegacijo so zanimali čisto konkretni podatki o delu pri pas. kar je prišlo še bolj do izraza v delovni organizaciji Izletnik. Primerjava delovnih izkušenj je bila koristna za obe strani. MBP ŽALNA SVEČANOST NA GROBOVIH 100 TALCEV Kakor vsa povojna le- ta, bo tudi letos žalna svečanost na grgbovih 100 talcev na Stranicah pri Frankolovem v sobo- to, 31. oktobra 1981 ob 15. uri. V spomin mrtvim tal- cem bodo zapeli pevci moškega pevskega zbora Adolf Tavčer iz Sloven- skih Konjic, žalostni akordi godbe na pihala pa bodo obudili misli na vse znane in neznane borce, ki počivajo v gro- bovih sirom naše domo- vine in na vse tiste, ki so kot žrtve fašističnega te- rorja podlegli v koncen- tracijskih taboriščih. V kulturnem progra- mu bodo sodelovali učenci osnovnih šol Stranice in Frankolovo. KONRAD SODIN POSVET O DELU MLADIH KOMUNISTOV VEČ MLADIH V AKCIJI V akcijah se mladi usposabljajo in oblikujejo Mlade komuniste je treba potisniti v središče akcij! V njih se bodo kalili in usposabljali za bodoče delo, v njih si bodo pridobivali potrebne izkušnje. Kajti lastnost mladih je nemir, drznost in kritičnost in se- veda tudi revolucionarnost. Te lastnosti moramo razu- meti in spodbujati, pa če- prav se zgodi, da zaradi neizkušenosti mladih ljudi včasih sežejo celo čez rob... To je bila ena ključnih mi- sli na posvetu o delovanju mladih komunistov, ki je bil pred dnevi v Celju in ki se ga je udeležila tudi izvršna se- kretarka v Predsedstvu CK ZKS Ivanka Vrhovčak. Na njem so zelo odkrito sprego- vorili o vrsti vzrokov in pro- blemov, ki še vedno onemo- gočajo polno uveljavitev mladih komunistov in mlade generacije nasploh v vse or- ganizirane tokove naše druž- be. Med drugim je bilo reče- no, da se kadrovska politika v občinah še vedno snuje in oblikuje brez aktivne udelež- be mladih in da obstojajo ne- kateri že splošno sprejeti po- goji kot je tisti o dveh letih delovnih izkušenj, uporab- ljen v slehernem razpisu za prosta dela in naloge - ki onemogoča mlademu člove- ku zaposlitev na odgovor- nem delovnem mestu. Mar- sikaj kritičnega je bilo izre- čenega tudi na rovaš idejno- političnega usposabljanja mladih komunistov, ki v se- danjih oblikah še zdaleč ne ustreza več. Predvsem zveza komunistov bi morala tem oblikam idejnopolitičnega usposabljanja svojega član- stva nameniti več skrbi, so poudarili na posfvetu. Tudi o metodah delovanja je bilo precej izrečenega, predvsem o tistih metodah, ki veljajo v ZSMS. Mladi se vse preveč oklepajo forumskega dela, ki bi jim pravzaprav moralo bi- ti tuje. Gotovo tiči tudi v tem dejstvu eden od razlogov za to, da je v celotno dejavnost ZSMS vključenih premalo mladincev. Iz razprave na posvetu, za katero so udeleženci sami ocenili, da je bila odkrita in močno kritična, sta izšla tudi dva pomembna sklepa. Re- čeno je bilo namreč, da je seveda prav, če komiteji Ob- činskih konferenc ZKS tu in tam sedejo skupaj s pred- stavniki ZSMS in postavijo pod lupo probleme mladih. Toda to še zdaleč ni dovolj. Zveza komunistov je odgo- vorna za to, da mlade komu- niste usmerja in usposablja za delo v mladinski organiza- ciji in v vseh drugih oblikah družbenopolitičnega, dele- gatskega in samoupravnega delovanja, zato mora stalno spremljati problematiko mladih. Nemudoma bi zato morali komiteji pregledati programe delovanja občin- skih organizacij ZK in videti, ali je ta problematika ustrez- no vključena vanje. Ker pa smo v času priprav na voli- tve bi morali komunisti v osnovnih organizacijah pre- gledati tudi kandidatne liste in videti, v kolikšni meri so za opravljanje bodočih funk- cij predvideni tudi mladi lju- dje. Da se nam ne bo zgodilo kot v letih doslej, ko smo pri kandidiranju za različne družbene funkcije izpuščali cele generacije mladih ljudi, je opozorila Ivanka Vrhov- čak. Drugi sklep pa se je nana- šal na volitve v zvezi komu- nistov. Na volilnih konferen- cah nikakor ne bi smeli ko- munisti mimo vprašanj o de- lovanju mladih, o njihovi vključenosti v samoupravne in delegatske organe, o delu mladinske organizacije. Kaj- ti s tem, ko bodo komunisti ocenjevali delo mladih, bodo po svoje tudi afirmirali mla- dinsko organizacijo in utrdili odnos do mladih, za katere pa vemo, da v naši družbi izpolnjujejo kljub vsemu ve- like obveznosti. DAMJANA STANEJCIC HITREJŠI OD ZVOKA Ko so pred dnevi pre- dvideni podpisniki dogo- vora o družbeni in stro- kovni aktivnosti na po- dročju "'investicij razprav- ljali tudi o ustanovitvi re- gionalne komisije za oce- no naložb na območja medobčinske gospodar- ske zbornice Celje, so med drugim ugotovili, da komisija že dela, čeprav še ni bila ustanovljena in četudi dogovor o njeni ustanovitvi še ni bil pod- pisan. Tokrat torej nič zamud, mar\'eč celo hitrejši od zvoka. MB OCENITEV MDA 81\ aNiillANiii ZA MDA UPADA Temu botrujejo številna nerešena vprašanja v organizaciji delovnih akcij Dve celjski brigadi sta do- bili visoko republiško priz- nanje. Trak akcije. Brigadirji so dobili preko 40 udarni- ških značk in prav toliko priznanj. Tri delovne briga- de so bile prekoštevilne, predčasno je šla brigada na delovno akcijo na Goričko, •dodatno so se brigadirji ude- ležili mednarodnih delovnih akcij. Vse to so odlični rezul- tati 320-ih celjskih brigadir- jev, ki so se udeležili letoš- njih mladinskih delovnih ak- cij. Kljub temu z rezultati na občinski konferenci zveze mladine niso zadovoljni. Za- radi premajhnega števila bri- gadirjev niso poslali brigado na zvezno akcijo v Sisak, obenem pa se v organizaciji mladinskega prostovoljnega dela v celjski občini pojavlja- jo številni problemi. Opazna je premajhna zav- zetost mladine v posameznih delovnih organizacijah. Na- dalje, neaktivnost klubov brigadirjev, neresno eviden- tiranje kandidatov na sred- njih šolah, neaktivnost akti- vov štipendistov, zato tudi slaba udeležba študentov in nenazadnje problemi v vod- stvu centra za mladinske de- lovne akcije pri občinski konferenci zveze mladine. Le ta ni mogel zaživeti predvsem zaradi neangažira- nosti vodij. Tako je to delo moralo prevzeti predsedstvo občinske konference ZSMS, ki je ob izrednih naporih po- sameznikov, speljala letoš- nje mladinske delovne akci- je. Poleg tega so še zunanje okoliščine vplivale na stanje, kakršno je. Na samih akcijah v Sloveniji so še številni pro- blemu, od materialnega stan- darda brigadirjev in neu- streznih tehničnih in organi- zacijskih pogojih na delovi- ščih do prenatrpanih in nek- valitetnih programih v inte- resnih dejavnostih ter po- manjkanju izkušenih vod- stvenih kadrov v brigadi. Nenazadnje, tudi trenutna družbenoekonomska situa- cija odvrača srednješolsko mladino, iz družin z nižjimi osebnimi dohodki, od ude- ležbe na akcijah. Poletni čas izkoristijo raje za priložnost- ni zaslužek. S tem v zvezi marsikje naletijo delovne ak- cije na nerazumevanje poslo- vodnih struktur v organiza- cijah združenega dela, šolah in še posebej štipenditorjev. Zlasti ker ne upoštevajo mla- dinskih delovnih akcij kot obvezno počitniško delo . Zato bo potrebno v bodoče nameniti več pozornosti vse- binskemu delu mladinskih delovnih akcij, v katere naj bi se vključevali strokovnja- ki s posameznih področij. S samftivipravnim sporazumom naj bi_ delovne organizacije in šole opredelile svoj odnos do mladinskih delavnih ak- cij. Idejo prostovoljnega dela naj bi razširili tudi v okolja, kjer mladi živijo. V krajevne skupnosti naprimer. Tako bi le te vključili v razne lokalne akcije, katerih naj bi se ude- leževali tudi starejši občani. Predvsem pa bo potrebno ustrezno ovrednotiti in oži- veti delo centra za mladin- ske delovne akcije, osnovne organizacije mladih v delov- nih organizacijah, šole ter klube brigadirjev, ki bi te ak- tivnosti organizirali preko celega leta in na ta način uveljavili prostovoljno delo in vanjo vključevali večje število mladih kot do sedaj. VIOLETA V. EINSPIELER SLOVENSKE KONJICE DA, A NEMOGOČE Za SIS 11,4 milijona več v konjiški občini so se od- ločili, da bodo za potrebe zdravstva, izobraževanja in otroškega varstva namenili dodatnih 11,4 milijona di- narjev. V teh interesnih skupnostih so sicer potrebe enkrat večje, toda že teh 11 milijonov povzroča nes- kladnje med rastjo dohodka v občini in porastom sred- stev za skupno porabo. Če- Prav se je v prvem polletju povečal dohodek v občini le 29 odstotkov v primerja- lni s preteklim letom, priča- ''ujejo, da se bo do konca 'eta za 33 odstotkov. Takš- ''o pričakovanje je, milo re- ^^no, prenapeto, a tudi če Sa bodo dosegli, bo skupna Poraba zaostajala za rastjo "ohodka le za 5 odstotkov, ''amesto z Resolucijo začr- tanih 10. Kršenje resolucij- ^•^ih določil torej, kršenje, ^\ izvira iz razumevanja '^tkega položaja interesnih ^•^upnosti. Odbor izvršnega sveta za ^f^žbene dejavnosti je ugo- '^^il, da je revalorizacija pro- ^''aniov SIS v višini .^'456.000 dinarjev nujna za ,^yršitev planiranih nalog v '^tu 1981. ^Sredstva se morajo zagoto- iz obstoječih prispevnih ^^°Penj. Ker pa te ne morejo ^^Sotoviti vseh, potreb, bo , tala višina otroških dodat- nespremenjena, kljub fj.^^ pa bo do konca leta pri primanjkljaj za 3 milijo- ^ jiinarjev, ki jih bo treba •^^Kriti prihodnje leto. Rav- no pri otroškem varstvu je problematika značilna, saj izvira iz neskladja med dokaj visokim družbenim prihod- kom na prebivalca v občini, zaradi katerega so izpadli iz republiške solidarnosti, in osebnimi dohodki v občini, ki so nižji, kot v republiki - nanje pa so vezane prispev- ne stopnje. Tako posega re- dna dejavnost otroškega var- stva v sredstva investicij in celo osebnih dohodkov de- lavcev. Pri izobraževalni skupno- sti bodo zagotovili sredstva za povečanje osebnih dohod- kov in oblikovanje sredstev za prehrano delavcev, pri zdravstveni skupnosti pa za materialne stroške, osebne dohodke in nadomestila. Ker sredstev vseeno ne bo dovolj, so predlagali zdrav- stveni skupnosti, da v zad- njih mesecih ne povrne na- domestil iz osebnih dohod- kov za boleznine nad 30 dni delovnim organizacijam in skupnostim. Boleznine nad 30 dni bi tako zdravstvena skupnost za november in de- cember povrnila delovnim organizacijam v prvem tro- mesečju prihodnjega leta. Najnujnejša sredstva za nemoteno delo interesnih skupnosti so v občini torej zagotovili, vendar del obvez- nosti pranašajo v prihodnje leto. Kako pa bo mogoče ta- krat pokriti vse potrebe in se pri tem držati tudi predvide- nega zaostajanja skupne po- rabe za rastjo dohodka"' MILENA B. POKLIC POGLED V SVET S kovinotehno STOTISOČI ZA MIR Srečanje voditeljev 22 driav v mehi- škem Cancunu se je končalo z upanjem - ne povsem trdnim, a vendarle upa- njem - da se utegneje odnosi med Seve- rom in Jugom vseeno vsaj malo in po- stopoma premakniti z mrtve točke. Gre za odnose med industrijsko razvitim zahodnim svetom in tako menovanim »tretjim svetom«, revnim delom sveta. Zdaj naj bi na priporočilo iz Cancuna krmilo pobude za začetek pogajanj med Severom in Jugom prevzeli Zdru- ženi narodi. Sekaj upanja torej je. Predvčerajš- njim so v Madridu po trimesečnem pre- moru nadaljevali 11. novembra lani za- četi sestanek o varnosti in sodelovanju v Evropi. Spet je nekaj upanja, da bo ta maratonska konferenca, obtežena z blokovskimi razprtijami in medseboj- nimi obdolžitvami, naposled le sprejela sklepni dokument, za katerega so dale podlago nevtralne in neuvrščene drža- ve. Iz Madrida bi tako naposled ~ če bo šlo vse po sreči - prišel sklic evropske konference o razoroževsmju. A nemara bolj kot te sicer zelo po- membne mednarodne konference, ki jih nikakor ne gre podcenjevati, smo na evropski celini zadnje čase priča v. marsičem novem pojavu, novemu po številu udeležencev in novemu tudi po njihovi večinski opredelitvi. Velika zborovanja in pohodi za mir, ki so bili najprej v Bonnu, ob koncu minulega tedna pa tudi v Rimu, Parizu, Stock- bolmu, Londonu in Bruslju so bili mag- net za stotisočglave množice različnih svetovnih nazorov, različnih političnih prepričanj, različne starosti, da so v en glas protestirali proti norosti jedrske- ga oboroževanja, izpričevali željo in voljo boriti se za mirnejši svet, ki ne bo nenehno živel v strahu pred jedr- skim uničenjem in izničenjem. Tako nmožičnega mirovnega gibanja (Zahodna! Evropa še ni doživela. In tu- di tako uravnovešenega ne. Čedalje bolj so namreč to protesti zoper rakete in jedrske konice kot take, ne glede na to, od kod so, ali gre za ameriške pers- hinge ali sovjetske SS-20. Čedalje manj je tistih gibanj, ki bi se rade borile za mir tako, da na tihem zamolčujejo ra-. kete enega bloka in napadajo samo ra- kete drugega bloka. Po vsem videzu torej ne gre za ne- kakšen kapitutantski pacifizem, pri- pravljen v imenu ljubega miru popusti- ti v vsem. Gre za dejavno voljo, željo tako močno se zasidrati v javnem mne- nju, vplivati na vlade, da bodo privoli- le v pogajanja o omejevanju jedrskega orožja in bile pripravljene na pogaja- nja o razorožitvi. Koliko bodo ta gibanja uspela pro- dreti s svojimi mirovnimi zamislimi? Na videz se jim postavlja po robu veli- kanski svetovni oboroževalni stroj, ki dan za dnem golta milijarde in milijar- de dolarjev, ki premore velikanske pro- pagandne aparate, ti pa skušajo prepri- čati svet, da je oni drugi blok, ne pa njihov edini sovražnik miru, njihov blok pa nedolžna žrtev, prisiljena k oboroževanju zaradi gole samoo- brambe... Stotisoči, ki so v zadnjih tednitTkora- kali po ulicah evropskih velemest, so bili in so dokaz, da taka enostranska propaganda ne more pognati prida krepkih rastlin prepričljivosti. Obenem so ti stotisoči opomin, da raste zavest o tem, da se z življenjem človeštva ne gre igrati. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 43 - 29. oktober USTAVLJENE STATVE V CELJSKI METKI METKA BREZ PREJE! Surovine ni, ogroženi so izvozni načrti Celjska tkalnica in kon- fekcija Metka se otepa z ve- likimi težavami pri oskrbi s surovino od domačih pre- dilnic in to kljub temu, da je izredno dober izvoznik, da razpolaga z devizami, da ponuja devizno soudeležbo predilnicam in da je že uvo- zila za svojo prislužene de- vize prejo, ki pa že od maja leži v skladiščih carine na Reki. Razlog uskladiščeni in uvoženi preji je omejitev uvoza - če že ne za vsako, pa za veliko ceno - oziroma lah- ko tudi malo po svoje skle- pamo, da se bodo tudi carin- ska skladišča varjetno bolj odpirala bližje Novemu letu ali malo prej. Seveda je to samo naše ugibanje, dejstvo je pač, da pri tem niti naj- manj ne razmišljamo o ka- kršnihkoli krivicah naše ca- rine, saj vemo, da ima škarje in platno pri uvozno-izvoz- nih poslih v rokah zgolj sa- moupravna interesna skup- nost za ekonomske odnose s tujino. Tekstilci - tkalničarji se samo vprašlijejo z logiko zdrave pameti, ali ne bi bilo pametneje izvozne obvezno- sti predilničarjev združiti skupaj s tkalničarji in njiho- vimi izdelki za izvoz - na ra- zumljivi višji stopnji prede- lave. O takem zdravem izvo- zu smo že neštetokrat in pravzaprav vse jasno pove- dali, kar naprej pa se zatika pri izvedbi, zdaj na tem, zdaj na drugem koncu. Slovenska SISEOT je kon- kretno za Metko pred dnevi spet delno popustila uvozni ventil, tako, da so svoje suro- vinske težave s prejo vsaj trenutno zmanjšali približno za četrtino, čeprav jim od približno 300 statev nekaj dni ni delalo 60 statev. Delovni kolektiv Metke je seznanjen t. vso problemati- ko, na izredni seji delavske- ga sveta delovne organizaci- je in vodstev družbenopoli- tičnih organizacij pa so izra- zili tudi pripravljenost, da ta- koj po dobavi preje napreže- jo vse sile in delajo tudi ob prostih dnevih, da nadokna- dijo že obstoječi pri- manjkljaj v količini proizve- denega, predvsem pa, da iz- polnijo svoje že tako močno napete izvozne načrte. Le-te so v primerjavi z lanskim le- tom že tako povečali za več kot 200 odstotkov. Ali je v pripravljenosti de- lovnega kolektiva Metke bolj prisotna prav sedaj nuj- no potrebna patriotična pri- pravljenost delati s polno pa- ro in še čez, je stvar posebnih ocenjevalcev. Dejstva pa go- vore o tem, da delavke in de- lavci Metke razumejo eko- nomsko nujnost izvoza svo- jih izdelkov. MITJA UMNIK DELEGATI PTT O DELU LETOS Te dni so v občinah celjskega območja redne skupščine enot območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet, v torek, 10. novembra pa se bodo sestali delegati za skupščino območne skupnosti. V osrednjih točkah dnevnega reda bosta raz- pravi o uresničevanju srednjeročnega načrta ra- zvoja ptt prometa v prvem polletju letos in o spremembah načrta za le- tošnje leto. MB 80 ODSTOTKOV IZVOZ Modni salon iz Titovega Velenja ta čas izvaža namreč kar osemdeset odstotkov celotne proizvodnje, doseženi zunanjetrgovinski rezultati pa jih med izvoznike uvrščajo na drugo mesto. V načrtu za letošnje leto so predvideli 5,8 milijona din izvoza, dosedanji dosežki pj kažejo, da bodo do konca leta na tuje prodali za trinajst milijonov din svojih izdelkov. Vs« izvažajo na konvertibilno tržišče, med izdelki pa so najbolj iskane žeuske obleke in bluze ter butični izdelki iz serij športnih oblačil. ^ T. TAVČAR IFF ETOL ZA ZDAJ DOBRO Tretjina v izvoz Delovni kolektiv Etola - IFF v Celju je ob tričetrtlet- nem obračunu poslovnih re- zultatov lahko zadovoljen, saj gre vse po gospodarskem načrtu. Glede na sedanje ra- zmere gospodarjenja je to ugodna ocena. Vendar pa tu- di Etol-IFF, ki tretjino vre- dnosti svoje proizvodnje tu- di izvaža, ni brez problemov pri oskrbi s surovino in re- produkcijskimi materiali. O tem smo povprašali direk- torja, JOŽETA BUCERJA, ki nas je podrobneje seznanil s temi problemi: »Res je, nismo brez to- vrstnih problemov, tudi v surovinskem pogledu so te- žave z domačimi, še bolj z uvoženimi surovinami. Že leta nazaj se, na primer, ni- smo ubadali s problemi oskrbe z alkoholom ali slad- korjem in še nekaterimi drugimi artikli. Kljub temu smo na osnovi naših dolgo- ročnih poslovnih povezav zagotovili nemoteno proi- zvodnjo, čepraV smo morali večkrat prilagajati proizvo- dni program oskrbnim ra- zmeram. Izpolnjen bo tudi izvozni načrt.« V Etolu-IFF težko napove- dujejo poslovne razmere za prihodnje leto, ker še ne ve- do, kakšen bo zunanjetrgo- vinski režim v naslednjem letu. Prav tako niso še poz- nani nekateri drugi elementi prihodnje proizvodnje. Ra- čunajo, da bo vse to poznano v prihodnjem mesecu tako, da bo potem le lažje napove- dovati poslovne usmeritve in tudi predvidene rezultate, tako glede uresničevanja proizvodnih programov, in še zlasti izvoza izdelkov na zunanje tržišče. MITJA UMNIK ŠTORE: VOLITVE BODO DECEMBRA Na zadnji seji delavske- ga sveta delovne organi- zacije železarne Store so sklenili, da bodo volitve v samoupravne organe v četrtek, 17. decembra le- tos. V zvezi s to pomemb- no družbenopolitično na- logo so imenovali tudi tri- člansko centralno volilno komisijo. MB POSLOVNI DNEVI EMO 81 Z otvoritvijo dveh razstav v celjski dvora- ni Golovec so se v ponedeljek začeli tradi- cionalni poslovni dnevi EMO 81. Slikar Jože Horvat-Jaki je razstavil slike na emajlu, v istem prostoru pa je kolektiv EIMO razstavil še svoje proizvode. Pet osnovnih proizvodnih programov: energetske naprave, oprema za gospo- dinjstvo, oprema za transport, konstrukcije in strojegradnja, uresničuje skupno z delov- no skupnostjo skupnih služb devet Emovih tozdov. Vsi programi so izvozno usmerjeni in temeljijo na večjem deležu znanja, manjši porabi energije in boljšemu varovanju oko- lja. To so tudi bistvene dolgoročne usmeri- tve EMO. V prihodnjem letu namenjajo poseben poudarek energetskim napravam, saj v Šentjurju dokončujejo izgradnjo nove to- varne. V njej bo osnovna proizvodna usme- ritev zajemala velike kotle na premog in lesne odpadke. Med novimi izdelki pa so najpomembnejši avtomatski toplovodni in parni kotli na premog, kotel za zgorevanje v zvrtinčeni plasti, avtomatske naprave za pripravo tehnološke vode, predgrelniki, specialni kotli za bivalentni sistem central- nega ogrevanja, avtomatske dimne lopute ter sistemi za izrabo sončne in druge ener- gije. Poslovni dnevi EMO 81 bodo trajali do konca tega tedna, ogleda vredni sta obe raz- stavi. MITJA UMNIK FOTO: K. KONČAN PREOSNOVA CELJSKEGA GOSPODARSTVA: ŽIČNA ZA ZAČETEK OBROČI Gre tudi za republiško pomembno naložbo Zadnji pogovori predstav- nikov celjske Žične, splošne- ga združenja za kovinsko in- dustrijo in metalurgijo pri Gospodarski zbornici SRS, MGZ Celje in občine so potr- dili smotrnost naložbe v to- varno krogličnih ležajev, saj ta naložba pomeni poleg pre- strukturiranja celjskega go- spodarstva tudi zanimivo izvozno usmerjenost oziro- ma nadomestitev uvoza kro- gličnih ležajev. Glede na realne razmere pri nas in v tem času, naj bi v prvi fazi izdelovali obroče za ležaje. Tako naj bi naredili osem milijonov parov obro- čev od 5 do 10 milimetrov notranjega premera, za kar bi bilo potrebno zagotoviti okrog 164 milijonov dinar- jev, od tega predvsem po- slovnega partnerja iz Zvezne republike Nemčije. Ob sedaj predvideni koli- čini proizvodnje bi Žična ko- maj zadovoljila potrebe po- krogličnih ležajih za Iskro, Tomos, Gorenje in Elektro- kovino, prav tako so raziska- ve potrdile, da naložba Žične ne pomeni križanja poslov- nih in naložbenih interesov z beograjsko industrijo kro- gličnih ležajev, saj so potre- be na domačem trgu, da ne govorimo o izvozu, nepri- merno večje in samo ena takšna tovarna ne bi mogla zadovoljiti vseh potreb. Razgovori prejšnji teden še niso imeli takšne teže, da bi lahko pisali o dokončni zeleni luči za to naložbo, saj je postopek o tem bolj zamo- tan in zahteven. Vseeno pa so dali, tudi tisti s predstav- nikom zahodnonemške fir- me GMN, novega zagona za naložbo, ki je v okviru celj- skih srednjeročnih načrtov pripoznana kot prednostna. Vsekakor pa lahko ponov- no potrdimo, da gre za proi- zvodnjo, ki naj bi kmalu dala ekonomgke učinke, ki je jzvozno zanimiva in bi lahko veliko prispevala k zmanjše- vanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja našega naro- dnega gospodarstva, pomeni pa tudi odločno prekretnico (ko jih je že tako malo!) pri prestrukturiranju celjskega gospodarstva. Pa še nekaj je pomembno: Žična za sedanji proizvodni program potre buje letno okrog 20.000 tor jekla, za proizvodnjo ležajev oziroma obročev pa bi potre bovali največ kakšnih 70i ton seveda zelo kakovostne ga jekla. Prav to dejstvo pa bi bilo za sozdovsko družine Slovenskih železarn, v ok\i ru katerih dela celjska Žična še kako dobrodošlo. MITJA UMNK SODELOVANJE TRIM- TpPSPORT Ce smo včasih prepričani, da naša trgovina ne zna prisluhniti željam kupcev po določenih iz- delkih, potem to ne moremo trdi- ti za Tkaninino trgovino s šport- nimi rekviziti TRIM. Mlada športna trgovina TRIM, se je v okviru svojega tozda Maloproda- ja pri nabavi športne opreme prav sedaj dobro povezala z na- šim renomiranim proizvajalcem takšne opreme Toprom iz Celja- V Trim se dobro zavedajo, da ne morejo vedno ustreči zahtev- nejširii željam potrošnikov pn večjih nakupih športnih potreb- ščin, zato so se povezali s ToprO' vo proizvodnjo TOPSPORT i» Pliberka na avstrijskem Koro- škem. Tako je mogoče s posredo- vanjem celjskega Trima dogovo- riti tudi nakup opreme iz pro'' zvodnega programa pliberškeg' Topsporta in to tudi z določenii" popustom. Konec koncev pa gre pri tein sodelovanju ne samo za zadovO' Ijitev kupcev v večjem obsegu"" ob pestrejši ponudbi, ampak tud" za sodelovanje s Toprovo špoi^' no ponudbo preko meja, pri ^ mer je treba posebej poudari*"^ naš interes, da se ekonomskodj*;! bro razvija prav proizvodnja prodaja i^elkov na obmoW kjer živijo koroški Slovenci- . MITJA UMNI^ ^^3^29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 ODMEVI, POBUDI, STALIŠČA FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE ŽALEC 81 IN PISANJE ZVONETA PETKA V Novem tedniku ste objavili krajši zapis o fe- stivalu akustične glasbe 2alec 81, ki ga je podpisal tovariš Zvone PETEK. Tovariš PETEK je porabil v njem precej prostora na račun vstopnic, ki naj bi bila po njegovem mnenju previsoka. Ker predobro vemo, da je ta trditev da- leč od resnice, želimo bralcem Novega tednika in seveda tovarišu PET- KU razložiti, zakaj cena 100,00 din. Ce začnemo s številka- mi: prodali smo 377 vstop- nic, ki so prinesle OO ZSMS Žalec 37.700,00. Stroški prireditve so bili naslednji: ozvočenje, pla- kati s plakatiranjem, dnevnice, potni stroški, pogostitev nastopajočih in organizatorjev ter ostali stroški, skupaj 47.000,00 din. Prireditev so podprle tudi nekatere DO (Garant Polzela, Tovarna nogavic Polzela, Juteks Žalec, Sig- ma Žalec, SIP Sepmeter, KIL Liboje, Hmezad Ža- lec (dvorana), katerim se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo, prav tako pa je OO ZSMS Žalec uporabila tudi svoj denar (dotacija, prodaja kaset K, K, V) in toliko nam ga je na koncu tudi ostalo. OO ZSMS Žalec ni nobena dobrodelna ustanova, saj tudi sama preredko naleti na razumevanje in pomoč od drugih in že vsa leta životari z denarjem, ki si ga v večini sama prisluži. Zato si nižjih cen vstopnic od stroškov nismo mogli privoščiti. Sigurno ni bil naš namen obogateti na račun festivala (lansko le- to je bil finančni rezultat kljub polni dvorani enak ničli). Tovariš PETEK morda ne ve, da smo vsee- no spuščali na dve karti tri obiskovalce in da je bil po prvem delu festivala (ob osmih) vstop prost. Zato je bilo v nabito polni dvorani okrog 500 poslu- šalcev, kar v članku ni omenjeno. Cena lanske prireditve je bila 50,00 din in ne 400,00 za več kot po- lovico manj nastopajočih. Morda bi bilo dobro, ko bi bilo v zapisu omenjeno tudi večmesečno delo pe- ščice mladih, ki so za fe- stival porabili precejšen del časa in sredstev. Malo je prireditev pri nas, ki bi bile organizirane s takš- nim entuziazmom, kot je ta. Danes, ko zahteva vsakdo za svoje delo poro- čilo, se takšne stvari pre- rade pozabljajo in prema- lo cenijo. Nihče od prire- diteljev ni profesionalec, pa kljub temu ni bila sla- bo organizirana in je pri- vabila mlade iz cele Slove- nije. Za tovariša PETKA bi bila morda zanimiva vest, da je bil nastop An- dreja SIFRERJA v isti dvorani po isti ceni (100,00 din). Tudi ta je na- menjen mladim, trajal je precej manj, kot je festival z 31 nastopajočimi. Ker smo bili, po našem mnenju po krivici obdol- ženi, vas prosimo da obja- vite dopis v CELOTI. Upamo, da se bo kdaj na- šel kdo, ki bo znal najti v podobnih prireditvah tudi kaj pozitivnega. Tovarišu PETKU pa sporočamo na- slednje: Ce želi nižjo vstopnino na naslednjem festivalu, nam lahko pomaga s sred- stvi na žiro račun: 50750- 679-76017. Za OO ZSMS ŽALEC predsednik Andrej ŠPORIN ODGOVOR: Prepričan sem, da ni bil namen organizatorjev, da bi se blagajna OO ZSMS napolnila z denarjem. Čudi me pa, da mladinska organizacija, ki prireja tak festival za mladino, sama ne ve, da mladina le težko spravi skupaj toliko denarja. Ko je pred nedavnim gostovala v Ljublja- ni skupina Gillar, so bile vstopnice 200 dinarjev. Pri organizaciji turne- je te skupine so bili stroški prav gotovo nekajkrat večji kot pa so bili vaši. Tudi zato, ker gre pri tem za same profesionalce, čudno, da tu or- ganizatorji niso imeli tako veliko »ostalih stroškov«. Po tem sodeč, bi morale biti vstopnice vsaj po 500 dinarjev. Toliko za primerjavo. Škoda, da me o vašem sistemu trije vstopi za dve karti niste prej obvestili, saj me je vstop veljal či- stih 100 dinarjev. Skoda, da o tem niste obvestili vseh čakajočih pred dvorano, ki so morali počakati 20. uro, da so le lahko nekaj odnesli s tega festivala, če slučajno niso imeli pri sebi 100 dinarjev. Občutek imam, da je pravilo trije vstopi za dve vstopnici veljalo le za redke srečneže, ki ste jih izbirali po svojih kriterijih. Res je tudi, da je bilo v dvorani okrog 500 ljudi, vendar, dragi organizatorji, nalijmo si čiste- ga vina - toliko ljudi je bilo šele po 20. uri! Vstopnina za koncert Andreja Si- frerja je res bila tudi po 100 dinar- jev. Toda on si je koncert organizi- ral sam, s sabo pa je imel tudi ljudi, ki jih je moral plačati. Ni bilo pro- stovoljnega dela mladincev. Pri nas, pišete, je bilo ogromno prosto- voljnega dela, podprle so vas števil- ne organizacije združenega dela, vstopnina je bila po 100 dinarjev, dajmo še prodane kasete skupine Kladivo, konj in voda, potem pa se menda že lahko upravičeno vpraša- mo, če je bila potrebna tako visoka vstopnina - razen če... V ta »CE« pa sem se obregnil v svojem članku. Ne samo v svojem imenu, tudi v imenu vseh mladih, ki sicer cenijo vaša prizadevanja in imajo radi glasbo. Ce pa je le-ta predraga, po- tem pa to ni več festival za mlade, ampak je njegov namen drugačen. Na vaš žiro račun pa ne bom nič nakazoval. Ostalo vam je od moje vstopnine in vstopnine dveh mojih prijateljev. Trije smo bili in smo morali plačati 300 dinarjev. Po tem sodeč, nam dolgujete 100 dinarjev,, ki vam jih poklanjamo. ZVONE PETEK ROGATEC SREBRNIKI ZA DOLGO DELO Nagrade mentorjem in pionirskim hranilnicam za uspešno delo Druga seja sveta mentor- jev pionirskih hranilnic pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje se je tudi po za- slugi izrednih gostiteljev, ko- lektiva osnovne šole v Ro- gatcu, spremenila v uspešno žolsko proslavo v počastitev 31. oktobra svetovnega dne varčevanja. Vtem, ko so na seji sveta fi^entorjev ocenili nekatere nove kriterije za ocenjevanje pionirskih hranilnic in dali Vso podporo za nadaljnje '■ustanavljanje pionirskih hra- nilnic v še nekaterih podruž- f^ičnih šolah, kajti v central- ||ih delajo že povsod te ban- •^e v malem, in prav tako v ^''ednjih šolah, oziroma v šo- usmerjenega izobraževa- '^ia, je na skupni šolski pro- slavi o pomenu denarnega Varčevanja in varčevanja ^Ploh govoril podpredse- jf^ik poslovodnega odbora [-S Splošne banke Celje, "Marjan Ašič. . Na skupni šolski proslavi predsednik sveta mentor- Emilijan Ribič podelil plakete in denarne nagrade '^^ajsetim pionirskim hranil- "^'cam, ki so v minulem tek- '^ovanju dosegle najboljše ^spehe. Med pionirskimi ^^anilnicami na centralnih ^Snovnih šolah so ta odličja J^bili: Lesično, Podčetrtek, ^^rnpeter, Braslovče, Bistn- 5 ob Sotli, Planina, »Veljko ^lahovič« v Celju, Kozje, '"iže. Ponikva pri Grobel- nem, Šmarje, Šentjur, »Po- horski odred« v SI. Konji- cah, Prva osnovna šola Celje in Radeče, med podružnični- mi šolami pa Kostrivnica, Kompole, Donačka gora. Dobje pri Planini in Strmec pri Vojniku. Vrh tega so podelili deset srebrnikov »110 let Celjske mestne hranilnice« pionir- skim hranilnicam in mentor- jem za uspešno dolgoletno delo. To je bila že tretja po- delitev teh priznanj. Letos so jih prejeli: Pionirske hranil- nice Laško, Šentjur, Žalec, Šmarje, Radeče in Rogatec ter mentorji: Silva Šešerko (Bistrica ob SotU), Karla Ce- sar (Polule), Marjana Kos (Zreče) in Mirijana Vrtačnik (Petrovče). Posebna priznanja za delo pa so dobili: Stanka Kocman (Lesično), Anica Pečnik in Dragica Planine (Kozje), Ma- rinka Zgank (Griže), Franči- ška Herodež (Tabor), Silva Ivenčnik (Dramlje), Rozika Vodušek (Rogatec) ter pio- nirska hranilnica na os. šoli »Edvard Kardelj« v SI. Ko- njicah. Lep program šolske pro- slave so domači otroci obo- gatili s pevskimi, recitacij- skimi in baletnimi nastopi. M. BOZIC 10.000 UR ZA SESTANKE Skoda, da podatek ni bil bolj konkreten. Toda, nav- zlic temu je imel in ima svojo težo. vsebino. Posredoval ga je Zvonko Perlič kot presednik sveta za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu občin- ske konference SZDL na seji zbora združenega dela občinske skupščine, v četrtek, 15. oktobra. Takole približno je med drugim dejal v razpravi o uresničevanju občinske resolucije v prvem polletju letos; »Delovni čas mnogokje zapravljamo s slabo priprav- ljenimi sestanki. Naj navedem 270-članski kolektiv, ki je v devetih mesecih letos porabil za sestanke deset tisoč efektivnih delovnih ur.« Pa naj še kdo reče, da ne sejemo dovolj prizadevno! MB ZAPOSLOVANJE Po podatkih skupnosti za zaposlovanje Žalec je bilo ob koncu meseca avgusta v tej občini prijavljenih 135 iskal-_ cev zaposlitev, najnovejše ocene pa kažejo, da se je to število v mesecu septembru zmanjšalo na okoli sto. Pri skupnosti za zaposlo- vanje v Žalcu se je v tem letu prijavilo 176 iskalcev zapo- slitve, s posredovanjem skupnosti pa se je zaposlilo 113 delavcev. T. TAVČAR tednikov intervju ŠELE SEDAJ VEM, KAKO RAD IMAM OTROKE Osnovna šola Podčetrtek - Jože Brilej. Pet besed, ki jih je šestindvajset let trdega de- la in nenehnih snovanj ne- ločljivo povezalo med seboj. Kajti šole v Podčetrtku si skorajda ni mogoče pred- stavljati brez njenega dolgo- letnega ravnatelja Jožeta Brileja, brez te duše in mo- torja pedagoškega in intere- snega dela, brez človeka, ki je vse svoje znanje, svoj pro- sti čas in vso svojo vnemo zlil v razvoj šole. Seveda ob polni podpori številnih uči- teljev in sodelavcev, učen- cev, njihovih staršev in kra- janov podčetrškega okoliša, ki so delo Jožeta Brileja ra- zumeli in podpirali. Ta Jože Brilej pa se je s 3. oktobrom umaknil v pokoj. Ledino, ki jo je zaoral, bodo naprej orali mlajši kolegi, ki so mu leta . poprej stali ob njegovem de- lu ob strani. Obiskali smo Jožeta Brileja ter se z njim pogovarjali o razvoju osnov- ne šole v Podčetrtku ter o njegovih idejah o tem, kako bi še obogatili turistično po- nudbo v tem kraju. Zanimivo bi bilo vede- ti, kako se je pravzaprav razvila podčetrška šola v to, kar .ie danes. JOŽE BRILEJ: Leta 1955 sem prišel iz Radeč v Podče- trtek na šolo za ravnatelja. Predolgo bi trajalo, da bi vam opisal, kakšna je bila šo- la in kakšen je bil Podčetr- tek, ko sem prišel sem. Z eno besedo naj rečem, da je bilo vse skupaj zelo revno. Tedaj je bilo na šoli 120 otrok, ki so se učili v tako imenovanih kombiniranih oddelkih. Na šoli smo bili do leta 1960 le štirje učitelji, ki smo kmalu spoznali, da iz kombiniranih oddelkov odnašajo otroci s seboj premalo znanja in da se zato ne morejo enako- pravno vključevati naprej v srednje in poklicne šole. Za- to smo si zastavili dva po- membna cilja: prvi je bil or- ganizirati tiko šolo, ki bo otrokom odprla pota nadzdj- njega izobraževanja, in dru- gi, poiskati v Podčetrtku možnosti, ki bi prispevcde k razvoju tega območja. In kako ste uspeli ure- sničiti ta dva cilja? JOŽE BRILEJ: Menim, da nam je uspelo. Posebej še za- to, ker to ni bil le cilj peščice ljudi, temveč smo si na šoli vseskozi prizadevali, da bi ta dva cilja vcepili v zavest tudi mlademu rodu. Tako smo uspeli leta 1963 prešolati v Podčetrtek otroke iz sosed- njih podružničnih šol in or- ganizirati centralno šolo, obenem pa smo v tistih letih že izkoriščali v Podčetrtku možnosti, ki jih je dala najd- ba termalne vode. Veste, pa vse ni šlo tako gladko, kot se sedaj sliši. Problemov smo imeli ogromno, bili so to ka- drovski, prostorski, finančni in drugi. Toda to ni vplivalo na dejstvo, da se je šola pri- čela že vsebinsko bogatiti. Kajti točno smo že vedeli, kaj hočemo! Kateri so bili osnovni smotri pedagoškega dela na šoli? JOŽE BRILEJ: Učitelji smo iskali učence na dveh 'področjih: najprej smo želeli izvedeti, kje kaže interese in sposobnosti za bodoče delo, kakšen poklic si želi izbrati, da bi bil zadovoljen. Da pa bi učencem dali možnost za to, da v polni meri izrazi ta svoj interes, smo ustanovili ban- ko in hranilnico, knjigarno, okrepčevednico, pionirsko zadrugo, cvetličarno, pošto, razvili smo vrsto fizikalnih in drugih krožkov na šoli. Skratka - razvijali smo proi- zvodno dejavnost na šoli, v katero smo glede na izražene interese vključevali učence. Po drugi strani pa smo pri učencih zasledovali tudi dru- ge interese. Tiste, ki jih želijo razvijati v prostem času: šport, glasbo, kulturno de- javnost, tehniko. Povezati ste torej žele- li znanje in delo ter ob tem razviti poklicno usmerjanje učencev. Za- risali ste pot, ki je bila pri pedagoškem delu no- va. Kaj vas je vodilo k temu, da ste na njej vztrajali? JOŽE BRILEJ: Prepriča- nje. F*repričanje v to, da s pe- dagoškega gledišča ravnamo prav, nas je vodilo pri našem delu. In moram vam reči, da smo to prepričanje in vero še kako rabili, da smo vztrajeili, kajti marsikaj negativnega je bilo izrečenega na račun na- šega dela. Tudi to, da smo izrinili pouk iz naše šole. To- da - vse to je sedaj za nami. Razvili smo se v šolo, ki je z vsemi svojimi interesnimi dejavnostmi postala ena od eksperimentalnih baz za bo- doče pedagoške delavce. Skupaj s cerkniško šolo in šolo Marije Broz iz Bistrice ob Soth smo namreč vklju- čeni v republiški eksperi- mentalni in hospitacijski center. Preko njega pedago- ški delavci pri nas proučuje- jo pouk kemije ter poklicno usmei-janje otrok od vrtca naprej. Obenem pa rjizisku- jejo tudi to, kakšne pedago- ške učinke daje šola, ki sku- paj s svojo okolico predstav- lja eno samo veliko učilnico. Tovariš Brilej, sedaj ste upokojenec, idej pa imate še toliko... Kam kanite usmeriti svoje znanje, vnemo in delo? JOŽE BRILEJ: Ze prvi dan, ko sem postal upokoje- nec, sem se oglasil pri neka- terih aktivnih članih Druš- tva upokojencev iz Podčetrt- ka in jim rekel: tu sem in vaš sem. Postal bom njihov akti- ven član, saj je tudi kot upo- kojenec mogoče veliko ko- ristnega narediti. Rad bi or- ganiziral nekeikšno delavni- co m v njej zbral upokojen- ce, ki so spretni in znajo mar- sikaj narediti. Pa bi se morda lotili za začetek spominkov, da bi tako obogatili turistič- no ponudbo našega kraja. Ob tem pa bom še malo foto- grafiral, zbiral starine, ure, predal se bom svojim konjič- kom. In če me bodo na šob rabili, bom tudi njim vedno rad priskočil na pomoč z na- svetom, prav rad pa bom kot mentor prevzel tudi katerega od interesnih krožkov. DAMJANA STAMEJCIC 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE V OBČINI LE MALO ODLOČITEV Enotnost in solidarnost v republiki Položaj delegatov enote pokojnin- sko-invalidskega zavarovanja v obči- ni, kar velja tudi za celjsko, je specifi- čen. Skupščina delegatov kot organ zbora delegatov je pri svojem odloča- nju omejena, saj tako rekoč v celoti odloča o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju republiška skup- ščina. »Nam preostaja posredništvo in želja po bolj neposrednem odloča- nju,« pravi vodja celjskih delegatov Milan Loštrek. To je tudi razlog, zara- di katerega se delegati preslabo vključujejo v občinsko problemati- ko, saj skoraj nimajo pristojnosti, ki bi jih lahko razreševali v okviru skupnosti socialnega varstva. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je enodo- mna, zagotavlja pa enotnost in solidar- nost v republiki. To je še zlasti po- membno zaradi tega, ker zavarovanci pridobivajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v različ- nih občinah, vemo pa, da so gibanja delavcev in drugih zavarovancev veli- ka. Reševanje po občinah bi bilo pre- več zapleteno, številne občine pa tudi ne M mogle same zbrati dovolj potreb- nih sredstev. Število upokojencev se pač ne ravna po številu aktivnih delav- cev. Za Slovenijo pa tako velja, da je delež upokojencev precejšen. V Celju je na primer na 40.000 zaposlenih 9760 upokojencev. Število novih upokoji- tev je sicer zadnja leta enako naravne- mu prirastu v občini, kljub temu pa še vedno nekaj več potrošimo za pokoj- ninska in invalidska izplačila, kakor pa zberemo sredstev s prispevkom. Si- cer pa enotnost v republiki temelji tu- di na enotni prispevni stopnji. Skupščina delegatov pokojninsko- invalidskega zavarovanja ima v Celju 105 delegatov, od tega jih je osemdeset iz združenega dela in 25 iz krajevnih skupnosti. Odnos med aktivnimi zava- rovanci in upokojenci je torej dokaj ugoden 3:1. Kvaliteta delegatskega de- la pa je bila v zadnjih letih različna. Za celoto sicer lahko rečemo, da so storili veliko, delo posameznih delegatov pa je bilo zelo različno, odvisno predvsem od živosti delegatskega sistema v de- lovni organizaciji ali krajevni skupno- sti. Zlasti iz manjših delovnih organi- zacij in krajevnih skupnosti so prihaja- li in še vedno prihajajo delegati brez stališč, kar seveda ne daje delu zbora posebne kvalitete pri oblikovanju sta- lišč. Kljub temu pa so delegati dokaj dobro informirani (zasluga dobrih de- legatskih gradiv!), celjska delegacija pa je v republiški skupščini že precej prispevala pri oblikovanju boljšega pokojninsko-invalidskega zavarova- - nja. Delegati sami obžalujejo, da niso bolj celovito vpeti v življenje v občini. Res so ena izmed soustanoviteljic sa- moupravne interesne skupnosti so- cialnega varstva. V njenem okviru bi naj usklajevali celoten program te skupnosti, toda, pokojninsko in inva- lidsko usklajevanje poteka v republi- ki, v republiški skupnosti socialnega varstva (valorizacije pokojnin, varstve- ni dodatki...) Razprave v občini so omejene predvsem na materialno sta- nje upokojencev ininvalidov in upora- bo sredstev, s katerimi zbor in skup- ščina razpolagata. Lani je bilo v celjski občini izplačanin za 540 milijonov di- narjev pokojninskih in invalidskih da- jatev brez denarnih nadomestil, za 20 milijonov sredstev pa so namenili za reševanje stanovanjske problematike v Celju, za nakup in kreditiranje stano- vanj za upokojence in invalide, za gradnjo doma Grmovje in prizidka k domu upokojencev ,v Celju. Pravza- prav lahko delegati v občini odločajo samo o teh sredstvih. MILENA B. POKLIC ZDRAVSTVENO VARSTVO PAS VSE BOU STISNJEN Prihodki v zdravstvu ne sledijo rasti stroškov Vedno večji razkorak med sredstvi, ki jih zberemo za zdravstveno varstvo in po- trebami na tem področju, zlasti pa zaradi vsq prestr- me rasti materialnih stro- škov, ne obeta občinskim zdravstvenim skupnostim v celjski regiji dobrega zak- ljučka tega leta, izvajalci v Zdravstvenem centru Celje pa se bodo morali marsiče- mu odpovedati, da se ne bo, zaenkrat, treba uporabni- kom. Že ob polletju je bil finanč- ni položaj Zdravstvenega centra pereč, saj je izgubo iz- kazovalo kar 14 temeljnih or- ganizacij, in DSSS po deve- tih mesecih pa jih 11 v višini 12,7 milijona dinarjev. O te- žavah in o možnih rešitvah so spregovorili tako znotraj Zdravstvenega centra kot medobčinskih družbenopo- litičnih organizacijah in na Svetu osmih občin, kjer so tudi sklenili, da naj občine pri razporejanju sredstev za družbene dejavnosti dajo prioriteto občinskim zdrav- stvenim skupnostim. Posamezne občine in ob- činske zdravstvene skupno- sti so storile, kar so lahko, vendar ne morejo zagotoviti potrebnih dodatnih sred- stev. Namesto 130 milijonov bodo lahko za potrebe te- meljnih organizacij Zdrav- stvenega centra odštele le v povprečju 50-60 odstotkov. To pa pomeni, da bodo posa- mezne temeljne organizacije ob zaključku poslovnega le- ta ostale brez sklada skupne porabe in brez rezervenega ^klada, torej brez možnosti za izplačilo regresov za letni dopust, za družbeno prehra- no, jubilejnih nagrad in po- dobno v letu 1982. Pomanjkanje finančnih sredstev, s katerimi s^ sedaj spopada Zdravstveni center, izvira že iz preteklega leta, ko so občinske zdravstvene skupnosti zagotovile za ma- terialne stroške le 19 odst(^- kov sredstev več kot leto po- prej, ti pa so se povečali za 33 odstotkov. Ker pa način fi- nanciranja v zdravstvu teme- lji na potrošnji sredstev v preteklem letu, so letos lan- ska nizka sredstva za mate- rialne stroške p>ovečali le v skladu z resolucij skimi izho- dišči za 19,8 odstotkov, v prvih devetih mesecih pa so se materialni stroški poveča- li na primer za prehrano za 51 odstotkov, za medicinski material za 36 odstotkov, za zobozdravstveni material za 48 odstotkov ter za energeti- ko za 54 odstotkov. -V struk- turi stroškov Zdravstvenega centra Celje pa predstavljajo materialni stroški kar 4()-50 odstotkov. Pri tem pa vsi ka- zalci kažejo, da v Zdravstve- nem centru gospodarijo ra- cionalno, saj so na primer la- ni porabili le za 28 odstotkov več kot leto prej, medtem ko so v slovenskih bolnišnicah porabili za 35 odstotkov več in v zdravstvenih domovih za 36 odstotkov sredstev več. Potrebnih dodatnih 130 milijonov dinarjev bi v Zdravstvenem centru potre- bovali za pokritje dosedanjih izgub, za plačilo razlike pri materialnih stroških od 19,8 na 35 odstotno povečanje, pa tudi za osebne dohodke de- lavcev, ki bi jih naj letos po- večali za 10,7 odstotka, kar je v odnosu na leto 1980 pri ma- si sredstev za 28 odstotkov več. Sicer pa v Zdravstve- nem centru uresničujejo v celoti programe zdravstve- nega varstva za 80 odstotki kadrov, nadurno delo znaša pa le 3,7 odstotka, dežurna služba, stalna pripravljenost in hišni obiski 4,6 odstotka in dopolnilno delo 0,99 od- stotka glede na redne osebne dohodke. Strokovna služba Zdrav- stvenega centra Celje in Me- dobčinske zdravstvene skupnosti so pripravile še dopolnilne stabilizacijske ukrepe tako za temeljne zdravstvene organizacije, občinske zdravstvene skup- nosti in zdravstveno skup- nost Slovenije. S temi ukrepi bodo morda lahko še obdrža- li obseg zdravstvenega var- st\^a na sedanji ravni, težke- ga finzmčnega položaja pa ne bodo mogli rešiti. Kljub vsem tem težavam ali pa prav zaradi njih, te- meljne zdravstvene organi- zacije za leto 1981 še niso podpisale samoupravnih sporazumov o svobodni me- njavi dela za leto 1981 z ob- činskimi zdravstvenimi skupnostmi, čeprav so k pla- niranju zdravstvenega var- stva pristopili že lani okto- bra. Od takrat, zlasti pa v le- tošnjem letu, skušajo uskla- diti potrebe z možnostmi, a ne uspejo. Ob polletju so se že priblilali 18. milijonom ra- zlike, nato pa so morale ob- činske zdravstvene skupno- sti v regiji nameniti za po- sp>eševanje izvoza 60 milijo- nov dinarjev in razkorak med potrebami in možnost- mi se je povečal na 78 milijo- nov. Občinske zdravstvene skupnosti še niso zavzele do- končnih stališč do pokriva- nja izgub v Zdravstvenem centru in sploh zagotavlja- nju sredstev za zdravstveno varstvo, saj so se odločile, da bodo počakale na devetme- sečne rezultate poslovanja v Zdravstvenen? centru in go- spodarska gibanja v obči- nah, saj je od njih odvisno, koliko bodo lahko namenile posamezne občine za uresni- čevanje vseh oblik zdrav- stvenega varstva. MILENA B. POKLIC PRAZNIK KSDBAMLJE Na Skerijevi domačiji v Razborju pri Dramljah je v nedeljo dopoldne Peter Sprajc, predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Celje, odkril spominsko ploščo štirim žrtvam te domačije. Zaradi krutega maščevanja okupatorja so bili v mesecu avgustu 1942 v Mariboru ustreljeni: Franc Škerlj, Neža Skerlj, Ciril Kristan in Slavko Zgonc. Na slovesnosti ob počastitvi krajevnega praznika Dramlje je Peter Sprajc skupaj z ostalimi udeleženci obudil spomin na 40-letnico pohoda 1. štajerskega bataljona, ki je šel preko Dramelj v noči med 30. in 31. oktobrom in ki je v tej zavedni in gostoljubni domačiji našel varno zavetje. V kulturnem delu programa so nastopili pionirji in mladinci iz Dramelj, godba na pihala iz Šenl^iija in drameljski moški pevski zbor pod vodstvom Edija Goršiča. MATEJA PODJED V BESEDI IN SLIKI UREJAJO SREDIŠČE POLZELE Na Polzeli v teh dneh hitijo z urejanjem cenira. Gotov naj bo do 29. novembra, ko bo tu osrednja proslava občine ŽaJec. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi spomenik žrtvam NOV, delo akademskega kiparja Janeza Bolke. T. TAVČAR VIRŠTANJ: OBNAVLJAJO GOSTIŠČE GIP Ingrad, tozd gradbena operativa Rogaška Slatina izvaja obnovitvena dela na gostišču v Virštanju, lepem vinorodnem predelu šmarske občine. Investitor je KK Hmezadj \02d Kmetijstvo Smarie pri Jelšah. V SPOMIN JOŽETU JAKŠETU »Takrat, ko je ponoči v bolnišnici še lahko vstajal, ni zvonil, s^m je poiskal sestro, da mu je dala blažilno injekcijo," je dan pred njegovo smrtjo, koncem sep- tembra, še povedala njegova hči; višja medicinska se- stra Tončka in s tem nehote orisala izjemno dobrohot- nost, delavnost in skromnost pokojnega tovariša Jo- žeta Jakšeta, nazadnje predsednika Združenja Zveze borcev Slavko Šlander v Celju. Mnogo je prestal in naredil v svojem življenju. Bilje. sin kmečke družine iz Hrastja na Dolenjskem. Že v rani mladosti, v času osnovne šole, je moral marsikak dan pouka izpustiti zaradi potrebne pomoči doma. četudi ga je učenje najbolj veselilo. Šele s 16 leti je smel oditi v uk za kovača, kjer je okusil vse togobe vajencev, ki so jih mojstri izrabljali za vsa druga hišna dela, le za uk ne. Navajen borbe za vsak dan pouka v šoli in druge, da je sploh smel v uk, si je mladi Jože zopet z uporom izkoriščevalskemu mojstru pridobil dovolj znanja, da je z 19 leti opravil pomočniški izpit. Vojsko je služil dve leti v letalstvu in šele potem, ko se je 1937 poročil, je opravljal do vojne svoj kovaški po- klic. Ob razsulu se je kot vojaški obveznik znašel nad Jajcem, odkoder seje po hribih prebil do domačije. Že v prvem letu okupacije je nenehne borbe za obstanek in upora vajeni Jože začel sodelovati z OFin v nasled- njem letu je delal v okrajnem odboru »Gorjanci« kot vojni referent, obveščevalec in intendant. Kot terenski obveščevalec je maja 1942 vstopil v Gorjanski bataljon, a v septembru 1943 v brigado. Od novembra 1943pa se je bjeval v Dolenjskem odredu. Zaradi svoje izredne vestnosti je kmalu napredoval od desetarja in vodnika do komandant^ bataljona v Dolenjskem odredu, kjer je bil do konca vojne. Po osvoboditvi je še nadalje ostal v JLA, vse do leta 1956, ko je bil demobiliziran in upokojen kot kapetan. Sedaj je imel čin rezervnega majorja.- Zatem, ko je bil demobiliziran, se je s polno odgovor-, nostjo borca vključil v delo družbenopolitičnih organi- zacij v KS Center v Celju, pozneje in nazadnje v KS Slavko šlander Celje. Življenjsko delo tovariša Jožeta Jakšeta, ki ga je volja do znanja in do poklica naučila borbe v rani mladosti in ga je upor krivici hkrati z vednno in izre- dno vestnostjo izoblikoval v komandanta bataljona in rezervnega majorja ter kasneje v vodilnega družbe- nega in političnega delavca, to delo ga bo ohranilo zgodovini našega naroda kot moža dejanj kovača, kije kot Cankarjev kovač Kalander z delom vsega svojega življenja potrjeval: "Ta roka bo kovala svet« DARINKA VIZJAK 43 - 29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 PRESKRBA NA CELJSKEM OBMOČJU ŠKRIPAJOČI VOZ NA KLANCU POTROŠNIŠKE MRZLICE Oktober se je že dodobra prevesil proti novembru, samo še dva cela meseca nas ločita do konca tega leta, ko bomo pod vsa naša prizadevanja in predvsem pod rezultate gospodarjenja potegnili debelo črto. Izravna- vanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja je naša te- meljna naloga in cilj, tudi dolgoročna, pri tem pa tudi v letošnjem letu nismo bili dovolj uspešni. Vse kaže, da se vsi skupaj nismo dovolj potrudili, tako tisti v gospodar- stvu kot izven njega - razen seveda pri govorjenju - saj se je naš primanjkljaj praktično od aprila letos samo povečeval. Najhuje je to, da se nam je povečeval na konvertibilni strani naših ekonomskih odnosov s tu- jino, zaradi česar je prišlo do znanih omejitvenih uvoz- nih ukrepov z veljavnostjo 9. septembra. Torej, če hočemo kolikor mogoče malo pustiti za izravnavo tega primanjkljaja v prihodnjem letu, ki naj bi bilo vendar že dokončno prelomno, potem bomo v prihodnjih mesecih strašansko malo uvažali, pa čeprav imamo trenutno že neznansko polna tudi vsa mogoča carinska skladišča. Tudi izvažati moramo nadvse v na- petem stanju, in če rečemo za vsako ceno, seveda ne mislimo, da moramo izvažati »pod ceno«! Trpele bodo še naprej mnoge reprodukcijske verige znotraj jugoslo- vanskega gospodarstva, prav tako je in bo na domačih policah občasno še bolj primanjkovalo raznega blaga. To bi moralo biti pravzaprav vsakomur jasno, pa čeprav to dejstvo ne more povzročati nikakršne zadovoljnosti ali ploskanja. Seveda tudi lahko ugibamo, koliko naših vrlih neje- vernih Tomažev se bo odpravilo čez mejo, ko bodo nasedali, enkrat zaradi mejnih taks, tako kot tisti na »črni petek in soboto« pred skoraj dvema tednoma. drugič pa, pa zaradi raznoraznih potrošniških mrzlic, ki jih ustvarja še vedno naša potrošniško misleča, žal, pa nič potrošniško organizirana množica, da ne rečemo kar ulica. Vsekakor nam življenjsko potrebnih izdelkov in po- trebščin ne bo primanjkovalo, primanjkovalo pa bo najbrž še lep čas marsikaj tistega, kar danes dobimo čez mejo. Da pa je temu tako, pa bi si morali na svoj rovaš že zdavnaj pripisati našo domačo neiznajdljivost, prepoča- snost in neprožnost pri oskrbi domačega človeka - po- trošnika. Prodajati svojo dušo za kavbojke in mazati ugled domovine je pomembna stvar, vendar tudi palica z dvema koncema, ali pa medalja z dvema stranema! Zaradi tega ne kaže poenostavljeno razmišljati! Kje je torej izhod iz začaranega risa okrog zunanjetr- govinske izravnave in vse bolj praznih -domačih trgov- skih poUc? Odgovor ni preprost in kratek, saj je tudi načinov za reševanje veliko, včasih bolj, včasih manj, ali celo zelo malo posrečenih. Vse pa povezuje samo ena rdeča nit: v^ja produktivnost, boljša kakovost, učinkovitejši ukrepi tekoče ekonomske politike. če smo pri zadnji zahtevi manj neposredno prisotni kot vsakršni samoupravljalci, tudi lastnega dela v toz- dih, potem smo še kako pri prvih dveh - produktivnosti in kakovosti lastnih izdelkov in storitev. To pa je tudi vsebina za živahno politično, samoupravno in delegat- sko aktivnost - pa še kakšno drugačno, seseda ob do-, brem in točnem metru za odgovornosti. MITJA UMNI K MERX Ni naključje, če so v sredini prejš- njega tedna v trgovinah ukinili omejitev pri nakupu olja in sladkor- ja. Torej, nič več po dve steklenici olja in dva kilograma sladkorja. Lahko tudi več in nihče ne šteje steklenic in vrečk. Le plačati jih je treba. Tudi v tem koraku je dokaz, da je v zalogi dovolj enega in drugega. In ne samo olja in sladkorja. Tudi dru- gega prehrambenega blaga. »Čeprav seveda ni lahko biti trgo- vec v tem času in se srečujemo z mnogimi problemi, pričakujem, da v prodaji prehrambenega blaga ne bo zastojev, da smo pri sozdu Merx zagotovili zadostne količine vseh osnovnih vrst>^ prehrambenih arti- klov,« je poudaril Franc Petauer, di- rektor marketing sektorja pri Merxu. Ta ugotovite^ ne velja samo za olje in sladkor, marveč prav tako za moko, pšenico. Težave bodo še pri kavi, kajti de- viz za njen nakup je še vedno pre- malo. Dovolj bo limon. Pri tem sa- dežu so uveljavili drug kriterij, tudi zdravstveni. Zato bo limon več k'6t na primer drugega južnega sadja. Pomembna je nadalje ugotovitev, da se izboljšuje položaj pri drobni papirni konfekciji, kar pomeni, da tudi toaletnega papirja, papirnatih serviet, robčkov in drugega ne bo primanjkovalo. To velja tudi za pralne praške. V tekstilni konfekciji se počasi^ opaža zoženje sortimenta. Ni več na voljo tohko blaga, toliko lazličnih^ vrst, kot ga je bilo pred časom. Isto velja za kozmetično blago. Tudi iz- delkov bele tehnike ni toliko na do- mačem trgu, kot bi pričakovali. Izvoz ima prednost pred prodajo doma. Razumljivo. Na sploh velja ugotovitev, da je domače tržišče solidno založeno z blagom, pa naj gre za prehrambeno ali drugo. Seveda pa je založenost tudi odvisna od obnašanja kupcev, potrošnikov. Marsikatere govorice o predvidenem pomanjkanju dolo- čenega blaga močno vplivajo na normalen tok preskrbe. Daljši ali krajši nenormalni pritiski, večja, povpraševanja, vplivajo tudi na za- loge. Zato preudarnost na tem po- dročju. Pomembno delo za založenost in preskrbo občanov je bilo opravlje- no v prodaji blaga za ozimnico. Tu je Merx naredil zares veliko in do- bro. V skoraj poldrugem mesecu, kolikor je trajala prodaja za ozimni- co, so prodali 350 ton paprike Oani 150), 15 ton česna (lani nič), 225 ton čebule (lani 150), 124 ton svežega zelja (lani 60), 170 ton jabolk (lani 40) in 626 ton krompirja (lani 850). Sicer pa v Mencu nišo poskrbeli samo za prodajo tega blaga za ozi- mnico, marveč tudi za prihodnje, dni, čeprav seveda zdaj ne veljajo več nižje cene. Zato imajo v zalogi še okoli 20 ton česna, 200 ton čebu- le, 600 ton kisanega zelja, iOO ton j jabolk in 400 ton krompirja. Tegal blaga ne bo zmanjkalo tučQ v zim- skem času! t Trenutni podatki so zadovoljivi, j V njih ni nič takšnega, kar bi vnaša- lo nemir, zaskrbljenost. Trgovci se trudijo, da izpolnijo svojo nalogo, toda vehkokrat so, tudi zaradi zapi- ranja trga, v težkem položaju. Sicer pa bo pri reševanju in obravnavanju teh vprašanj pomemben še delež svetov potrošnikov in na vsak način ravnanje nas, kupcev. ' NAMA DOLFE NARAKS. TOZD NAMA ŽALEC: »Pralnega praška bo do- volj do konca leta. pa tudi olja in sladkorja. Težje je z nekaterimi dru- gimi artili. Do konca leta bo še pro- blerS s pomanjkanjem kave, britvic in toaletnega papirja. Nič bolje ne bo tudi s svinjskim mesom, saj bo občasno prihajalo do pomanjka- nja.« HMEZAD VLADO PLASKAN, SOZD HMEZAD 2ALEC: -Glede preskr- be z mlekom lahko rečem, da bo preskrba z njim do konca leta nor- malna, seveda če ne bo prišlo do kakšnih okvar v mlekarni. Tudi me- sa, z izjemo svinjskega, bi moralo biti dovolj. Svinjine ni enostavno zato, ker ni nikjer mogoče dobiti svinj. Sadja je v hladilnicah dovolj, problem zase pa so seveda krmila, saj manjka nekaterih uvoznih arti- klov, tako da občasno prihaja do motenj v proizvodnji. Prizadevali pa si bomo, da položaj s krmili ne bi bil kritičen.« JELŠA Kljub temu, da je Trgovska orga- nizacija Jelša Šmarje pri Jelšah se- stavni del sozda Merkator iz Ljublja- ne, ne oskrbuje svojih poslovnic in s tem potrošnikov le z blagom, ki ga^ dobi iz sozda. Pri tem se obnaša zelo odprto in nabavlja blago tudi preko sozda Merx in preko Preskrbe iz Poljčan. To pa je prednost, ki se poz- na pri oskrbi prebivalstva celotne šmarske občine. i CELJE LOJZE PRIMC, svetovalec pri komiteju za družbe- noekonomski razvoj občine Celje: »Kritično pri pre- skrbi v naši občini ni, kar zadeva nujne življenjske potrebščine, čeprav ne moremo govoriti o kakšnih večjih tržnih viških. Imamo tudi določene blagovne rezerve nekaterih artiklov, s katerimi lahko posežemo na trg, čeprav je seveda pametno nakupovanje in rav- nanje potrošnikov še najbolj pomembno. Ni razlogov za potrošniške mrzlice, kar smo v Celju dokazali tudi v zadnjem času...« LAŠKO JOŽE KOS: Potrošniške mrzlice v tej občini tre- nutno ni čutiti. Pred kratkim se je sicer dogajalo, da je v Lašklem zmanjkovalo določenih vrst pralnih pra- škov, nikoli pa se ni zgodilo, da bi bile police prazne. Tudi prodaja olja se je nekoliko dvignila. Enako stanje je bilo v ostalih krajevnih skupnostih. Za občino torej velja ocena, da prave potrošniške mrzlice ni občutila. Za morebitne primere težav pri prg_skrbi z osnovnimj življenjskimi potrebščinami pa so zagotovljene občin- ske blagovne rezerve. MOZIRJE ANTON VRHOVNIK: Izvršni svet budno spremlja vsa dogajanja na preskrbovalnem področju. Moram reči, da je stanje zadovoljivo in da v zadnjem času nismo imeli posebnih težav. Tudi zaradi formiranja občinskih rezerv, ki jih po potrebi aktiviramo. Sicer pa ne kaže pjozabiti, da gre v našem primeru za močno kmetijsko področje. SLOVENSKE KONJICE V tem letu v konjiški občini ne pričakujejo pomanj- kanja osnovnih življenjskih artiklov, zlasti ne pre- hrambenih. Zaloge olja, sladkorja, pralnih praškov in podobno so normalne in zadoščajo za 7 do 14 dni, prav tako so pop>otnjene tudi občinske blagovne rezerve. Oktobra so sicer nekateri artikli za dan dva pošli, a so jih s posredovanjem pri grosistih takoj zagotovili. Po- trošniška mrzlica se ni razvila in zanjo tudi v bodoče ne vidijo razlogov. ŠENTJUR Predsednik skupščine občine Šentjur Stanko Le- snika: »Zanimivo je, da v Šentjurju, še manj pa v manjših krajih v občini, ni bilo čutiti pretirane potroš- niške mrzlice. Tam, kjer se je hotela pojaviti, so jo trgovci samoiniciativno umirili z omejenimi nakupi, zlasti olja in sladkorja. Kave pa tudi v trgovinah v naši občini ni. Blagovne rezerve imamo zagotovljene v skladu s programom in do sedaj jih še ni bilo treba aktivirati. Nujno pa moramo za te rezerve urediti pri- merno skladišče.« ŠMARJE PRI JELŠAH Po besedah predsednika IS Franca Mlakerja je pre- skrba prebivalstva z osnovnimi prehrambenimi artikli zadovoljiva. Olja, moke in sladkorja je na policah do- volj, tudi pralnih praškov zadostuje za normalno pre- skrbo. Resda je pred časom na policah primanjkovalo sladkorja, vendar so vrzeli zapolnili iz občinskih bla- govnih rezerv. Franc Mlaker je zagotovil, da tudi do konca leta ni bojazni, da bi kateregakoli od važnejših prehrambenih artiklov manjkalo na policah. TITOVO VELENJE Jože Kandolf, vodja inšpekcijskih služb pri ObS Ve- lenje: »Stanje glede osnovnih potrebščin je normalno, tako ni problema z sladkorjem, oljem in pralnimi pra- ški. So pa občasni problemi s kavo, margarino, južnim sadjem (limone), toaletnim papirjem, svinjskim me- som, svinjsko in živilsko mastjo... Druge stvari so v mejah normale, potrošniške mrzlice ni čutiti. More- bitne probleme rešujemo s sprotnimi dogovori, ki pa pomenijo trenutno omejevanje večjega nakupa po- manjkajočega artikla.« ŽALEC JOŽE JAN: »Problematiki preskrbe posvečamo v naši občini vso pozornost, zaenkrat lahko rečem, da je le-ta normalna, seveda če odštejem pomanjkanje kave Sicer pa mislim, da bistvenih problemov do konca leta ne bo.I- 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober ig^^ STALNI SEMINAR ČDK KJE VENDAR SI, ZDRUŽENO DELO? čvrstemu jedru še vedno manjka obod stalni seminar Clovek-delo-kultura, ki poteka v okviru Delavske univerze Celje, še zdaleč ni zaživel tako, kot bi moral, zato so tudi rezultati skromni. Na seminarskih dneh, okroglih mizah, posvetovanjih in drugih organiziranih oblikah dela, se še vedno zbirajo taisti udeleženci, kar pa ni namen tako širo- ko zasnovanega stalnega seminarja. Dejstvo je, da se je število kadrovanih udeležencev zmanjšalo in se zmanjšu- je, namesto da bi preraslo v množič- nost. 1200, tudi 1300 vabil za udeležbo na različnih seminarjih potuje iz De- lavske univerze v organizacije združe- nega dela, ki se, z izjemo redkih, ne odzivajo k udeležbi. Ce se, krog ni vse- lej sklenjen, kot bi moral biti in kar je namen seminarja. Vsebina seminarja izvira iz koncepta prvotne organizirane oblike izobraže- vanja, kar pomeni, da bi se v seminar moralo vključevati vseh pet interesnih grup: organizatorji kulturnega življe- nja v TOZD, OZD in KS, režiserji, mla- di kulturni delavci, profesionalni kul- turni delavci in drugi. V prizadevanja za oživitev dela stalnega seminarja so se ob Delavski univerzi vključili še s strani SZDL, ZKPOS in sindikata, to- da vsa prizadevanja so bila kot bob ob steno, čeprav še vedno ne gre oporeka- ti dobremu in aktivnemu delu peščice posameznikov. V pretekli sezoni je Delavska univerza organizirala šest predavanj. Kljub dobri vsebini le-teh je bil odziv skromen. Skupaj, na vsa predavanja se je odzvalo 83 udeležen- cev!? ob dejstvu, da so bili ob razposla- nih vabilih še telefonsko vabljeni k odzivu predsedniki delavskih svetov, posamezne organizacije združenega dela,, krajevne skupnosti, animatorji in drugi. Kje se torej zatika? Pri Delavski univerzi trdijo, da pri obveščanju in odgovornosti v posameznih delovnih in življenjskih okoljih. Anketa, ki jo je Delavska univerza izvedla med peščico stalnih seminari- stpv. je pokazala, da so posredovana predavanja in razgovori imeli želene pozitivne elemente: vsebinsko vre- dnost, dober izbor predavatelja, zani- mivo predavanje, aktualnost in opre- mo z glasbenimi in slikovnimi seg- menti. Pri tem je izvajalec programa v odnosu na objektivne možnosti smotr- no razpolagal s sredstvi Kulturne skupnosti občine Celje in se zavezal, da bo tudi v prihodnje lahko organizi- ral le toliko, kolikor bo objektivnih pogojev za tako delo, oziroma, kolikor bo za to namenjenih finančnih sred- stev. Za izvajanje programa v tej sezoni je programski svet CDK sredi septembra predlagal, da se Delavska univerza še tesneje poveže z ZKPOS in Zavodom za kulturne prireditve ter usklajeno na kulturna dogajanja posreduje preda- vanja oziroma razgovore na zasnovano kulturno tematiko. Bomo čez nekaj mesecev lahko po- ročali o zavidljivi udeležbi na seminar- jih? Počakajmo! MATEJA PODJED Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje v sodelo- vanju z Zvezo sindikatov Slovenije in soorganizatorji 3. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV, PREDSTAVNIKOV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI JUGOSLAVIJE, KI STALNO ALI ZAČASNO BIVAJO V SLOVENIJI. i. Za okroglo mizo se bodo avtorji pogovarjali s člani žirije o pregledanih prejetih tekstih, z organizatorji pa o delu, o možnostih objavljanja in o sodelovanju. Na literarnem večeru se bodo izbrani avtorji predstavili posiMŠalcem s predlaganimi teksti. II. Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, predstavniki drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji in ki se skušajo v pisanju v materinem jeziku in še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki. Kandidati morajo biti stari več kot petnajst let. m. Posamezni kandidati lahko sodelujejo z literarnimi prispevki v materinem jeziku (ki ni slovenski), napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. «. IV. Organizatorji bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze, poezijo in dramatike: - črtice, novele, satire, humoreske, romane, itd.; - pesmi, epigrame, basni, aforizme itd.; » - dramska besedila, dramske prizore, skebe, enodejanke, tragedije, groteske, TV igre, nadaljevanke, filmske scenarije, scenarije za proslave, recitale, itd.; - kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti, kulturnega in družabnega življenja itd. V. Prispevki (v treh izvodih) morajo biti podpisani s šifro. V priloženi ovojnici pa morajo biti naslednji podatki: ime in priimek, točen naslov, starost, izobrazba, poklic, delovna organizacija, šola in narodnost. Organizatorji ne bodo upoštevali prispevkov, ki bodo podpisani s polnim imenom. Tekstom s šifro je torej treba priložiti ovojnico z avtorjevimi podatki. VI. člani žirije bodo med prispelimi teksti izbrali najkvalitetnejše. •. _ VII. Avtorji odstopijo vse poslane prispevke ob morebitni objavi brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. VIII. Prispevke pošljite najkasneje do 25. novembra 1981 na naslov: ZKO Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana, za srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, predstavnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije v Sloveniji. Tel.: 061/22-541 int. 18. IX. Srečanje bo sredi decembra verjetno v Novem mestu. Točen datum in kraj srečanja bomo vsem, kf se bodo prijavili na razpis, sporočili kasneje. TEDEN DOMAČEGA FILMA - CELJE DVe RAZSTAVI Ze prihodnjo sredo bo otvoritev prve razstave v okviru letošnjega 9. tedna domačega filma. V Likovnem salonu bodo na ogled fotografski posnetki, ki bodo pričali o vlogi jugoslovanskega filma pri obeleževanju ljudske vstaje jugo- slovanskih narodov in narodnosti. Razstavo je pripravil In- stitut za film iz Beograda, postavil pa jo bo Zavod za kul- turne prireditve v Celju. Tako bomo v Celju lahko videli razstavo, ki sovpada tudi s posebnim filmskim programom ob letošnjem jubileju 40-letnice vstaje. Otvoritev razstave bo v torek ob 18. uri, njen pokrovitelj pa je EMO Celje. Druga razstava bo odprta le dva dni pozneje in sicer v petek in to v veliki dvorani doma JLA v Celju, prav tako ob 18. uri. Gre za tradicionalno prireditev v okviru Tedna do- mačega filma. Tudi letos so srednješolci in dijaki šolskega centra za blagovni promet in šolskega centra Boris Kidrič v Celju risali in slikali svoje likovne vtise - letos po ogledu slovenskega filma Francija Slaka Krizno obdobje. Pokrovi- telj te razstave je že po tradiciji celjski Izletnik. D. M. ZAMMVOSniZ POKRAJINSKEBA mUZEJA V CELJU Pečatnik je naprava, ki ima ploščico in ročaj. Na ploščici je običajno nega- tivno vrezan lik, znak ali kaj drugega. S pomočjo take ploščice je možno narediti reliefen odtis (pe- čat) v čebelnem ali pečat- nem vosku, pa tudi v kakšnem drugem meh- kem materialu. Marsikomu je znan iz- gled pečata mesta Celja iz leta 1465, saj je bil že več- krat reproduciran v pu- blikacijah, ki obravnava- jo zgodovino Celja... Celjski pečat je bil na- rejen v načinu renesanč- nega oblikovanja tovrst- nih uporabnih predme- tov. Je okrogle oblike, obrobljen z drobnim bi- sernim nizom. Na sredini, ki je štirilistno oblikova- na in ima bisernat rob, je kvadratna mreža, v kateri je spodaj polkrožno zak- ljučen ščit s tremi šeste- rokrakimi zvezdami. V zgornjem listu nad šči- tom je do pasu vidna, v draperijo ogrnjena, fron- talno obrnjena figura. Nad njeno glavo, obdano s košatimi kodrastimi la- smi lebdi svetniški sij. Poleg figure je napisni trak. V ostalih polkrožnih listih so upodobljeni trije levi. V spodnjih kotih kvadrata sta dve glavi, kot vse kaže sta levji. Izven štirilistov je napis v minuskuli: Sigilum civi- tatis Cilie a.d. 1465 - (pe- čat mesta Celja v letu go- spodovem 1465). Crki SD (Sanctus Danielus) na na- pisnem traku izpričujeta, da gre za podobo sv. Da- nijela. Na pečatu sta torej združeni dve značilnosti mesta Celja - grb Celja- nov in podoba celjskega župnijskega patrona. Da gre za Danijela, dokazuje- jo tudi reliefne podobe le- vov, atributov, ki so pove- zani z zgodbo o načrtova- nem mučenju tega pre- roka. Pečatnik mesta Celja, s katerega je narejen ta znani pečat, se še vedno nahaja v graškem dežel- nem arhivu. Znano je, da je ta pečat- nik izdelal kovač v zvezi s posebnim naročilom in da je bil tisti, ki so ga upo- rabljali prej, dosti bolj kompliciran. Prav gotovo je bilo tudi ob u]f)orabnosti tega celj- skega pečatnika določe- no, da se njegovo ponare- janje in zloraba kaznujeta najstrožje, morda celo s smrtjo. In še to: Pečatnik so po tedanjih predpisih lahko čuvale samo osebe, ki so v mestu uživale velik ugled. MILENA MOSKON STARI PEČA TNIK MESTA CELJA LOJZE PONGRAŠIČ TUDI SAMOZAVESTNO Ob zadnjih kiparskih razstavah v zadnjem času je imel Lojze Pongrašič, zaposlen v Aeru, sicer pa član Društva likovnih amaterjev iz Celja, več razstav, med njimi tudi samostojne. Za njim je že 15 let likovnega delovanja a je kljub temu v naši javnosti sorazmerno malo znan. No, to razmerje se je že začelo podirati v njegov prid z vsto- pom v Društvo likovnih amaterjev, v katerem je že več kot dve leti. Organizaci- ja, načrtno delo s kolegi, do- ločene zagotovljene oblike stika z javnostjo, vse to je potrebno za likovnika in sploh za slehernega ustvar- jalca, da lahko javno prever- ja svoje delo in mu to prever- janje pomeni tudi spodbudo za nadaljne ustvarjalne po- dvige. Kiparstvo je občutljivo po- seganje v prostor in v vse kar se v samem prostoru dogaja. V tem trenutku je najbolj značilno za kiparstvo Lojze- ta Pongrašiča postopno pre- hajanje od realističnih figur v smelejše odvzemanje oveč- nih epiteto.pov na posamez- nih materialih. To pomeni, da je uspel v tem času izobli- kovati takšen odnos med materialom in željeno podo- bo, da v skladenjskih pose- gih pri oblikovanju skulptu- re ni obremenjen z malen- kostmi, ki največkrat pome- nijo predznak neizkušenosti. V bistvu gre za proces spre- minjanja načina likovnega izražanja, to pa je zelo zahte- ven posegi, ki predstavlja trd oreh tudi za tiste, ki se s ki- parstvom poklicno ukvar- jajo. Med likovniki ljubitelji je v bistvu zelo malo kiparjev, saj predstavlja kiparstvo za- radi materialnih zahtev in elementerne trodimenzio- naine tehnike za marsikoga, ki nima materialne osnove in ustreznega delovnega pro- stora že kar nepremostljivo oviro. Zato je delovanje Loj- zeta Pongrašiča toliko bolj dragoceno, njegova najno- vejša dela po potrjujejo dej- stvo, da njegov trud ni za- man. Ob zadnjih razstavah si je kipar sam organiziral tudi iz- dajo kataloga. Tudi ko smo v prejšnji številki pisali o raz- stavah Rama Selimoviča in Franca Klemena, smo nale- teli na samostojne izdaje ka- talogov. To pa je problem, ki bi ga morali reševati najprej tam, kjer razstave prirejajo. Vsaka ustanova ali zavod, ki se s tem ukvarja, bi moral avtorjem zagotoviti mini- malno dokumentacijo o raz- stavi, ne pa, da so kiparji in slikarji prepuščeni lastni iz- najdljivosti in dobri volji me- cenov, ki jih tudi stabilizaci- ja rojeva vse manj. D. MEDVED ZAKLJUČENE KULTURNE PRIREDITVE Letoi^nje druge kulturne pri- reditve na Polzeli so potekale po predvidenem programu, ki je bil sestavljen že v mesecu fe- bruarju in so se tudi uspešno končale. Tako je gostoval na Polzeli celjski plesni orkester Žabe s pevcema Ditko Haberl in Jože- tom Završnikom, bil je koncert pevskih zborov upokojencev celjsko-revirskega območja. Pripravili so tudi revijo otro- ških in mladinskih pevskih zbo- rov občine Žalec. V mesecu juliju je bil kultur- no zabavni večer na katerem so nastopali poleg domačinov še mešani pevski zbor in folklorna skupina Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem in kvartet Frankolovčani. V počastitev Dneva borca je bil promenado! koncert godbe na pihala, na Go- ri Oljki pa je bil orgelski kon- cert Filipa Križnika iz Trbovelj- V razstavnem salonu Komem da so bile naslednje razstave: Partizanske domačije: Franceta Cegnerja iz Ljubljane, razstava Kari Destovnik-Kajuh, likovna razstava Staneta Petroviča- Cončija in razstava športnih fo- tografij fotoreporterjev Dela ii Ljubljane. Ansambel Slovenija je v pO" letnih mesecih pripravil samo- stojni koncert, ki je bil name- njen oskrbovancem doma upo- kojencev v Seneku. 43-29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 35 LET NOVEGA TEDNIKA OSEM NAŠIH GOMIL Kosa Je sekala mlado, obetajočo rast v nedeljo jim bomo šli prižgat svečke, priložili kak- šen cvet in tesno nam.bo pri srcu. Sedem gomil imamo na celjskem in eno na velenjskem navju. Zemlja po- kriva dragocene, takrat tako obetajoče in priljubljene ljudi. Prepletanje podatkov strese, zmrazi. Razen Bar- bare, ki ji je življenje ugasnilo pri 78 letih, kar danda- nes tudi ni izjemna starost, so odšli mnogo prezgodaj, najmlajši pri 33 letih. Samo en grob je, ob katerem nas ni pretresla tragika vzrokov prezgodnjega odhoda. Neglede na to, kakšen je bil njihov položaj v naši hiši, kako dolgo so bili člani naše delovne skupnosti, ob Dnevu mrtvih v našem jubilejnem letu smo se jih dolžni spomniti. ' - VERA STRMECKI 1911-1962 Bila je nadarjena, pono- sna, do zadnjega tkiva po- štena izobraženka. Njen pismeni jezik je bil klen in pesniški hkrati, govori- ca pa gornjesavinjska, prikupna, pojoča. Učite- ljica, ki ji bivanje v kon- centracijskem taborišču ni vtisnilo samo številke na podlakt, marveč tudi vse trpljenje in strahote množičnega morišča. Ma- ti - samohranilka je zače- la za javnost sukati pero po . osvoboditvi najprej kot sodelavka, potem je bila dopisnica »Sloven- skega poročevalca«, k te- dniku pa povečala število članov uredništva na tri. Vera je imela tudi literar- ni navdih in sodelovala v revijah. V njenem pisanju je bila spodbuda, topla pohvala, toda če treba, ostra kritika. Na službeni poti jo je zrušil avtomobil. Po ne- kaj tednih je za posledica- mi umrla, stara 51 let. ■ MILE IRŠIČ 1929-1964 Njegov časnikarski ppos je najtesneje pove- zan v obdobje krčevitega zapora za uveljavitev 'Mladega samoupravlja- nja, ko se je le-temu po- plavljalo marsikaj po ro- fau, od starih birokrat- skih, tehnokratskih na- ^ad in metod, do teženj, cfe bi vodilni kadri svoj odločujoči položaj ohra- njali tudi vnaprej. Takim ni bil prijeten časnikarski zapisovalec in ni čudno, da je bil v neprestanih spopadih. Veljal je za re- volucionarnega sindikali- sta, ki resnice ni zavijal v vse opravičujoče puhlice. Takšna aktivnost, nape- tost, delavnost pa ni bila v skladu z njegovim zdravstvenim stanjem. Vedno huje so ga zdelo- vali glavoboli, živci popu- ščali. Novega leta 1965 ni dočakal. VLADO SMEH- HECI 1934-1969 Tako vsestranskih ta- lentov je malo. Vlado Smeh je pri tedniku začel kot priložnostni ilustra- tor, karikaturist, potem tudi kot pisec, nazadnje pa je kot šef ekonomske propagande odpiral nove strani svojih sposobnosti. Če je bilo kdaj rečeno, da je bil tudi boem, potem to ni bilo brez ozadja. Bil je resnično umetniška duša in iskrivega humorja, ki sta mu enako prislužena bila priimek, kot nadi- mek. Nemirnega duha, ga je zvabilo v Ljubljano. Ne za dolgo; do njegovega tragičnega konca. ' TONE SKOK 1931-1971 Nihče nikoli ne bi ver- jel, da bi hrust, polnokrv- ni možak, poln življenja in delavnosti, nosil v sebi bolezen, ki ga je položila pri štiridesetih in z njim zadnjega od štirih Skoko- vih fantov. Se kot otrok partizan, protistalinistič- ni puntar v srednji šoli, je Tone korakal po stopni- cah, ne da bi jih preska- koval. K tedniku je prišel kot fotograf in ilustrator s postransko zadblžitvijo šoferja. Bil je tehnični urednik, potem pa se je za nekaj let posvetil politiki, bil organizacijski in poz- neje politični sekretar ZK v Celju. Bil je glavni ure- dnik tednika in radia, prvi direktor v spregi z »Delom«, ustanovitelj združenja lokalnih časni- kov in radijskih postaj, nekaj časa šef studia mar- keting pri Delu in nazad- nje še direktor »Topra^-. Kot slikar in ilustrator je bil zvest svojemu znača- ju; pod robato pojavnost- jo in oblikami je bila to- plota, človečnost, brez- kompromisna pravič- nost. Zrušil se je kot spodsekano drevo - s ce- lega. JOŽE CEGNAR 1928-1971 Jože Cegnar je od vaje- niških dni bil tednikov človek. Najprej kot ti- skarski vajenec v črko- stavnici, pozneje kot sta- vec in dolga leta kot sta- vec-meter, ki je vsak te- den oblikoval časopis. Ko je po študiju v Zagrebu postal grafični inženir, je prišel k tedniku za te- hničnega urednika. Obli- koval je časnik v času, ko smo se z vsemi kriplji bo- rili za svoj obstoj in ko je tudi od oblike bila odvi- sna zvestoba bralcev in naklonjenost izdajateljev. Končal je svoje obetajo- če in plodno življenje v kupu zmečkane pločevi- ne ob prometni nesreči. BARBARA LANDEKAR 1895-1973 Bila nam je kot mati. ko nas je bilo še manj. Ob praznikih je prihajala prej in nam prinašala potic in zavitkov. Vsa mama od pet do temena je bila vse- lej široko nasmejana - ra- zen, kadar se je spomnila svojega padlega sina. ki ga nikoli ni mogla prebo- leti. Ni pomembno, da je bila snažilka. Bila je ne- pozaben človek, ki bi bila čudovit prijatelj, če bi ne' bilo vmes toliko spoštlji- vih let. JOŽE KAKER 1941-1974 Ni bil dolgo pri nas. Vselej za šalo in duhovi- tost pripravljen Šoštanj- čan je obesil učiteljevanje na klin in se Idtil ekonom- ske propagande, ki jo je pri tedniku vodil. Kdo ve, zakaj ni šel med novinar- je, kajti imel je izredno iz- povedno pero. Odhčen tovariš, dober in zagnan delavec je na začetku svo- jih ustvarjalnih moči obležal kot žrtev promet- ne nesreče. BORIVOJ WUDLER 1932-1981 Začel je dopisovati že kot dijak in pozneje kot študent. Njegova literar- na žilica je bila dragoce- na, prav tako njegova sa- tirična in kritična ost Imel je tudi izostren U- kovni talent, kar je izre- dno prav prišlo v času, ko je bil pri tedniku tehnični urednik, žal ne za dolgo. Borivoj se je razvil v obetavnega pisatelja, dra- matika in ko smo z veli- kim zadovoljstvom obja- viU recenzijo njegove druge drame na celjskem odru. smo kmalu objavih^ tudi nekrolog z njegovim imenom. Osem gomil v petintri- desetih letih kolektiva, v katerem ni bilo doslej več kot četvero upokojenih, je prehudo in turobno število. S hvaležnostjo se jih spominjamo. Naj jim bo spomm tra- jenl J.K. VSTAJA NA CELJSKEM OBMOČJU 1941 BOJ PRI SLIVNICI 1. NOVEMBRA 1941 Gostoljubna in zavedna DobrotinSkova kmetija na Dobrotinu nad Vojnikom je 29. oktobra dajeda zavetje borcem Štajerskega bataljo- na. Po 25 km dolgem pohodu od Griž do Dobrotina v snegu in brozgi so se tu naspali, od- počili, posušili in najedli. Stab bataljona pa je po po- svetu z Milošem Zidanškom in Petrom Stantetom-Skalo določil nadaljnjo pot bata- ljona. 29. oktobra zvečer je bata- ljon nadaljeval pohod proti Dramljam. Nastanil se je pri Mastnakovih in Jakopinovih ter ostal tu do 31. oktobra zvečer, nato nadaljeval po- hod. Blizu graščine pri Po- nikvi je prekoračil železniško progo Celje-Maribor, pred UniSami zavil na jug proti Zgornjim Selcem ter preda- nil v gozdu na prostem brez hrane in ognja. Močno je tudi snežilo in namedlo pol metra snega. Angel Besednjak-Don (1914-1941) ključavničar v železniških delavnicah v Mariboru, član KPS od 1937, član rajonskega komiteja KPS za Maribor-desni breg, organizator- vstaje, borec Pohorske čete, mitraljezec Štajerskega bataljona, naro- dni heroj V noči na 1. november je bataljon prešel cesto Celje- -Rogaška Slatina in lokalno železniško progo Grobelno- -RogaSka Slatina in kljub globokemu snegu še pred ju- trom prišel do J^-'«"-;^ pri Slivnici. Nastanil se je na kmetiji pod cerkvico Sv. He- lene-Lene. Mokri, premraže- ni in utrujeni ter lačni borci so se zavlekli v seno. Koman- dant Stane je poslal v Lesič- no k aktivistu OF Andreju Kolarju Petra Stanteta-Skalo in Martina Greifa-Rudo z na- logo, da odbor OF poskrbi za hrano borcev in da vspostavi- ta zvezo z Brežiško partizan- sko četo. Peter Sprajc-Jur (1901-1941) rudar iz Migojnic, član KPS, organizator »Vzajemnosti«, borec Savinjske čete in vo- dja Radio tehnike OK KPS za Savinjsko dolino .Alojz Juvan-Jovo (1921-1941) rudar, skojevec iz Trboveljske, in Revirske partizanska čete Kljub temu da je bataljon naselje zastražil, pa je nekdo že okoli 10. ure dopoldne ob- vestil orožniSko postajo v Slivnici o partizanih pri Sv. Leni. Okrog enih popoldne je komandant Stane poslal na ogled Angela Besednjaka- Dona in Cirila Curka. Ob cerkvici sta naletela na civili- sta. Pomožni policist Karel Polner iz Slivnice, ki se je od- likoval že pri zajetju koman- dirja Celjske partizanske čete Franja Vrunča-Buzde v stru- gi Voglajne pri Slivnici 11. avgusta, je nameril nanju br- zostrelko. Partizana sta ga razorožila, pri čemer je bil Don ranjen. Strel je alarmiral borce in v nekaj minutah je bil bataljon pripravljen na premik. Ko so se umikali pro- ti sosednji kmetiji in proti gozdu, so jih od kmetije že pnčeh obstreljevati slivniški vermani. Bataljon jih je v ju- rišu pregnal, enega ubil, štiri ujel in razorožil. Pričelo je snežiti, vidljivost je bila slaba. Partizani še niso Jakob Vreča-Tomiks (1911-1941) krojaški pomoč- nik iz Gornje Radgone, sim- patizer KP, borec Pohorske partizanske čete. 15. novem- bra 1941 ustreljen v Maribo- ru na dvorišču sodnih zapo- rov prišli daleč, ko so zaslišali glasove. Prihajali so slivniški orožniki, celjsko motorizira- no orožništvo in nekaj vodov policije. Bataljon se je naglo premaknil čez planjavo na rob gozda in zasedel položaje. Nastopajočega sovražnika je pustil v neposredno bližino, nato pa pričel streljati. Po po- lurni borbi so Nemci pričeli bataljon obkoljevati in ko- mandant se je odločil za pre- boj obroča čez strmo čistino navzdol proti gozdu. Nemci so bih v prvem trenutku pre- senečeni, da je to sploh mo- goče, nato pa so odprli silovit ogenj. V jurišu čez snežno planjavo je bataljon izgubil pet borcev. Padli so Angel Besednjak-Don, Peter Sprajc-Jur, Alojz Juvan-Jo- vo, neki medicinec Marjan iz Celja, ujet pa je bil Jakob Vreča-Tomiks. Po preboju je bataljon zavil proti Volčji jami. policija in vermani pa so ga zasledovali. Tudi Nemci so v boju imeli tri mrtve in enega ranjenega. Piše: JOŽE VURCER 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št 43 - 29. oktober CESTA V HRAMŠE DENAR ZA CESTO JE, SOSEDJE PA SO SPRTI Tudi na poravnalnem svetu se niso mogli domeniti! Hramše so zaselek v krajevni skupnosti dali- cija v žalski občini. Vas leži tik ob meji s celjsko občino, oziroma v nepo- sredni bližini Dobrne. Lep kraj je /to. Tudi do- mačije so urejene tako, da se človeku že ob prvem obisku zdi, kot da tu ne more biti posebnih težav. Če pa že so, potem jih vrli Hramšani že pre- brodijo. Skratka, doma- čije dajejo videz trdnih gospodarjev in ljudi do- bre volje. Tako bi lahko sklepal popotnik, ki bi zašel v Hramše. Toda - motil bi se! Poklicali so nas ljudje s tega zaselka in nas popro- sili naj pišemo o njihovih težavah. Verjeli smo jim in ob našem obisku se je v domačiji Jožeta Krajnca zbrala domala vsa vas. ^o- tem so nam povedali, za kaj gre. Hramšani bi radi cesto, ki bi jih povezala s sedežem njihove krajevne skupnosti - Galicijo, hkrati pa bi radi tudi ce- sto, ki bi jih povezala z Dobrno. Tu pa se je vse skupaj zataknilo. Ne zara- di denarja, pa tudi zaradi materiala ne. Zaradi spo- rov, ki vladajo v tej vasici, zaradi neenotnosti, ki jih danes še slepi, pa jim bo morda že čez nekaj let žal za to. Za kaj pravzaprav gre? I LAHKO GRADNJO ZAVIRA LE EDEN? Jože Krajnc je bil pred- sednik režijskega odbora za izgradnjo ceste, ki bi Hramšane povezala z Ga- licijo. Predsednik režij- skega odbora noče več bi- ti, ker je za vse bojda kriv sovaščan Franc Lešnik. Tudi Jože Pušnik, njego- va žena, Jože Podvršnik, Marjana in Milan Verdev ter še vrsta drugih, ki so se udeležili srečanja pri Krajncu so menili, da je za vse kriv Franc Lešnik. Toda, zakaj? Po njihovem pripovedovanju je Franc Lešnik človek, ki ga v vasi ne marajo. Ne marajo pa ga, ker ni sosed, kakršen naj bi bil. Franc Lešnik ima psa, ki je bojda hudo- 'ben kot le kaj. Marjana Verdev je povedala, da je napadel celo njeno hčer- ko. Lešnika je nekajkrat prosila, naj ima psa prive- zanega, toda o tem ni ho- tel slišati ničesar. Lešni- kov pes je po pripovedo- vanju nekaterih Hramša- nov pravo zlo v vasi. Tudi sicer se sosedje z Lešni- kom ne razumejo najbo- lje. Sploh pa ne Pušniko- vi. »Pomislite,« pravijo Pušnikovi« prevrnil nam je celo naš voz naložen s krmo.« Zapi-sati moramo, da je bil ob našem sreča- nju s Hramšani navzoč tu- di predsednik sveta KS Galicija Stanko Verdev. Sestanek je trajal pozno v noč. Zanimalo nas je le to, če Hramšani cesto želijo ali ne. Vsevprek so zatrje- vali, da bi jo radi imeli. Skoda le, da se je zatakni- lo že pri vprašanju,^ako stvari urediti, da bi z akci- jo vendarle pričeli. Nihčfe ni hotel postati član režij- skega odbora. Tudi odgo- vora, kako je mogoče, da lahko le ena družina v vasi zavira pričetek gradnje ni bilo slišati. Skoraj samo po sebi umevno se zdi, da za gradnjo ne bi bilo pro- blema, če bi bila zanjo vsa vas, z izjemo ene domači- je. Ves sestanek s krajani se je izrodil v eno samo obtoževanje Lešnikovih, poslušali smo lahko, kaj je bilo narobe tri rodove na- zaj, le tega ni bilo slišati, kako bi naj vendarle pri- čeli gradnjo. Še najbolj pametno se je vprašal na ves glas Ivan Trupej: "Smo tu zbrani, da se do- menimo, kako bomo pri- čeli gradit cesto, ali zato, da bomo obtoževali Leš- nika? I <• Skratka, srečanje s Hramšani ni prineslo no- benega rezultata. ZAKAJ SO SOSEDJE SPRTI? Zakaj so sosedje sprti z Lešnikom? Obiskali smo ga in takole nam je pripo- vedoval; »Prvi v vasi sem, ki je za gradnjo ceste. Sem pa zato, da najprej dokon- čamo odcep proti Dobrni, ki smo ga že začeli graditi. potem pa je Seveda prav, da zgradimo še cesto do Galicije. S sosedi sem sprt predvsem zaradi meje na- ših zemljišč. Dolga leta, še v časih, ko je živel moj oče, smo sosedom dovo- ljevali, ^a za dovoz upo- rabljajo košček naše zem- lje. Prišlo je celo tako da- leč, da so pas zemlje, ki naj bi bil meja med zemlji- ščema, sosedje uporablja- li kot svojo zemljo, meja pa je potem pravzaprav potekala po moji zemlji. Sosedom sem hotel dopo- vedati, da tako ne gre več, takrat pa se je začel vik in krik. To je bil tudi povod za vse prepire. Pričeli so se napadi name in nad čla- ne moje družine. Celo to so nam obljubljali, da nas bodo ubili. Hramšanom je danes toliko lažje udrihati čezme, saj si je večina med sabo v sorodu. Se en- krat pa ponavljam, da sem za to, da cesto zgradimo. Pobotajmo se med sabo, pozabimo na to, kar je bilo in skupaj pojdimo v ak- cijol« - Kaj pa napadi psa na sosedove otroke? »To se je res zgodilo. So- sedovi otroci so prišli k psu, ki je pravkar jedel. Iz otroške razigranosti so mu pač pričeli odnašati hrano izpred ust in pes je skočil na enega izmed otrok. Sicer pa - ni edini moj pes, ki kdaj ni na ve- rigi.« Kaj pravi na vse to predsednik sveta KS Stanko Verdev? »Tako dobrih pogojev za gradnjo ceste, kot jih imajo sedaj Hramšani, ni imel še nihče v naši kra- jevni skupnosti. Pri KS imamo rezerviranih 300 ti- sočakov za gradnjo te ce- ste. Za takšno vrednost naj bi material prispeval tudi TOZD Asfalt - Ka- mnolom Velika Pirešica. Sloge v vasi pa ni. Prejšnji teden pa so prišli nekateri Hramšani in njihov sosed Lešnik na poravnalni svet v Galicijo. Izgleda, da so se pobotali. S Hramšani smo se zmenili tudi to, da gremo na pogovor k Cest- nemu podjetju za material za to cesto. Na zmenjeni pogovor spet ni bilo niko- gar. Skoda! Kot da se v Hramšah ne zavedajo, da ceste namesto njih ne bo zgradil nihče! Navsezad- nje je čudno tudi to, da ne morejo ustanoviti niti re- žijskega odbora za grad- njo te ceste!« KAJ BODO REKLI OTROCI? Zaključki? Dokler se bodo ljudje prepirali o tem, ali je vsega kriv Leš- nik (kar pa prav gotovo ni), toliko časa z gradnjo ne bodo pričeli. Toda, tudi če bi Lešnik zares bil kriv vsega - kako je mogoče, da lahko en sam človek ovira gradnjo prepotreb- nega komunalnega objek- ta? Ali ni tudi to vpraša- nje, ki upravičeno vzbuja dvom o zaresni pripravlje- nosti V^eh Hramšanov, da so pripravljeni izvesti ak- cijo?! Ali ne govori to tudi o slabosti vseh Hramša- nov? In vprašanje ob kon- cu: Kako bodo sinovi in hčere vseh Hramšanov, ki se danes tako prerekajo, s čudnim občutkom gledali na svoje starše, ki niso bili sposobni storiti tega, kar so znali v vseh sosednjih zaselkih, vaseh, krajevnih skupnostih, občinah in re- publikah. Prav gotovo se bodo nekoč povprašali, kakšni so bili njihovi star- ši. Primerjali jih bodo z drugimi. In takrat bo tem sinovom in hčeram težko dokazati, da je za vse bil kriv le en človek v vasi. Takrat bo to črna pika za ljudi, ki jih danes brezgla- vo sosedsko sovraštvo spravlja tako daleč, da ne morejo zgraditi niti pet ki- lometrov dolge ceste, za katero bi velik delež pri- spevala naša skupnost. Na poravnalnem svetu so se ljudje torej uradno po- botali med sabo. Bodo ce- sto pričeli graditi? Prav bi bilo, ko bi jo, toda škoda, da je bilo treba z vsem skupaj tako odlašati. Za- vlačevanje pa pomeni dandanes tudi dražjo gradnjo. JANEZ VEDENIK ŠENTJUR TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE Zgodba, ki jo kanim opisati, se zače- nja kot v dobri, stari pravljici: »Nekoč, pred mnogimi leti, ko je še po Šentjur- ju križarila konjska vprega in prevaža- la tovor, je ob železni cesti stala tehtni- ca za natančno tehtanje. Na njej so odmerjali težo tovoru in živini. Z leti si je pod pezo vse večjega bremena teht- nica izbrusila svoje zobe in uteži, ne- kajkrat je boleče zaškrtnila in nato za- spala. Zaman je čakala dobrega prin- ca, ki bi jo obudil iz spanja...« Tu, na tem mestu-se zgodba o dobri, stari tehtnici konča in začenja se nova, so- dobna, današnja pripoved o tem, kako se na eni strani tehta potrpežljivost potrošnikov, na drugi pa zaenkrat le pobude, da bi tudi v Šentjurju znov^ imeli ta javni objekt. Seveda gs nimajo in zdi se, da ga še lep čas ne bodo imeli, če ne bodo od pobud, ki jih je nakazal Izvršni svet, pa so padle v vode, prešli k skupni, enot- ni akciji po ključu: vsak uporabnik naj prispeva svoj delež po lastni zmoglji- vosti in uporabi javne tehtnice. Za enega samega bi bil to prevelik zalo- gaj, saj 2.000.000 din (novih seveda, s starimi ne barantamo več) v teh ustali- tvenih časih niso mačje solze za nobe- no delovno organizacijo,'ki je obreme- njena s programom izvoza, večje proi- zvodnje itd. Toda to še vedno m dovolj tehten izgovor, saj konec koncev ob- stojajo in se snujejo tudi srednjeročni programi (v delovnih organizacijah in krajevni skupnosti) kamor bi veljalo vnesti tudi to tako potrebno investici- jo, ki v Šentjurju buri predvsem po- trošnike. Le-ti so na sejah skupščine že večkrat sprožili vprašanja na to te-, mo. Zadeva se je že skorajda pretehta- la v prid potrošnikom, saj je od Libe'e prišla dokaj vabljiva ponudba za novo tehtnico, vendar je spet ostalo samo pn pobudi. Možje so staknili glave, te- htali in tehtali in izmodrovali, da ni sredstev, da vzdrževanje take tehtnice ne bi bilo reotabilno in da je treba počakati na ugodnejši gospodarski trenutek. Naj tudi potrošnik, ki je naj- bolj oškodovan, čaka nanj? Ne boste verjeli, pa je res. Za konec kot epilog zgodbe sodobnega časa naj navedem, zakaj se potrošniku jezijo lasje. Zima je pred vrati. Treba je kupi- ti premog. Kupec se s svojo željo obr- ne na Kmetijski kombinat - TOZD tr- govina in naroči premog. Usluge pre- voza vrši TOZD transport. In ker tam natovorjenega premoga ne morejo ste- htati, (problem je pri vsakem razsutem materialu) ga odpeljejo na tehtnico v Store ali celo v Celje. Stroške prevoza seveda zaračunajo po svoji tarifi za prevoz kupcu, oziroma naročniku. Ta ob prejemu računa, ki je višji zaradi opravljenega prevoza za kakšnih 1300 din, zaripne, da bi se lahko čelo zimo grel ob lastni rdečici in jezi. Na koncu se v tej komediji zmešnjav pokaže, da ima vsakdo svoj utemeljeni prav, da je tehtnica za tehtanje tovora v Šentjurju res potrebna, a je predraga in nerentabilna in da so pobude zani- mive, vendar neizvedljive, ker se mo- ramo, ustalitveno obnašati. Ti, potrošnik pa trpi brez miru! A le MATEJA PODJED SLOVENSKE KONJICE: DO miŠČ PO SVOJE ALI ODLOČANJE V VETER! V Slovenskih Konjicah gradijo igrišče zi-. mali nogomet na kmetijskem zemljišču, brez dovoljenj in kljub odločbi o ustavitvi gradnje. Zemljišče je sicer že pred časom odkupila Telesnokulturna skupnost, predvideno je tudi v prostorskem planu občine. To, da ni bilo predvideno v urbanističnem načrtu, še ni tako hudo, saj je ta star že 10 let. Kljub temu pa so si le malo preveč dovolili. Meni nič, tebi nič so z deli pričeli, uredili drenažo in navozili pesek, ki prepušča vlago. Potem je prišel odlok občinske inšpekcijske službe o ustavitvi del, ki so ga vzpodbudili tudi delegati z vprašanji na seji zborov občinske skupščine. Res ne bi bilo preveč smiselno, še manj pa gospodarno, če bi sedaj že urejeno uničili, zato bodo raje vse zasuli z zemljo in posejali deteljo. Da, odločili so se, da bodo posejali deteljo, ki jo bo mogoče že prihod- nje leto kositi. Tako bo spet vse lepo in prav, igrišče bo pa le. Saj ne bi bilo vse skupaj nič strašnega, če bi se v občini to zgodilo prvič. Pa je menda bilo podobno tudi pri tenis igriščih in še kje. Seveda, objekti ne samevajo, občanom se pa le zdi neumno, da ne zaležejo ne sklepi, ne odloki, skratka, da govorijo in odločajo v veter. Celo v tem letu, ko smo ven- dar tako polni lepih stabilizacijskih in samo- upravnih sklepov. MILENA B. POKLIC NIČ VEČ RAZNO Bilo je na seji sveta mentorjev pionirskih hrani: nic pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje. Ko je predsednik sveta, Emilijan Ribič, pripeljal delo do konca, je dejal: '>Kot vidite, točke razno nimamo!« in zatem pol v šali nadaljeval, da bi se ne spremenila v po-razno.« Na vsak način primerna ugotovitev, čeprav za delo tega sveta povsem odveč. In vendar ugotovi- tev, ki potrjuje znano resnico, da lahko in mors vsako vprašanje najti na dnevnem redu svoje me sto. Ponekod pa so točko razno zamenjali s tekočim: zadevami. Na zdravje! * ME -29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 11 KONČAN TEDEN POŽARNE VARNOSTI POŽARNA VARNOST NAŠA VSAKDANJA SKRB V prejšnjem tednu je bilo po vseli občinati celjskega območja več gasilskih vaj, otroci so po šolah pisali spise o požarni varnosti, opravljeni so bili pregledi opreme v gasilskih domovih, osrednja prireditev pa je bila prejšnjo soboto v Celju, kjer so Teden požarne varnosti sklenili z veliko prikazno vajo (vsa sodobna oprema) v centru mesta ter svečano proslavo ob 110 letnici organiziranega gasilstva v Celju Zavijanje sireni Celje se je v poznih jesenskih dneh v centru 2||^šio v smrdečem in zadufljivepi dimu! Ljudje so postali pozorni! Težko so se v center Celja prebijala tež- ka in velika gasilska vozi- la, da bi ljudje z njimi po- gasili nastajajoči - na vso srečo tokrat namišljeni - požar. Šlo je za večjo vajo s prikazom vse sodobne tehnike, ki jo premore ne samo celjsko, temveč tudi vse ostalo gasilstvo. Slo je za vajo ob zaključku letoš- njega tedna požarne var- nosti v Sloveniji, za Dan gasilca v Celju in ne na- zadnje za proslavo 110 let- nice organiziranega gasil- stva v našem mestu. Kmalu po prihodu vozil z gasilci v najožji del me- sta (še dobro, da so zmogli pot mimo vseh cvetličnih lončkov, ki ovirajo za re- ševalna vozila pot v ožji del mesta!!!) Celja, se je nabralo veliko ljudi. Za njih je bila to dvojna šola: šola zavedanja po varova- nju vsega težko priborje- nega in šola vsega, kar imamo! V zadimljenem Celju, kjer so odmevale sirene vseh mogočih reševalnih vozil so po strehah brizga- li curki iz cevi ter so reše- valci skakali na izjemno tehnično dopolnjeno bla- zino pred Varteksom - vse to je spretno komenti- ral Vinko Sentočnik iz Škofje vasi. Po končani vaji je bil na Trgu V. kongresa v Celju zbor vseh motornih vozil gasilskih društev celjske občine in gasilcev s pra- pori. Med gosti je bil tudi predsednik Gasilske zve- ze Slovenije profesor Branko Božič. Sicer pa je raport ob zaključku vaje in pred pregledom postro- jenih enot in vozil podal poveljnik Občinske gasil- ske zveze Celje Ivo Pase- ro, izrekel pa ga je pod- predsedniku skupščirie občine Celje Antonu Je- lenku. Slavje se je nadaljevalo v Narodnem domu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Občinske ga- silske zveze Celje Janko Rebov. Prijeten program so pripravili pionirji, člani društva Mladi gasilec na Osnovni šoli Bratov Do- brotinšek v Vojniku pod vodstvom Milene Marguč, ob koncu pa je nekaj pri- jetnih domačih pesmi za- pel oktet Lokvanj iz Voj- nika. Več kot stotim gasil- cem in tistim, ki pomaga- jo gasilstvu, so bile izroče- ne spominske medalje. Slovesno in delovno pa ni bilo samo v Celju oz. celjski občini, temveč tu- di po drugih krajih občin celjskega območja. Nekaj utrinkov nam je ob koncu Tedna požarne varnosti uspelo zbrati. VKLJUČILI ŠOLE IN VRTCE Ob Tednu požarne var- nosti si je Občinska gasil- ska zveza Žalec, ki ima 42 društev, zadala obširen delovni program, ki ga je tudi izpeljala. Franc Je- len, predsednik Občinske gasilske zveze Žalec: »Pri- pravili smo tudi več pre- davanj, na posvetu pa smo med drugim tudi go- vorili o problemu z vodo v sušnih obdobjih pri poža- rih v višjih predelih. Po- sebna komisija je tudi pregledala požarno var- nostne zadeve v delovnih organizacijah, šolah in vrtcih ter z veseljem ugo- tovila, da se stanje počasi le izboljšuje. Naša želja pa je, da z delom le preidemo tudi v vrtce, torej med naj- mlajše, kajti ta šola bo naj- bolj zalegla. Saj poznamo, kar se Janezek nauči...« V DOBJU PRI PLANINI Za Teden požarne var- nosti je bil v Dobju sezna- njen vsak občan krajevne skupnosti. Ta obvešče- nost je bila še posebej po- trjena pri vajah, ki jih je organiziralo Gasilsko društvo Dobje. Pred za- četkom Tedna požarne varnosti sta poveljnik društva Edi Kovačič in mentor pionirske deseti- ne Franc Tovornik pregle- dala motorne črpalke in prečistila vse orodje. Za tem je bilo več vaj, kjer je sodelovalo mnogo kraja- nov. Žal si ob koncu Te- dna požarne varnosti niso mogli ogledati filma Po- žar v Saint Paulu, ker ga niso dobili od Občinske gasilske zveze. Zbralo se je preko 60 ljudi, ki je ostalo razočaranih. Zani- mivo bi bilo vedeti, zakaj niso dostavili filma... PISALI SO SPISE Z GASILSKO TEMATIKO Konjiški gasilci so v te- dnu požarne varnosti pri- pravili gasilske vaje, na katerih so sodelovala ga- silska društva iz občine, v nedeljo pa so se v znanju in spretnosti pomerile ga- silske enote civilne zašči- te. Občinska gasilska zve- za želi pritegniti tudi mla- de, zato so na vse osnovne šole poslali razpis za pri- spevke na temo protipo- žarne zaščite. Spise bo pregledala posebna komi- sija, najboljše pa bodo na- gradili. LAŠKI GASILCI IN CIVILNA ZAŠČITA V krajevnih skupnostih Radeče, Rimske Toplice in Jurklošter so se v petek in soboto odvijale vaje ci- vilne zaščite. Organiziral jih je štab za civilno zašči- to občine Laško, v njih pa so sodelovali pripadniki gasilskih enot CZ prosto- voljnih gasilskih društev, ki jih v laški občini ni malo. Program dvodnevne va- je je obsegal predavanja o politični situaciji v svetu in pri nas, o organizaciji civilne zaščite v občini ter delovanju protipožarne zaščite v sistemu CZ, o or- ganiziranju prostovoljnih gasilskih društev v občini ter o organizaciji in delo- vanju zvez. Udeleženci va- je so se seznanili tudi s prvo medicinsko pomočjo in sodobno gasilsko te- hniko. Generalni vaji sta bili v Jurkloštru in v Rimskih Toplicah, kjer so, na pri- mer, gasilci izvedli impro- vizirano akcijo reševanja ponesrečencev v vodi. Te- meljita analiza vaje je po- kazala, da so enote civilne zaščite prostovoljnih ga- silskih društev v občini Laško dobro pripravljene in opremljene. ČE BI ZAGOREL GRAD Čeprav velja za gasil- stvo na področju občine Velenje, še posebno pa za enote Titovega Velenja, da je vtkana požarna pre- ventiva, tako pa tudi pri- pravljenost za intervenci- je, reševanje in gašenje, v delo vsakega proizvodne- ga procesa, v zavest vsa- ^ kega občana, pa vendarle' vse prepogosto zagori, oz. i je potrebna pomoč orga- i niziranih enot prostovolj- nih in poklicnih gasilcev. V minulem tednu so želeli gasilci in drugi delavci ter občani, ki se poklicno uk- varjajo s požarno preven- tivo, oživiti geslo Tedna požarne varnosti, VAR- NOST PRED POŽAROM - NASA VSAKDANJA SKRB. Z obsežnim pro- gramom v vrtcih, šolah, delovnih kolektivih, so osvežili najnujnejše ukre- pe za preprečevanje na- stankov požarov, za gaše- nje v primeru požarov idr. Najučinkoviteje pa so go- tovo prikazali gašenje v primerih namišljenihv po- žarov v Titovem Velenju in Šoštanju. Ob alarmu se je izkaza- lo, da je zagorel Velenjski grad, ki hrani neprecenlji- ve muzejske zbirke, sicer pa tudi sam predstavlja neocenljivo zgodovinsko in dejansko vrednost. To- da, grad je praktično brez vode in drugih učinkovi- tih gasilskih sredstev. Izurjenim gasilcem osmih gasilskih enot sektorja Ti- tovo Velenje, ki so bili to- krat še posebno priprav- ljeni, je šlo dobro od rok. Ze v 15 minutah so prispe- li z najoddaljenejšega kra- ja Skal tudi tisti fantje, ki so dodali v manjkajoči ve- rigi gasilskega sistema, še zadnje cevi in orodje. Iz 1 km oddaljene reke Pake so nato v nekaj trenutkih načrpali vodo, ki je bila kljub sedm.im cisternam gasilne vode nenadomest- ljiva za gašenje tako ob- sežnega požara. Črpalke, cevi, ventili in druga oro- dja so izdržali povečan pritisk zaradi višine gaše- nega objekta, gasilci so popolnoma obvladali te- hniko. Se celo brez panike (ki jo pri stvarnih požarih povzročajo v glavnem drugi, nevešči občani) je šlo in analiza intervencije ni dala bistvenih pomank- Ijivosti. Podobno vajo so izvedli tudi na področju sektorja Šoštanj, uspešno in koristno, kajti vsaka preizkušnja pomeni kre- pitev organizacijske in te- hnične mobilnosti, ki je poleg strokovne usposob- ljenosti ključ k uspešni požarni obrambi. NAMESTO ZAKLJUČKA Tako je bilo domala povsod v prejšnjem te- dnu. Odločitev pa je bila enotna: ne sme ostati sa- mo pri tednu požarne var- nosti, pač pa mora skrb za varovanje pred požari biti prisotna skozi vse leto, vsak dan in na vsakem ko- raku ter pri vsakem obča- nu ter delovnem človeku. Veselje je, da je letošnje praznovanje pokazalo ve- liko pripravljenost in opremljenost nas vseh pa tudi opozorilo na naloge, ki nas še čakajo. Tisto, kar nas čaka, pa moramo iz- polniti. To je obveza, kajti po njej bomo zadovoljnej- ši, saj bo manj škode. Gradivo za zapis so pri- spevali Tone Tavčar, Jože Miklavc, Franc Salobir. Marjela Agrež, Milena B. Poklic, s fotografijo Drago Medved, vse sku paj pa je zbral in še nekaj dopisal Tone Vrabl V dobrih dveh minutah so gasilci napihnili veliko blazino, na katero so možni skoki v primeru nesreče tudi z višine nad 30 metrov. Pri celjski vaji so se mladi prostovoljci na blazino poganjali kar z Varteksovega balkona v centru mesta... Stanetova ulica je bila med vajo založena s sodobno gasilsko mehanizacijo, s katero so gasilci pokazali vse možnosti reševanja! Preko 30 metrov visoka raztezalna lestev s košaro za reševanje ljudi iz najvišjih nadstropij. To je za Celje velika pridobitev. Tako je potekala gasilska vaja na velenj^k- ki ga je zajel ogenj. Vsekakor dragocen ob J-' vanje! 12. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober 25. OKTOBER, PRAZNIK KS S.ŠLANDER Dan proglasitve Slavka Slandra za narodnega he- roja, to je bilo 25. oktobra 1943, so si krajani krajev- ne skupnosti Slavko Slander iz Celja izbrali za svoj praznik. Na svečanosti, bila je v petek popoldne v telova- dnici Tehniške šole, je bil slavnostni govornik pred- sednik občinske konfe- rence SZDL Celje, sicer pa krajcui te krajevne skupnosti. Tone Rozman. Plakete krajevne skupno- sti so ob tej priložnosti prejeli: Drago Ceh, Vlado Grešnik, Anton Fazarinc, Hinko Jordan, Franc Kla- sinc, Darko Maligoj, Rudi Travner, ZRVS KS Slav- ko Slander in Jože Jakše (posmrtno). Krajevna skupnost je podelila tudi 12 priznanj zaslužnim krajanom, kulturni pro- gram pa so izvedli člani društva Tehnik in celjski tamburaši. M. A. _ MOZIRJE vtLiiiu mm m mjn Največ se Jih zgodi zaradi delavčeve neprevidnosti Ko je sindikalna organiza- cija v mozirski občini oce- njevala nekatera vprašanja socialne varnosti delavcev, se je ustavila tudi pri varstvu pri delu. Analiza je pokazala, da stanje še vedno ni zadovo- ljivo, čeprav je bilo veliko narejenega za varno delo. In vendar so številke potrdile, da bodo morali nove delavce že pred razporeditvijo na de- lo testirati glede na psihofi-^ žične in druge lastnosti, se- veda z oziroma na zahtev- nost del. Prav tako je nujno med delom stalno spremljati zdravstveno stanje delavcev, posebno tistih, ki delajo na nevarnih mestih in za katera so tudi sicerj predpisani ob- časni zdravstveni pregledi. Razveseljiva je ugotovitev, da delovne organizacije v Gornji Savinjski dolini do- kaj redno pošiljajo svoje de- lavce na sistematične zdrav- stvene preglede. Sicer pa je ocena opozori- la, da je varno delo odvisno tudi od delavčeve usposob- ljenosti za tisto opravilo, od delovne in varnostne disci- pline, varnega delovnega okolja in podobno. Veliko je činiteljev, ki vpli- vajo na varno delo. V mozir- ski občini se jih zavedajo in si v kolektivih prizadevajo, da bi bilo pri delu čim manj nesreč. Večina nesreč pri delu še vedno nastaja zaradi človeka samega, zaradi kršitve ali neupoštevanja predpisov o varstvu pri delu, tudi zaradi slabe discipline, zaradi pod- cenjevanja nevarnosti, nada- lje, ker delavci niso bili do- volj poučeni o delovnem procesu, pa tudi zaradi ne- smot^rnega ali nezanesljivega načina dela, tudi slabe orga- nizacije dela itd. Značilen je podatek, da je število nesreč iz leta v leto skoraj enako, zlasti nesreč pri delu, da pa je vse več ti- stih, ki se zgodijo na poti na delo ali z dela domov. V zadnjih petih letih so v devetih največjih kolektivih zabeležili skupaj 1044 nesreč pri delu, sicer pa največ v GLIN (399), v Gozdnem go- spodarstvu 268, v Kovinar- stvu 121, v kmetijski zadrugi 58 itd. V istem času so imeli 159 nesreč na poti na delo ali z dela domov, sicer pa je to število naraslo od 27 v 1976. letu na 35 lani. Skrb za delavca se kaže tu- di v stalnih sistamatičnih zdravstvenih pregledih. V zadnjih petih letih jih je bilo v devetih kolektivih vsega skupaj 1831. O delu, varnosti i^drugem govori tudi podatJliBfc^nVa- lidskih upokojenci^,lJB|ad- njih petih letih so jln ir^i v omenjenih devetih kqipkti- vih skupaj 115. Seve^Jpa^je treba povedati, da v lOB^a- su v ljubenskem Kovinar- stvu, v tovarni Gorenja za proizvodnjo malih gospo- dinjskih aparatov ter v Ko- munalnem podjetju niso imeli niti enega invalidskega upokojenca, zato pa veliko v Glinu (64), v Gozdnem go- spodarstvu 26, v Zgornjesa- vinjski kmetijski zadrugi 9, v gornjegrajski Smreki 8, v El- kroju 6 ter med gradbinci 2. M.BOŽIC VMARIJAGRADCU SO PRAZNOVALI Petindvajseti oktober je praznik krajevne skupnosti Marijagradec. Prebivalci te, po obsegu srednje krajevne skupnosti v laški občini, so si izbrali ta dan za svoj praznik zato, ker se je v noči do 24. na 25. oktober leta 1944 zgodil pomemben dogodek. Ta- krat so namreč partizani, skupaj z domačini, uspešno izvedli drzno preskrbovalno akci- jo, ko so Nemcem odpeljali več ton moke in pšenice. Tudi letos je krajevni praznik izzvenel v znamenju kulture, saj je Marijagradec znan kot kraj, kjer je kulturno življenje v okviru tamkajšnjega kulturnega društva pestro in bogato. Letošnje praznovanje krajevnega praznika pa je bilo tudi v znamenju borčev- ske organizacije, ki je ob tej priložnosti ra- zvila svojo zastavo. V Marijagradcu je še 80 borcev, ki se aktivno vključujejo v družbe- no in politično življenje. Krajevna skupnost je s krajevnim prazni- kom stopila tudi v akcijo za novi samopri- spevek v občini. Krajani so se udeleževali sestankov po vaseh, na katerih so ocenili, da je s solidarnostno akcijo kot je samoprispe- vek, treba nadaljevati, saj bo le na takšen način krajevnih skupnostim omogočen hi- trejši razvoj, v občini pa dokončanje izgrad- nje šolskega prostora. Kaj pravzparav pomeni samoprispevek za neko krajevno skupnost, zgovorno govorijo podatki, predvsem pa rezultati iz krajevne skupnosti Marijagradec. Ob sedanjem sa- moprispevku se je v to krajevno skupnost iz teh sredstev »nateklo« dobrih sto starih mi- lijonov dinarjev. V tem času je zrasel nov kulturni dom, športno igrišče, trije manjši mostovi, modernizirane so bile štiri krajev- ne ceste, veliko pa je bilo storjenega tudi na področju sociale. Današnji izračun teh pri- dobitev je ena stara milijarda! M.AGRE2 ESPERANTO ZAČETNI TEČAJ (4) VPRASALNI ZAIMEK »KIO« - KAJ? Kio estas en la čambro (en pomeni v). Kaj je v sobi? Določni čle^ »la« uporabimo, ker govorimo o določeni sobi. En ij čambro estas: tablo, sego, šranko, bildo, horlogo lampo. Ču estas nur unu sego en la čambro? - Ali je samo stol v sobi? (nur - samo, unu - eden). En la čambro ^ estas nur unu sego. En la čambro estas tri segoj (tri. tri). V sobi ni samo en stol. V sobi so trije stoli. En ij čambro estas du fenestroj (du - dva). V sobi sta dvj okni. Ker esperanto nima dvojine, uporabljamo tuditn množinsko obliko s končnico »j«. GLAVNI STEV NIKI: unu-ena, du-dva, tri-tri, kvar-štiri, kvin-pet, ses šest, sep-sedem, ok-osem, nau-devet, dek-deset. SKLONI. Poleg imenovalnika ima esperanto še to. žilnik (4. sklon), ki ga izražamo s končnico »n«. Ostale sklone izražamo s predlogi. V imenovalniku ednine ima vsak samostalnik končnico »o«, v imenovalniku množine pa končnico »j«. Četrti sklon, »tožilnik«, stoj za vprašanjem Koga ali kaj? Zaradi posebne slovniški oblike tožilnika, nam je omogočen relativno svobodei besedni red. Popolnoma vseeno je če rečemo: La čarti bro havas kvar murojn - soba ima štiri stene - ali pa Kvar murojn havas la čambro - štiri stene ima sob (hava-imeti). V besedi »murojn« smo uporabili najpre množinsko obliko končnico »j« - muro, muroj, ka pomeni več sten. Glagol »havas« pa zahteva 4. sklon ii smo zato dodali še končnico tožilnika, to je črko »n. Torej muroj-murojn. Iste končnice dobi v četrten sklonu tudi vprašalni zaimek: »kio«, torej Kion. \ slovenščini sta v tem primeru obliki za 1. in 4. skloi enaki. V esperantu pa je za vse sklone enaka. Primeri Kio vi faras. Mi lernas. Učim se. Kion vi lernans. h lernans esperanton. Učim se esperanto. Cu vi legaš 1 libron? Ali berete knjigo? Jes, mi legaš la libron. Dj berem knjigo. KAZALNI ZAIMEK. Tio-to, tisto, Kio estas tio sur 1 muro? Kaj je tisto na steni? »Sur« je predlog, ki p( meni »na«.-Vsi predlogi se vežejo s prvim sklonom. Ti sur la muro estas la bilde. Tisto na steni je slika. Ce p imamo predmet v bližini in hočemo poudariti njegov bližino, dodamo besedico »či«. Tio či - to, tole. Ki estas tio či? Kaj je tole. Tio či estas la tablo - to je mizi vendar pomeni, da je miza v neposredni bližini. Kadj je miza oddaljena bomo odgovorili: Tio estas la tablc| JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 31 Propadajoča Nemčija in vaši belogardistični voditelji, ki so se za denar prodali nemškemu Gestapu, so vas hoteli s prisego prikleniti v hitlerjevske vrste, da bi tako z vašo krvjo reševali svoje protinarodne koristi. Zavedajo se, da vam je prisega nekaj svetega, zato so vas na stadionu v Ljubljani po obhajilu in maši, ki jo je opravil sam ljubljan- ski škof dr. Rozman, v njegovi navzočnosti zaprisegli. Ali boste zdaj morda še verjeli, da se boste lahko v odločilnem trenutku pridružili zahodnim zaveznikom? Vaši izdajalski voditelji z Rupnikom na čelu so vam s to prisego dokazali, kako velika laž so vsa njihova taka in sUčna zagotovila. Sedaj vidite sami, da se je za temi zapelji- vimi besediuni skrival peklenski načrt C^stapa in njegovih t>eloplavih plačancev, da čimveč Slovencev pridobijo za pomoč Hitlerju, svojemu zaščitniku. Na dan prisege pa vam je ljubljanski vodja SS policije Rosener, ki ima na vesti stotine slovenskih talcev, tudi jasno in glasno pove- dal: ,S pomočjo velikonemškega rajha smo vas izvežbali, oblekli in oborožili!' Ali morete sedaj tajiti, da niste vsega dobili od Nemcev, in to samo zato, da se borite proti svojemu narodu, ki ga je Hitler sklenil uničiti? V resnici ste torej švabobrimci, in ne domobranci. Sedaj vam je končno tudi že lahko jasno, da vse izjave in grožnje vodihiih angleških in ameriških politikov in predv- sem samega ministrskega predsednika Churchilla, ki so jih naslovili na Hitlerja in njegove pomagače, veljajo v polni meri tudi za vas. S svojo prisego ste pa tudi pred vsem svetom pokazali, da se zavedate svojega zločinskega sodelovanja s Hitler- jem. Ali uvidite, v kakšno strašno zagato so vas zapeljali vaši od Gestapa plačani t>elo-plavogardistični voditelji? Domobranci! Prisegli ste najhujšemu rablju narodov, prisegli ste zve- stobo in pokorščino tistim zločincem, ki so uničili cerkve \ in duhovščino na Štajerskem in Gorenjskem, od katerih rok kaplja kri nedolžnih žrtev, mož, žena in otrok. Prisegli ste pri polni zavesti, brez nujnosti, saj je toliko poti, po katerih bi lahko prišli do svojega naroda, ki se bori za svoj obstoj in svobodo! Javno ste se zvezali s Hitlerjem! Toda - ali vas prisega zločincu veže? Svojci novo zapriseženih domobrancev! Ali veste, kaj in komu so vaši očetje in sinovi prisegli ? Ali veste, da si s tem zapirajo pot nazaj in da so na tem, da on^rečijo vse vas? Po vsem tem se ne čudite vedno ostrej- šim meram, ki jih proti njim in vam podvzema ljudska oblast Ne čudite se, da vas bo zadela pravična sodba slovenskega naroda, pravična sodba nove Jugoslavije in zavezniških sil Anglije, Sovjetske zveze in Amerike. Ker ste pomagači okupatorja, ste vojni krivci in vse zavezniške države vas bodo v skladu z moskovsko deklaracijo zasledo- vale tudi do konca sveta in vas sodile! Zapeljani in prisilno mobilizirani domobranci! Vi, ki še niste naredili zadnjega koraka na svoji izdajalski poti in si še niste umazali rok z bratovsko krvjo, ali se boste res borili proti svojemu lastnemu narodu in njegovi naro- dnoosvobodilni vojski Jugoslavije? S sodelovanjem v bor- bah proti narodnoosvobodilni vojski boste zapečatih svojo usodo in nihče od vas ne bo ušel zasluženi kazni! Gorje krvnikom lastnega naroda! Smrt okupatorjem in njegovim pomagačem! Osvobodilna fronta slovenskega naroda.» Zakaj so domobranci sploh prisegli, kakšno je ozadje tega najbolj sramotnega dejanja, kar si jih je bilo mogoče mishti? Kaj so menili o tem tedaj in kaj kasneje, v emigra- ciji? Višji policijski in SS vodja SS general Erwin Rosent po vojni na zaslišanju izjavil, da so vse nemške enoti uvodnem vojaškem urjenju prisegle svojemu vrhovni poveljniku Adolfu Hitlerju, prav tako pa so morale pri tudi vse kvislinške enote, ki so se bojevale skupaj z Nei Zato so prisegli tudi domobranci v Sloveniji. O besedilu prisege obstajata vsaj dve podobni razli Po eni naj bi jo sestavil delno general Leon Rupnik, d^ pa Nemci, po drugi (Rosener) pa so Nemci besedilo izn domobrancem nekaj dni pred priseganjem, da »bi se r. tvo in častniki naučili besedila«. Rupnik naj bi besedi malo spremenil. Prisegali so dvakrat, drugič na dan p zema oblasti Adolfa Hitlerja v Nemčiji. Položili so j< meč, najprej pa je bila maša in nato mimohod. Domobr so podpisali tudi izjavo, ki so jo »potrdili s sveto priseg bili poučeni o vseh pravicah ter dolžnostih«. Podpis izjave je bila v resnici izdaja brez primere, si se s tem domobranci pismeno zavezali, da se bodo boji pod nemškim poveljstvom do konca in dali za to tudi s življenje. V začetku izjave pa je bilo rečeno, da je vsa stopil v domobrance prostovoljno in da se bo boril i komunizmu. Rosener pravi, da je pred prisego pozval vse, ki mii da ne morejo priseči, naj tega ne storijo. »Bilo je odloč da se glede tega nikomur nič ne zgodi.« In zakaj maša pred prisego? V Nemčiji je bila pri povsem vojaška zadeva, v Ljubljani pa so Nemcem sv vali, naj se pred prisego opravi še verski obred. Pobuc mašo je dalo domobransko poveljstvo, ker »je treba V( računa o verski miselnosti domobranskih enot«. Mašo je prvič bral škof dr. Gregorij Rozman, drugit ker je bil bolan, njegov zastopnik. Po prvi maši je škof Rozman pred osrednjim ljub skim stadionom, kjer je bila prisega, stopil k Rosene prošnjo, če se lahko udeleži prisege. Rosener se je manu zahvalil za branje maše. Ukazal je enemu iz nemških častnikov, naj škofa pospremi na mesto, ki bo sam izbral. Ob tej priložnosti je Rozman privolil, c bral mašo tudi pri drugi zaprisegi, vendar tega ni n narediti, ker je zbolel. Pojavil se je le pri mimohod novo zapriseženih domobrancev, ki je bil 30. januarja na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tistega dne se je I nerju opravičil, ker ni mogel zaradi bolezni (bolelo , grlo) brati maše, ter dodal, da pa je vseeno prišel na m hod. »Slovenski narod naj vidi, da se strinjam z net politiko.« št. 43 - 29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 13 VAŠA STRAN ISKRENA HVALA! Hvaležni pacient ortoped- skega oddelka celjske bol- nišnice se najiskreneje zah- valjujem zdravstvenemu osebju za uspešno Gperacijo in darovalcem krvi: Anici Prelog, Marjani Šalamon, Dragici Žibrat, Jožici Možic in Mirku Zolnir. Vsem še enkrat hvala! ALOJZ GORENC, p. BOSTANJ 44 UREDNIŠTVO: Tudi naša zahvala vsem, ki ste pripo- mogli k ozdravljenju avtor- r ja tega pisma. I i OTROCI SO NAS RAZVESELILI Prijetno smo bili presene- čeni ob prejemu darila otrok iz osnovne šole »Ljube Mi- kuš« iz Žalca. Nabrali so nam kostanja. Marsikdo se ga je razveselil, saj vsak ni sposoben za hojo po gozdu. Tako so nam poskrbeli za delo in jelo. Letos je kostanj bogato obrodil in nam po- stregel s sladkim sadežem. Otroci so se spomnili na nas, saj mi sami že tega ne zmoremo več. OSKRBOVANCI DOMA UPOKOJENCEV POL- ZELA UREDNIŠTVO: Bili smo veseli in srečni, ko smo pre- brali vaše pismo. Imamo dobre in zlate otroke! Hvala vam, učenci osnovne šole »Ljube Mikuš« v Žalcu za plemenito delo! NA AVTOBUSU Bilo je 3. oktobra letos na Izletnikovem avtobusu. Pe- ljal sem se na avtobusu, ki vozi na progi Celje - Krapi- na. Sam sem se peljal samo do Rogatca. Ze ob vstopu v avtobus ob 6.50 uri, čeprav ima vozilo odhod šele ob sedmi uri, mi je sprevodnik zaprl vrata ta- ko, da sem poškodoval lonec z rožo. Na srečo sem roko pravočasno umaknil. Vožnjo smo nadaljevali. Ob postanku v Grobelnem sta v avtobus vstopili dve ženski, ena okoli 45, druga J| približno 60 let. Ženski še ni- sta prav vstopili, ko je avto- bus odpeljal. Ko sta sprevo- dniku rekli, zakaj takšna na- glica, saj so zapornice zaprte, se je obregnil z besedami, češ naj bodo bolj poskočne in ne tako mlečne. Kot se mi zdi je sprevodni- ku ime Rudi. Avtobus pa je imel registrsko številko CE 115-614. Lep pozdrav od vašega bralca! ZVONKA IZ CELJA UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. V uredništvu imamo popoln naslov nje- govega avtorja. Toda, zakaj je vsa ost uperjena na spre- vodnika, mar nima majčke- nega deleža za takšno rav- nanje tudi voznik avtobu- sa? Bo kakšen odmev na ta zapis? Prav bi bilo, če bi ga dobili! VEČ VPRAŠANJ NA RAČUN DOMA UPOKOJENCEV V CELJU v soboto, 10. oktobra letos, sem obiskal gradbišče nove- ga doma upokojencev Celje. Novi dom bi moral biti po ' načrtu odprt že ob koncu lanskega leta. Zgradba doma je gotova, postavljena je tudi prva oprema, na oknih visijo zavese. Zdaj gradijo preho- dni hodnik, ki bo povezoval obe zgradbi, prejšnjo in no- vo. Pred stavbo še stoji veli- ka tabla, ki označuje investi- torja, gradbeno podjetje, nadzornega organa in tudi ogovornega projektanta - dipl. inž. arhitekture Boža Rota. Lani sem bil še zaposlen pri podjetju »Oprema« v Ce- lju kot vodja komerciale in tehnične priprave dela za no- tranjo opremo. Vodil sem sa- mega sebe in delal sam na tem delovnem mestu. Tako sem napravil tudi ponudbo za dobavo in montažo opre- me za Dom upokojencev Ce- lje. Seveda po posebnih na- črtih. Glavni projektant je imel v popisu materiala pre- dvideno vse v furnirju in te- mno luženo. Napravil sem ponudbo za vso individual- no opremo. Toda cena je bila za investitorja nekoliko pre- visoka. Zato sem po dogovo- ru znižal ceno za vsako sob- no omaro za okoli sto tisoč starih dinarjev, kar je skupaj zneslo okoli enajst starih mi- lijonov. V moji ponudbi je bilo napisano, da so ogrodja omar, stranice in police iz belega univerta, to je ople- menitene iverice od proizva- jalca Lesna v Slovencem Gradcu. Vrata omar so bila iz iveric, furnirane s hrastovim furnirjem in lužene po želji projektanta. Tako je bila sklenjena po- godba in zelo kratek izdelav- ni rok - oktober 1980. Tovariš Rot si je pred pri- četkom del ogledal v delav- nici enake omare, ki smo jih delali za naročnika v Piranu. Vse je bilo v redu. Bila je le pripomba, da naj bo barva vrat čim temnejša. Gradbinci so sicer malo kasnili, tako je bila oprema po naročilu gotovakonecno- vembra 1980. Dne 27. novembra 1980. je arhitekt v delavnici pregle- dal omare in zahteval takojš- njo ustavitev del, ker omar, ki imajo bele stranice, ne bo dovolil namestiti v Domu upokojencev v Celju. Dne 28. novembra 1980. sem imel dopust zaradi pro- slave v TAM Maribor. In prav ta dan je novi direktor Opreme sklical kolegij brez moje prisotnosti. In rezultat - jaz sem bil kriv za prekini- tev del v delavnici in izrazili so željo, da me tam ne bi radi več videli. Ko sem dobil zapisnik seje kolegija, sem uvidel, da mi je onemogočeno vsako posre- dovanje pri investitorju. Vložil sem prošnjo za spo- razumno prekinitev delov- nega razmerja. Dobil sem ugodno rešitev s sklepom, da nosim vso odgovornost za delo na objektu Doma upo- kojencev v Celju, se pravi za notranjo opremo, za izdelo- vanje omar. O odgovornosti se bo sklepalo po končanju del in obračunu delovnega naloga. Zdaj sem pa zvedel, da in- vestitor ne bo prevzel objek- ta, ker so premajhne kuhinje in jedilnice. Treba bo poruši- ti nekaj zidov in seveda vse skupaj prezidati in preuredi- ti. Kdo bo krivec za ta dela, kdo bo plačal to delo? Pa ' menda ja ne jaz? In tako bi prosil, da dobim odgovore na naslednja vpra- šanja: Kdo je kriv, da otvoritev Doma upokojencev v Celju kasni že skoraj eno leto? Kdo je kriv, da se prehodni hodnik ni zidal istočasno z glavno zgradbo. Zakaj mora zdaj popolnoma dograjen dom čakati na počasno grad- njo hodnika? Kdo bo plačal stroške za preureditev jedilnic? Ali projektant ni vedel, koliko prostora mora biti v jedilni- cah, če je v domu 110 oseb? Zakaj ni ta dom projektiral človek iz Celja, saj so Celjani znali napraviti načrte za mnoge pomembne objekte? Kdaj bom dobil s strahom čakajoči obračun delovnega naloga iz Opreme, da se re- šim svoje odgovornosti? Prav v tem času pri nas veliko govorimo o stabiliza- ciji. Zato bi rad odgovor na še eno vprašanje: Zakaj je pri nas vedno kriv le mali človek, zakaj nikoli niso med krivci projektanti, ki so gra- dili tudi dražje objekte samo za to, da so dobili več de- narja? Lep pozdrav! LOJZE KOVACIC, Maribor, Ljubljanska 78. UREDNIŠTVO: Veliko vprašanj, kaj bi jih ponav- ljali. Tudi mi prosimo pri- stojne, se pravi investitorja Doma upokojencev in ko- lektiv celjske Opreme za odgovore. Ze v naprej hvala za sodelovanje. V času priprav za objavo tega prispevka, smo z njego- vo vsebino seznanili Janeza Kovačiča, predsednika gradbenega odbora za iz- gradnjo enote Doma upoko- jencev Celje, ki nam je po- slal naslednji zapis: »Zahvaljujem se NT, da mi je omogočil odgovoriti na del vprašanj iz pisma Lojzeta Kovačiča, hkrati z objavo njegovega pisma. Odgovoriti želim na vpra- šanja, ki so povezana z de- lom gradbenega odbora in in irestitor ja. Najprej bi rad opozoril na drobne netočnosti v pisanju Lojzeta Kovačiča. Ne drži, da bi morala biti enota Do- ma upokojencev odprta že lansko leto. To enoto gradi- mo etapno. Do konca leta 1980 naj bi bil zgrajen bival- ni del, kar je bilo tudi stor- jeno. K tej etapi pa je bila pozneje priključena še iz- gradnja veznega hodnika v kletni etaži. Rok za ta dela je bil začetek 19. maja 1981. Tehnični pregled bivalne enote je bil opravljen 27. ja- nuarja 1981, veznega hodni- ka pa 28. maja 1981. Z od- pravo pomanjkljivosti so bili izpolnjeni pogoji za na- selitev objekta, kar se je de- jansko zgodilo v sredini septembra. Torej, niso sa- mo obešene lepe zavese, za njimi bivajo ljudje. Trenutno je v gradnji vez- ni trakt. V tej drugi fazi smo že zgradili zaklonišče, kot- larno, garderobe za osebje in stranske prostore, vse v kletnem delu. V pritličju bo zgrajena nova kuhinja in večnamenski prostor (jedil- nica) ter glavni vhod. Dela uspešno napredujejo in bo- do predvidoma gotova do maja 1982. V programu ima- mo še adaptacijo nekaterih prostorov v obstoječem ob- jektu doma in povečanje kapacitete pralnice. V nadaljevanju pisec na- miguje na razkošje projek- tanta v pogledu izbire ma- terialov pri izdelavi notra- nje opreme (vse furnirano). Tudi ni pojasnjeno, zakaj je bila ponujena cena »za in- vestitorja« malo previsoka. Po temeljitih razpravah na gradbenem odboru je na- ročnik izoblikoval zasnovo notranje opreme. Načrte je izdelal arhitekt Božo Rot. Odločili smo se, da bomo k sodelovanju povabili tri or- ganizacije. Z njihovimi predstavniki smo imeli raz- govor, da bi lahko posredo- vali realne ponudbe. Po te- meljiti proučitvi smo prišli do zaključka, da bi Oprema Celje lahko pridobila naro- čilo, če bi znižala ponujeno ceno. Ni pomebno, kaj je napi- sano v ponudbi. Sploh pa izvajalec nima pravice spreminjati popisa iz načr- tov. Važno je, da je v skle- njeni pogodbi navedeno, da bo izvajalec vsa dela izvršil solidno, kvalitetno po popi- su in načrtih. V načrtih notranje opre- me je nadrobno opisano, ka- ko in iz kakšnega materiala naj bodo izdelani posamez- ni elementi. Rok je bil kra- tek, vendar je res, da delo ni bilo v tem času opravljeno. Prevzem opreme je bil opravljen šele 9. aprila 1981. Za zamudo roka na- ročnik ni zahteval plačilo penal. Zakaj so se v Opremi Ce- lje odločili, da bodo izdelali tudi za nas enake garderob- ne omare, kot za ZD Piran, ne vem. Dejstvo je, da jih naročnik ni hotel prevzeti. Že izdelane omare bi lahko dokončno zavrnili, kar bi imelo za Opremo katastro- falne posledice, saj je bilo zelo malo verjetnosti, da bi jih lahko kjerkoli v Jugosla- viji prodali. Izhajajoč iz dejstva, da gre vendar za družbeno premoženje, smo pristali na sprejem pod po- gojem, da Oprema Celje opravi določene korekture in prizna določeno odško- dnino naročniku. Ne vem, od kpd piscu informacija, da investitor ne bo prevzel objekta. Nii ne bomo prezi- davah in preurejali! Izhaja- joč iz navedenega, lahko zaključimo: - dejanska naselitev bi- valne enote ne kasni »sko- raj eno leto.« Po zapisniku o tehničnem pregledu naj bi bile pomanjkljivosti od- pravljene do 10. junija 1981. Torej je do dejanske naseli- tve preteklo približno tri mesece. Osebno menim, da je vzrok za to zamudo v dej- stvu, da je ravno v tem času bil dom brez vodstva; - celotna izgradnja enote doma je bila razdeljena v dve fazi zaradi problemov financiranja. Iz istih razlo- gov je bil vezni hodnik gra- jen s časovnim zamikom kot podfaza prve faze; - nihče ne bo plačeval stroškov preurejanja, ker tega ne bo; - izdelavo tehnične doku- mentacije je investitor zau- pal Razvojno - projektivne- mu centru iz Idrije - TOZD Atelje za projektiranje na podlagi predhodno izvede- nega natečaja za izbor naj- boljše idejne zasnove. Zagotavljam (zagotovilo je mogoče preveriti v obsež- ni dokumentaciji), da v kon- kretnem primeru niso nič krivi odgovorni projektan- ti. Občutek imam, da gre prej za naslednjo miselnost »če je nekaj dobro za zdrav- stveni dom Piran, bo tudi za vas.« Tako torej Janez Kovačič, predsednik gradbenega od- bora za izgradnjo enote Do- ma upokojencev Celje. Hva- la za pojasnilo! Zdaj je na vrsti kolektiv Opreme Ce- lje, da odgovori na vpraša- nja, ki jih v pismu odpira Lojze Kovačič IZ ŠEMPETRA ŠE NIČ! Odgovorni v blagovnici Savinjskega magazina v Šempetru v Savinjski doli- ni nam tudi do zaključka re- dakcije za to stran Novega tednika še niso poslali od- govora, kako je v njihovi enoti z delovnim in odpiral- nim časom. Le zakaj molčijo, saj je vprašanje postavil potroš- nik, kupec in odgovor nanj prav gotovo zanima še dru- ge, morda vse, ki nakupuje- jo v tej blagovnici. Torej, kako dolgo še molk na javno vprašanje? UREDNIŠTVO PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE v muzeju revolucije je odprta stalna razstava vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA v prostorih Knjižnice Edvarda Kardelja je od 14. septembra od- prta razstava Fran Levstik, v po- častitev 150-letnice pisateljevega rojstva. Razstava bo odprta do 30. oktobra. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 31. oktobra ob 17. in 19.30 uri ameriško dra- mo Kitajski sindrom. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA v Galeriji turističnega društva na Tomšičevem trgu je odprta razstava slikarskih del Jureta Sarlaha. Razstava bo odprta do 14. novembra. LIKOVNI SALON v Likovnem salonu je odprta razstava Borisa Jesiha, ki raz- stavlja svoja likovna dela. Raz- stava bo odprta do 31. oktobra. 4. novembra pa bo v Likovnem salonu otvoritev razstave ob 40- latnici vstaje v jugoslovanskem filmu, ki jo v okviru Tedna do- mačega filma pripravlja Inštitut za film iz Beograda. RAZVOJNI CENTER v avli Razvojnega centra raz- stavlja do 31. oktobra svoje grafi- ke in plastike akademski kipar Anton Herman. Od 3. do 15. novembra pa bo v avli razstavljal slikar amater Jure Godec. Predstavil se bo z akva- reU. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA v Razstavnem salonu v Roga- ški Slatini razstavlja od torka, 27. oktobra dalje akademski kipar Vladimir Stoviček. Razstava pla- ket, medalj in plastik bo odprta do 24. novembra. ROJSTVA CELJE Rodilo se je 34 dečkov in 23 deklic. SLOVENSKE KONJICE Rodilo se je 9 dečkov in 8 de- klic. POROKE CELJE Poročilo se je 20 parov od teh SKORNIK Srečko iz Celja in MARZIDOVSEK Anica iz Zbe- love gore. ŽALEC Poročili so se: HOJNIK Franc iz Tmovelj pri Celju in AJDOV- NIK Jožefa iz Vojnika, 0R02IM Darko iz Latkove vasi in SKOK 2ivana iz Prebolda, KLINC Mi- ran iz Polž in FRECE Milena iz Liboj, ZUPAN Srečko iz Prebol- da in TRATNIK Andreja iz Pol- zele. LEDNIK Marjan in KUN- DIH Milena oba iz Šempetra, KNEZ Rastislav iz Petrovč in GRUM Bojana iz 2alca, SOS En- dre in PA VOSEK Vesna oba iz Brega pri Polzeli, BAS Franc iz Kamenč in ZAJC Irena iz Bra- slovč. SLOVENSKE KONJICE Poročili so se: SKRABL Ivan iz Nezbiš in IRSiC Mira. FUR- MAN Alojz Prežigal in PAJK Sa- ša iz Studenic, RIBIC Anton iz Frankolovega in KUKOVIC Ve- ra iz Vitanja, JURSE Jakob iz SAVINOV RAZSTAVNI SALON ŽALEC V Savinovem razstavnem salo- nu v 2alcu razstavlja svoja likov- na dela Janko Dolenc. Razstava bo odprta do 2. novembra. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Jutri, v petek bo ob 19.30 uri v dvorani Zdraviliškega doma večer jugoslovanskih pesmi in plesov na katerem bodo nastopili člani ansambla Koleda iz Titove- ga Velenja. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 30. oktober ob 19.30: MoUere: ŽLAHTNI MEŠČAN. Premierski abonma in izven. Sobota, 31. oktober ob 19.30: Moliere: ŽLAHTNI MESCAN. Sobotni abonma in izven. Ponodeljek, 2. novembor ob 19.: MoUere: ŽLAHTNI ME- SCAN - Abonma Žalec in izven. Torek. 3. novembra ob 19.30: Moliere: ŽLAHTNI MESCAN. Abonma Torek in izven. Sreda, 4. november ob 17.: Mo- liere: ŽLAHTNI MESCAN. Abonma sreda in izven. ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je de- žurstvo od 7. do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CEUE Do sobote, 31. oktobra dežura Nova lekarna na Tomšičevem trgu, do 12. ure, nato prične z dežurstvom lekarna Center v Stanetovi ulici. TRGOVINE v tednu od 26. do 31. oktobra dežura samopostrežba CENTER v Cankarjevi ulici vsak dan do 20. ure. V tednu od 2. do 7. no- vembra pa dežvira samopostrež- ba RIMSKI DVOR v Zidanškovi ulici. Dolge gore in POVH Romana iz Bezine. ZLATA POROKA Zlato poroko sta praznovala JERMAN Franc in Ida iz Sloven- skih Konjic. CELJE Umrli so: DOBOVISEK Mari- ja, 81, iz Celja, PODPECAN Ma- rija, 67, iz Andraža, DOBERSEK Rozalija, 67, iz Stor, LEGVART MARIJA, 73, iz Stražice, MULEJ Jernej, 67, iz Lokarij, BIZJAK Antonija, 66, iz Smartnega ob Pa- ki, GRAčNER Ana, 76. iz Pečov- ja, KUKOVICIC Marija, 52, iz Gračnice, VAJDIC Jurij, 81, iz Cmereške gorce, MRAMOR Emilija, 67, iz Buč, KITAK Roza- lija, 69, iz Celja, KOS Alojzija, 68, iz Celja, CUJES Janez, 76, iz Ce- rovca, SUHODOLČAN Anton, 47, iz Radeč, LAH Marija, 73, iz Bohovega pri Ponikvi, ULAGA Terezija, 87, iz Debra. ŽALEC Umrli so: KUZMA Cita, 64, iz Kasaz, OREHOVEC Drago, 23, iz Ločice pri Vranskam, JUG Neža, 89. iz Žalca, ILOVAR Jože, 77, iz Brega pri PolzeU, LEDINEK Šte- fanija, 68, iz Zaloga pri Šempe- tru. KOVAČ Julijana. 79. iz Per- novega, TRBOVSEK Frančiška. 77. iz Velenja. SLOVENSKE KONJICE UmrU so: STOKLAS Štefan. 74. iz Loč, BESKOVNIK Matil- da, 72, iz Skomarja. 40 LET PRVE FRONTALNE BITKE PARTIZAHh "9ni' Pri Katarini so se zbrali še iii štirideset let je minilo od slavne bitke I. Štajerskega bataljona pri Katarini na Creti na Dobrovljah. To je bil prvi frontalni spopad slovenskih partizanov z Nemci. Hkrati pa so parti- zani slavili v času, ko je vla- dal mit o nepremagljivosti Hitlerjeve vojske. Vojske, ki si je podredila Evropo in jih hkrati dobila po grbi na Dobrovljah. Spomin na prvo frontalno bitko so obudili prejšnjo so- boto, ko so se pri Katarini zbrali še živeči borci te bitke, devet jih je še, pa številni de- lovni ljudje žalske in mozir- ske občine, pripadniki Jugo- slovanske ljudske armade, teritorialne obrambe, šolarji, taborniki in planinci. Creta je bila obsijana s soncem in tu in tam še pobeljena s sne- gom, ki je zapadel ponoči. V srcih vseh, ki so se zbrali na proslavi, pa je bilo toplo in veselo. Med prvimi, ki so prišli v soboto dopoldne na Creto, je bil tudi prvoborec in udele- ženec slavne bitke Ivo Lu- dvik Zupane. Takole nam je pripovedoval: 300 PROTI 55 25. oktobra 1941. leta zve- čer je I. Štajerski bataljon napadel Cmakovo graščino na Gomilskem. Na račun Cmakovih je bilo do takrat izdanih že precej domačih ljudi z Gomilskega in okoli- ških vasi. Mnogi so bili tran- sportirani v taborišča, od ko- der se niso več vrnili. Akcijo smo dobro izvedli, vedeli pa smo, da se bodo hoteli Nem- ci maščevati. Ni nam preo- stalo drugega, kot da gremo na Dobrovlje. Takrat je za- padlo že precej snega. Na Creti ga je bilo že več kot meter. Vrnili smo se na Cre- to, za cerkvico svete Katari- ne, kjer smo imeli taborišče. Bataljon se je tu utaboril, po- stavili smo straže, zakurili ogenj, s sabo pa smo pripe- ljali tudi aretiranega Cmaka ter njegovo ženo in koman- danta policije na Vranskem sturmfiihrerja Bobka. Ves čas pa smo vedeli, da Nemci ne bodo imeli težke naloge in da bodo zlahka šli za na- mi, saj nas je izdajala široka gaz v snegu. Da nas ne bi iznenadili, smo kakšnih ti- soč metrov od cerkvice po- stavili mitraljez z dvema bor- cema. Ta zaseda naj bi prva udarila po Nemcih, nas pa tako opozorila, da so Nemci v neposredni bližini. Okrog enih popoldne smo zaslišali mitraljez, ki je pokosil nem- ško predhodnico. Tisti za nji- mi so se takoj razvili v strel- ce ter začeli oblegati naše po- ložaje. Tega, koliko nas je. niso vedeli. Vodstvo boja je prevzel komandir Savinjske čete Jože Letonja, ki je bil namestnik komandanta Sta- neta Rozmana ter komandir Pohorske čete, znani špan- ski borec Miha Pintar Tole- do. Naš bataljon se je razvil na položaj ob obzidju cerkve svete Katarine do gozda, Za- krajškove domačije in po bregu navzdol. Tako smo lahko branili celotno planoto okrog Katarine, pa tudi vso planoto okrog Zakrajškove domačije. Borci Pohorske čete pa so zavzeli položaj ne- koliko više nad nami. Ti so lahko streljali preko nas, ta- ko da smo lahko ustvarili tu- di križni ogenj. Odločili smo se, da nihče ne sme streljati, dokler Nemci ne pridejo na razdaljo 200 metrov. Tako se je tudi zgodilo. Ob prvem na- padu smo Nemce dobesedno vkopali v sneg. Ti so potem še dvakrat jurišali in obakrat smo njihov juriš odbili. Tudi obkoljevalni manever jim ni uspel. Okrog pete ure se je pričelo mračiti in videli smo, da Nemci ne nameravajo za- pustiti Dobrovelj. Mi smo svoje položaje zapustili, med tem izvršili še smrtno obsod- bo nad izdajalci, nato pa je bataljon krenil preko Tolste- ga vrha. Okrog polnoči smo prekoračili pri Vranskem ce- sto Celje-Ljubljana. Ena skupina se je tu oddvojila in prenočila v Grižah, glavna skupina pa je v jutranjih urah prispela na Črni vrh nad Taborom. Povem naj še to, da je I. Štajerski bataljon štel 55 borcev. Nihče ni pa- del v tej frontalni bitki in tu- di ranjen ni bil nihče. Ubitih pa je bilo kar precej Nemcev. V tej borbi je sodelovalo več kot 300 sovražnikov. ŠE DEVET BORCeV ŽIVI I Na sobotni slovesnol bil slavnostni govorniki borec in udeleženec tel Rado Zakonjšek Cai Ob tej priložnosti so pos plakete prejeli še živečU I. Štajerskega bataljon so sodelovali v frontaln ki Boris Čižmek-Bor, Farčnik-Jelovšek, dr. F Slavnostni govornik je bil prvoborec in udeleženec bitke Rado Zakonjšek-Cankar. Tudi Ivo Zupanc-Ludvik je sodeloval v bitki L Štajerskega bataljona. Na sliki nam kaže položaj borcev bataljona, kije bil utaborjen pri cerkvici svete Katarine (v ozadju) Še živeči borci so prejeli plakete, podelili pa so jih tudi okoliškim kmetom. Plakete je podelil Janez Kroflič. Devet je še živečih borcev, ki so sodelovali v prvi slovenski frontalni bitki proti Nemcem. Posnetek smo napravili pri spominskem obeležju boja na Creti. Že zgodaj zjutraj je ni kolona pripadnikov ŽM je v z Vranskega. I Med številnimi udeleženci proslave na Creti so bili Rajko iz Celja 01 mUnML' \fci te bitke t z Vranskega krenila ine obrambe in šolar- |Mk, Vili Reberšak- I Peter Šprajc-Slavc, i Ulrih-Kristl, Anton bar-Antonesko, Rado Ijšek-Cankar in Lu- ^upanc-Ivo. Poleg te- iplakete prejele tudi me s Crete. Plakete so f družine Janžovnik, ^ače Rebernik, Ko- ^ po domače Završ- runčun, po domače f, Strožič, po domače ^^Jašnice Jože Menih- K Hado PANTELIC) Jugovnik, ter domačije Pavčnik, Skok in Strožič. Kako živijo danes ljudje v teh hribovitih predelih? V predelih, kjer so bila včasih varna in topla zatočišča slo- venskih partizanov. Zanimiv je bil pogovor s tremi kmeti, ki so doma na Creti. Pogo- varjali smo se s Francem Pavčnikom, Francem Sko- kom in Antonom Stržičem. PAVČNIKOVI PRIDOBIVAJO ZEMLJO Franc Pavčnik ima na čreti kar precej zemlje. Skoda je, da je je precej zamočvirjene. Zadnja leta se je zato odločil za drenažo. To je kar velika naložba, pripoveduje Pavč- nik, toda enkrat se bo zago- tovo izplačala! - Vam pri tej drenaži kdo pomaga? F. Pavčnik: »Lahko bi na- jel kredite, vendar bi se" s tem preveč zadolžil. Dolgov pa ne maram.« - -Zadnje čase toliko go- vorimo o tem, da je treba ljudi v hribovitih predelih zadržati, da ne bi odhajali v dolino ter opuščali kmetije. Vi ste vztrajali v teh prede- lih. Vam je bilo kdaj žal? F. Pavčnik: »Težko je bilo. Sploh še v tistih letih, ko so na nas kar pozabili. Toda ži- veli smo, trdo delo smo imeli in vztrajali. Vedeli smo, da se vsega naenkrat ne da storiti. Sedaj pa je tudi za nas na Dobrovljah lepše življenje. Pred leti so nam zgradili ce- sto in to je najbolj osnovna stvar, ki lahko zadrži ljudi v hribovitih predelih. Z avtom danes ni težko v dolino. Elektriko imamo, vodo tudi. Vem, da je kmetom v dolini vseeno lažje, res pa je, da imamo tudi mi nekaj pre- dnosti, ki jih kmetje v dolini nimajo. Pogoji za življenje pa so na Dobrovljah danes takšni, da kmetije ne smejo in ne morejo več propadati.« TUDI LES JE BOGASTVO Približno to, kar nam je o življenju v hribovitih prede- lih pripovedoval Franc Pavčnik, je pripovedoval tu- di Franc Skok, ki ima kmeti- jo tik zraven cerkvice svete Katarine. Beseda je nanesla seveda tudi na les. Franc Skok je prepričan, da je les prepoceni. V tem je tudi glavni vzrok, da je toliko lesa posekano na črno. Sicer pa črni posek, po Skokovem mnenju nima nobenega opravičila. 2e večkrat pa je premišljeval o nečem. Kmet, ki na črno proda les, porabi večino denarja za svojo kme- tijo. Za mehanizacijo in še za kaj. Se pravi, da vlaga v kme- tijsko proizvodnjo. Ko pa nekdo proda les regularno, se takoj pojavi kup nekakš- nih posrednikov, ki se jih prime denar. Lastniki lesa, oziroma gozda praviloma ve- dno potegnejo najkrajšo. V Skokovem razmišljanju je prav gotovo nekaj resnice, ki je ne gre pozabljati, NOVINARJI SO GA PREPRIČALI Anton Strožič je mlad kmet. Nekaj čez trideset let jih šteje. Povprašali smo ga, kako to, da se je kot mlad človek odločil za kmetova- nje in povrhu vsega še za kmetovanje v višinskih pre- delih. "V to, da sem ostal do- ma, so med dokončno pre- pričali novinarji iz Celja, ki so nekoč obiskali našo kme- tijo. Mislim, da so bili od ta- kratnega Celjskega tednika. Skoda, da se ne spomnim njihovih imen.« - S čim se v glavnem uk- varjate? Z živinorejo.« - Oddajate mleko? »Tu ni zbiralnice, da pa bi ga vsak dan vozili v dolino, se ne izplača, saj bi za nafto več porabili, kot pa bi dobili za mleko. Vsi kmetje v teh predelih imajo mleko v glav- nem za domačo uporabo.« - Ste kdaj razmišljali o kmečkem turizmu? »Sem! Toda to bo moralo priti na vrsto pozneje. Mlad sem še in pred kmečkim tu- rizmom bo treba opraviti še vrsto drugih naložb v našo kmetijo.« - Mislite, da bi se kmečki turizem tod izplačal? »Prepričan sem, da bi se. Creta je lepa, do domačij vo- dijo ceste... Potrebna bi bila le širša družbena pomoč in morda kakšna občinska ak- cija, ki bi izpeljala to nalo- go.« DOBROVLJE SO LEPE Čudoviti so sprehodi po le- pih Dobrovljah. Ta najbolj poceni rekreacija je tu mogo- ča za vsakogar. Do cerkvice sveta Katarine lahko pridete z Vranskega. Kakšni dve uri hoda bo potrebno. Z Vran- skega vas pot pelje do kopa- lišča in do gradu Podgrad, od tod pa kar po cesti desno, ki vas preko senožeti in goz- dov pripelje do Katarine. Znana je tudi cesta, ki vodi na Dobrovlje iz Braslovč. Na Creto lahko pridete tu- di iz Zadrečke doline. Kakš- na dva kilometra od Gornje- ga grada naprej se lahko do Crete pripeljete tudi z avto- mobili. Gozdna cesta, ki je lepo urejena, je dolga približ- no deset kilometrov. Na Cre- to lahko pridete z avtomobili tudi z Vranskega in iz Bra- slovč. In če ste že na Creti, potem priporočamo še obisk Partizanskega doma prvega Štajerskega bataljona, ki ga upravlja Planinsko društvo Vransko. Morda je čar Dobrovelj tu- di v tem, ker tu ni organizira- nega turizma, ki bi grobo po- segel v naravo. Morda se bo čez leto zgodilo kaj takega, toda četudi se bo, potem nič hudega! Treba bo delati po pameti. Očuvati bo treba se- danjo idiliko, po drugi strani pa ljudem omogočiti še bolj- še in lažje življenje. Navse- zadnje se samo z idiliko tež- ko živi. Ali drugače poveda- no - ohranimo Dobrovlje takšne, kot so, njihove lepo- te pa vendarle približajmo ljudem! JANEZ VEDENIK ZVONE PETEK MED PRIPADNIKI TERITORIALNE OBRAMBE Med številnimi udeleženci proslave na Creti so bili tudi mladinci prostovoljci - pripadniki teritorialne obrambe, ki so skupaj preživeli tri dni, izkoristili pa so jih za vojaško usposabljanje. MARTINA OCVIRK, Se- šče: »Zaposlena sem v Sa- vinjskem magazinu. Odloči- tvi, da postanem član terito- rialnih enot, je botrovalo pri- povedovanje prijateljic. V petek smo med drugim imeli pouk streljanja, kjer smo ve- čino vaj opravljali na tleh ter se plazili po zemlji v času najhujšega naliva. V začetku je bilo hudo, potem pa smo se navadili in videli, da lahko človek marsikaj prenese.« JASNA D2ERKES, Libo- je: »Zaposlena sem v vzgoj- no varstvenem zavodu v Žal- cu, stara pa sem sedemnajst let. Član teritorialnih enot sem že tretje leto. Spodbu- dno je še zlasti to, da je v naših vrstah vedno več de- klet. Med pripadniki mladin- skih teritorialnih enot pride- ta do izraza prijateljstvo in pomoč v težavah, veliko pa je tudi stvari, ki se jih nau- čimo.« DRAGO KOLENC, Polze- la: »Tudi jaz sem pripadnik teritorialnih enot že tretje le- to. Mislim, da lahko obvlado- vanje vojaških veščin vsako- mur veliko koristi. Na tri- dnevnih vajah smo imeli predavanje o orožju, special- nih vojnah, opravljali smo stražo in streljali, zadnji, to- rej tretji dan pa je bil na vrsti pohod na Creto, kjer smo se udeležili proslave slavne bit- ke I. Štajerskega bataljona.« DARKO BASIC, Breg pri Polzeli; »Pripadnik TO sem že štiri leta. Na teh vajah sem dosegel prvo mesto v strelja- nju z malokalibrsko puško. Od 50 možnih zadetkov sem jih imel 35. Letos sem se udeležil tudi pohoda po po- teh XIV. divizije, sodeloval v akciji NNNP ter na nekate- rih proslavah. Hrana na va- jah~je bila odlična in mislim, da bi bilo prav, ko bi bilo med mladinci še več prosto- voljcev. BORIS TOPOVJAK, Graj- ska vas: »Med mladinci pro- stovoljci sem že sedem let. Bil sem že na Blokah, v Ko- karjih, nekajkrat/na Creti, pa na Vrheh in pri Smiglovi zi- danici. Vaje imamo dvakrat na leto, vmes pa več poho- dov, proslav in tovariških srečanj. Mislim, da se lahko tu mlad človek nauči mnogo koristnih stvari, ki mu prav pridejo v vsakdanjem življe- nju. Predvsem pa se nauči ceniti prijateljstvo. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober 193^ PRI KOPRIVČEVIH NA BRDU V BITKI ZA KRUH in za dobre kooperantske odnose »Naj človek pol sveta ob- teče, najboljši kruh doma se speče.« Ta stari, modri rek se mi je kar naprej motal po glavi, ko sem se na Koprivčevi kmeti- ji na Brdu pri Planini pogo- varjala z gospodarjema - Edijem in Vero. Vera je bila namreč iz krušne peči poteg- nila sveže pečene hlebce z zlatorumeno skorjo. Kruh že od nekdaj na tej kmetiji pe- čejo doma. Najdlje počaka, pa tudi pot do bližnje trgovi- ne še posebej pozimi ni nič- kaj prijetna. Ob toplem kru- hu, ki je hrustljal pod zobmi, je beseda najprej nanesla na posevek, na pšenico, na pri- delek in bitko za kruh. 1 ha imajo pri Koprivčevih vsako leto zasejan s pšenico in ne glede na organizirano akcijo, ki jo letos v šentjurski občini še posebej vzpodbuja in vodi Kmetijski kombinat. Akcija je med kmeti naletela na ugoden odziv. Tudi na tej kmetiji, kjer imajo s seja- njem in žetvijo že dolgoletne izkušnje. Kmetija je trdna in dobro organizirana, že iz ro- da v rod se prenašajo izkuš- nje starejših na mlade. Vera in Edi upata, da se bo tudi njuna odraščajoča hči odlo- čila za sodobno kmetovanje in da si bo po končani osnov- ni šoli šla nabirat znanje na Kmetijski šolski center v Šentjur. Koprivčeva kmetija meri 16 ha. Od tega je 9,5 ha obde- lovalne zemlje, s katero se preživlja 5 članov. V sodob- no urejenem hlevu muka 30 glav živine (pitancev), ki jih kot kooperanti oddajajo Kmetijskemu koinbinatu. Dela ne zmanjka, kakor na večini kmetij ne, od zore do mraka in še se najde čas za nekatere druge aktivnosti. Edi je predsednik področne- ga sveta pri KK Šentjur, član zadružnega sveta pri TOK in tudi član centralnega delav- skega sveta pri KK Šentjur. MATEJA PODJED KORUZA NA IMENSKO POLJE Čeprav so Smarčani v svo- jo občinsko resolucijo zapi- sali, da bodo do konca letoš- njega leta opravili meliora- cijska dela na 205 ha Imen- skega polja, tega cilja letos ne bodo mogli uresničiti. Kljub vsem prizadevanjem se je namreč zataknilo pri denarju, saj Ljubljanska banka ni imela dovolj sred- stev, da bi letos v celoti kre- ditirala to naložbo v pridobi- vanje novih kmetijskih povr- šin. Na Hmezadovem Kme- tijskem kombinatu v Šmarju pri Jelšah, ki je investitor melioracijskih del, so zato potisnili nekatera opravila v zvezi z melioracijami v pri- hodnje leto. Letos bodo namreč na Imenskem polju uredili le odvodne kanale ter očistili strugi Sotle ter deloma Golo- binjskega potoka, v prihod- njem letu pa bodo narejena še drenažna mreža in ostala melioracijska dela, kot so globoko oranje, apnenje in gnojenje zemljišča. Sočasno s tem pa v Kme- tijskem kombinatu v Šmarju pri Jelšah pripravljajo tudi vso potrebno dokumentacijo za pričetek melioracijskih del na Pristavškem polju, ki bi se morala po sprejetem planu pričeti že v prihod- njem letu. Gre za 240 ha po- vršin, ki bi jih na urejenih zemljiščih, tako kot na Imen- skem polju, zasejali s koru- zo. Obe meliorirani polji - Imensko in Pristavško - pa bosta v prihodnjih letih po- stali krmna baza za farmo 600 in 800 pitancev, ki jo bo kombinat zgradil na Imen- skem polju. DS POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah popoldne pa od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno arheolo- ško zbirko, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kul- turno zgodovinske spomenike. Zaradi nujnih obnovitvenih del pa je stalna razstava umetnostno in kulturnozgodovinske zbirke v I. nadstropju stare grofije zaprta do 4. novembra. ŠE VEČ MLEKA V LAŠKI OBČINI Pri odkupu živine in pri pridelavi mleka v koope- racijski in lastni proizvodnji so v Kmetijski zadrugi Laško dosegli takšne rezultate, s katerimi ne more- jo biti povsem zadovoljni. Zadovoljni ne zato, ker se zavedajo, da bi bili letošnji devetmesečni rezultati, kljub temu, da so dobri, lahko mnogo boljši. Odkup živine je bil dosežen v višini 595 ton, kar pomeni 3 odstotke več kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je proizvodnja mleka povečala za 6 odstotkov. Čeprav bi bili z doseženimi rezultati pri zadrugi lahko zadovoljni pa ocenjujejo, da ti rezul- tati niso zgolj rezultat intenzivnejšega gospodarje- nja, ampak so v znatni meri posledica širjenja mleč- ne odkupne mreže, saj so v letošnjem '«tu uvedli po občini deset novih zbiralnic mleka. To pa pomeni, da so povečali število krav v odku^ pu ne pa količino proizvedenega mleka po kravi, kar je ena stalnih nalog laške Kmetijske zadruge in prizadevanj, da bi na tem področju dosegli boljše rezultate. Zato sedaj nabavljajo plemenske telice, da bi izboljšali osnovno čredo oziroma mlečnost. Prvi boljši rezultati so se že pokazali ob molznih kontrolah. Da je v občini Laško vedno več krav v A kontroli je prav gotovo uspeh in rezultat strokovnih delav- cev pospeševalne službe v okviru Kmetijske zadru- ge Laško in laške veterinarske postaje. M. AGRE2 SIGMA ŽALEC Komisija za delovna razmerja TOZD Vransko VABI k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog 1. Ličarska dela 2. Opravljanje kuharskih In servirskih poslov POGOJI: pod 1. se zahteva poklicna šola - ličar in 2 leti delov- nih izkušenj pod 2. se zahteva poklicna šola kuharske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja DSSS VABI l^sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog 1. Administrator splošno-kadrovskega sektorja (za določen čas - nadomeščanje delavke na porodni- škem dopustu) POGOJI: pod 1. se zahteva upravno-administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj Osebni dohodki so v skladu s samoupravnim spora- zumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohod- ke »SIGME« Žalec. Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore, zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne promet- ne zveze do temeljnih organizacij. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 10-dneh po objavi na naslov: »SIGMA« Žalec, kadrovska služba Žalec, Peč- nikova 1. Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja TOZD Kondenzator]!, n. sol. o., Rogatec oglaša naslednja prosta dela in naloge v novoustanovijenem obratu v Bistrici ob Sotli: 1. MOJSTER 2. SKLADIŠČNIK 3. VZDRŽEVALEC - OBRATNI KLJUČAVNIČAR 4. PROIZVODNI KONTROLOR (kovinske stroke) 5. PROIZVODNI KONTROLOR (elektro stroke) 6. HIŠNIK - KURJAČ 7. SESTAVUAUtC - 10 delavcev Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora- jo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: - srednješolska izobrazba strojne smeri - najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - poskusno delo v traianju 60 delovnih dni Pod 2.: - K V trgovec - poskusno delo vztrajanju 45 delovnih dni pod 3.: - KV ključavničar ali KV električar - najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj - poskusno delo v trajanju 45 delovnih dni pod 4.: - KV ključavničar - najmanj pol leta ustreznih delovnih izkušenj - poskusno delo v trajanju 45 delovnih dni pod 5.: - KV električar - najmanj pol leta ustreznih delovnih izkušenj - poskusno delo v trajanju 45 delovnih dni pod 6.: - PK delavec katerekoli stroke - poskusno delo v trajanju 45 delovnih dni pod 7 : - NK delavec - poskusno delo v trajanju 30 delovnih dni Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izo- brazbi in delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO TITOVO VELENJE. Ka- drovski sektor, Celjska 5/a, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po pote- ku roka za prijavo. ^ 29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 gBMOČJE HOTELI V TREH JEZIKIH ^fošura, ki predstavlja hotele in zdravilišča 2daj Izletnik tisti, ki pokazal, kaj se da napravi- ' gliUpnimi močmi. Dobre- koristnega. Tudi ali zla- ' turističnem področju, cer P3 tistem polju, ki je Ijbolj občutljivo in ki naj- jj terja skupen jezik, pove- čanje in še kaj. Gre za turi- [iftio propagando, za osno- j, turistične informativne gjavnosti. j^ietnikovo pobudo o izda- območnega hotelskega ^ospekta, boljše rečeno rošure, ki na primeren na- predstavlja hotele, oziro- la zdravilišča na našem ob- ločju, so sprejeli vsi, čeprav , treba reči, da sta iz tega joga izpadla hotel Kajuh v ,oštanju ter Savinja v La- Najnovejša turistična pu- ilikacija zajema dvajset ho- flov, oziroma zdravilišč: om v Logarski dolini, Gol- e, Turist Mozirje, Planinka jubno, Prebold, Paka Vele- ije, Merx v Celju in Šentjur- ja Golding-Rubin v Žalcu, ;eljska koča, Celeia, Evropa, ■urška mačka. Dobrava Zre- €, Planja na Rogli, Atomske oplice Podčetrtek ter zdra- diišča Topolšica, Dobrna, logaška Slatina in Laško. »Zaradi časovne stiske in lotrebe smo najprej naročili zdajo v srbohrvaškem jezi- :u. Izšla je v nakladi sedem isoč izvodov. Zanjo se nam e mudilo zaradi novosad- kega sejma in tamkajšnje uristične borze. Moram reči, la smo s to brošuro presene- ili vse in da smo bili edini, :i smo na ta način predstavi- i celotno območje. Sicer pa noram v isti sapi še poudari- i, da je to brošura, ki je na- menjena predvsem delav- cem v turističnih uradih, agencijah, torej tistim, ki po- nujajo in prodajajo hotelske zmogljivosti. Srbohrvaški izdaji bo že v kratkem sledila slovenska. Izšla bo v nakladi tri tisoč izvodov. Krog pa bomo skle- nili z nemško izdajo, ki bo imela deset tisoč izvodov,« je , poudaril glavni direktor Izletnika in nosilec te akcije Leopold Pere. Sicer pa brošura že v uvo- dnem delu na kratko sezna- nja in opozarja z glavnimi značilnostmi turistične po- nudbe na celjskem območju. Zatem se po kratkem uvodu in pregledu trinajstih indu- strijskih prodajaln blaga na širšem območju, ki so za tu- rista ali izletnika prav tako privlačne, s fotografijami ter opisi glavnih značilnosti, tu- di kuharskih, možnosti za re- kreacijo, za izlete in seveda za revervacije predstavlja vseh dvajset hotelov, oziro- ma zdravilišč kot celote. Izdajo v žepnem formatu zaključuje geografska karta celjskega turističnega ob- močja. M. B02l.C_ SOZD MERX POVEČANA DRUŽINA Petinštiridesetčlanski kolektiv gostinskega podjetja »Ko- šenjak« v Dravogradu se je na referendumu brez zadržanega ali nasprotnega mnenja v celoti odločil za integracijo v SOZD Merx. To je kolektiv, ki ima sedem gostinskih enot, izredno pomembno pa seveda tudi na mejnem prehodu Vič. In prav tu naj bi čez čas zrasel manjši hotel, ki bi bil namenjen predvserp prehodnim gostom. Po pripravljenem načrtu bi imel poleg restavracijskih in drugih prostorov še 76 ležišč, veljal pa naj bi okoli 74 milijonov dinarjev. Krog članic sozda Merx se tako, zlasti na gostinskem in turističnem področju, nenehno širi in krepi. MB ZIDANI MOST' PRENOVLJENA KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Bila je majhna svečanost za veliko opravljeno delo. V sre- dini prejšnjega tedna. V Zidanem mostu so na- mreč izročili namenu prenov- ljeno kolodvorsko restavraci- jo, enoto, ki posluje v okviru celjske temeljne organizacije TTG. Obnova je bila hudo po- trebna. Zdaj je delo končano in restavracija je dobila pov- sem novo obleko. Dela so opravili zlasti v tistem delu, ki je namenjen gostom. Tu sta zdaj dva predela, eden za okoli štirideset stoječih in drugi za približno pol manjši za goste, ki bi radi sedli. Po- leg tega je lepo urejen, pred- vsem z lesenimi oblogami, tudi restavracijski del, kjer je približno štirideset sedežev. In potem še dva separeja, ki sprejmeta skupaj okoli dvaj- set gostov. S prenovo stare restavraci- je so povečali njene zmoglji- vosti, zlasti pa ji dali lepši vi- dez in poskrbeli tudi za bolj- še delovne pogoje zaposle- nih. Za vsa ta dela so odšteli okoli 3,15 milijona lastnih sredstev. Tako se je lanskim prvim obnovitvenim delom v celj- ski kolodvorski restavraciji zdaj pridružila še enota v Zi- danem mostu. Obnovitvenih del pa s tem ni konec. 2e prihodnje leto nameravajo z deli nadaljevati v Celju. Tu je zdaj na vrsti druga faza kolodvorske resta- vracije, zlasti pa ureditev nje- nega samopostrežnega dela, tudi kuhinje. V načrtu je še preureditev turistične poslo- valnice na železniški postaji in prihodnje leto ali pozneje prav tako posodobitev potni- ških blagajn, prav tako na celjski železniški postaji. MB ZDRAVILIŠČE LAŠKO VSE ZA GOSTA Franc Peršeg novi direktor Ob 1. oktobra dalje oprav- lja dela in naloge direktorja v Zdravilišču Laško Franc Perše, doma iz Rimskih To- plic, pred tem. direktor rade- ške Kore, še vedno pa pred- sednik skupščine samou- pravne stanovanjske skup- nosti občine Laško. To so le najbolj skopi po- datki o človeku, ki bo odslej skrbel za delo in življenje v Zdravilišču in za razvoj zdra- viliškega turizma, ki je v družbenem planu srednje- ročnega razvoja občine La- ško opredeljen kot področje, ki mu bo treba posvetiti še več pozornosti. »Ukvarjam se pravzaprav z vprašanjem, kaj "zdravili- ški turizem« sploh je, oziro- ma kaj bi moral biti,« je tova- riš Perše glasno razmišljal, ko smo ga pobarali, kako na- merava usmerjati razvoj v ta- ko pomembni ustanovi, kot je zdravilišče. »Predvsem si pod to definicijo predstav- ljam kar najbolj učinkovito in posrečeno kombinacijo zdravstva in turizma. Turi- zma s konkretno ponudbo, ki naj bi služila našim go- stom oziroma pacientom kot čimbolj pestra izbira oblik preživljanja prostega časa. Za naše goste je vsakodnev- na terapija delo, zato si željo prostočasnih dejavnosti, ki bi bile čimbolj pestre in kreativne. Tudi zabavnih in kulturnih prireditev si naši gostje želijo, čeprav je treba reči, da je le-teh bilo sedaj kar precej. Dogovarjamo se z delavci SOZD Merx, ki prev- zema vlogo mobilizatorja teh dejavnosti, s tem pa bi lahko pri nas dvignili ponudbo na višjo raven: od boljše preskr- be v Laškem, organizacije izletniških točk, primernih za naše paciente do lova, ri- bolova in še česa. Seveda pa je osnovni pogoj vsemu uspešna realizacija naložbe v tem srednjeročnem ob- dobju.« M. AGRE2 POGODBA ZA VLEČNICO Prejšnji četrtek, 22. okto- bra, je glavni direktor Izlet- nika, Leopold Pere, podpisal pogodbo o dobavi in monta- ži manjše smučarske vlečni- ce za Celjsko kočo. Gre za pogodbo z zreškim Uniorjem ter za naročilo vlečnice, ki je znana pod imenom »Uniorček«. To je naprava, dolga 210 metrov, ki premaga višinsko razliko do 65 metrov in ki v eni uri prepelje 406 smučarjev. Po pogodbi mora Unior iz Zreč dobaviti vlečnico do sredine decembra letos. Upajmo in želimo, da bo še dovolj časa za njeno name- stitev na pobočju Tovsta. MB ljubljanska banka Splošna banka Celje Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. NA OBISKU PRI PIONIRSKI HRANILNICI NA PRVI OSNOVNI ŠOLI V CELJU ' Različna so pota varčevanja. Zače- njajo se v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, nadaljujejo se v vsem človekovem življenju. Pomembna oblika za krepitev de- narnega varčevanja med šolsko mla- dino so pionirske hranilnice. Kaj in kako delajo te hranilnice, te banke v malem na osnovnih šolah? Na to vprašanje je odgovorila Saška Golob, učenka 6. c razreda Prve osnovne šole v Celju, ki je zapisala: »V lepem mestu ob Savinji je leta 1975 naša šola slavila stoto obletnico prve slovenske šole. Istega leta se je zgodilo zame še precej drugih po- membnih reči: postala sem učenka prvega razreda, na šoli pa smo usta- novili pionirsko hranilnico. Prvo leto so bančni delavci delali kar na hodniku ob šolskih mizicah, ki niso skrivale častitljive starosti. Okrog mizic je bila vedno gneča. Ne- kega dne sem se v gnečo otrok vrinila še jaz. Privabil me je žvenket kovan- cev in veliki barvasti postri s črno modrimi pikapolonicami. Nehote sem proti njim stegnila roko in učenka iz višjega razreda - bančna delavka me je pogledala. ,še meni enega', sem prosila. Ker sem bila najmanjša v sku- pini. §em se ji verjetno zasmilila, zato fni ga je dala ter pripomnila: .Drugič pa prinesi tudi dinarčke. S posterjem v roki sem zdrvela v učilnico. Tisti dan smo se vso uro Pogovarjali o varčevanju. Verjetno je bilo to 31. oktobra. V šestih letih se je pri nas, na Prvi Osnovni šoli, mnogo spremenilo. Sta- re mize smo nadomestili z lepimi pulti in udobnimi stoli, k reklamni deski nas vabijo članki sošolcev, risbe, na- gradni material in rezultati tekmo- vanj. Za računske operacije sta nam na razpolago digitron in računalnik, med bančnimi delavci za delovno mi- zo pa sem letos tudi jaz. In katere so naše bistvene naloge? Cicibane in pionirje navajamo na varčevanje denarja in smotrno pora- bo privarčevanih sredstev; - pionirji in mladinci varčujemo z materialom in energijo; - z očiščevalnimi akcijami in z zbira- njem sekundarnih surovin pa skuša- mo lepšati našo okolico in zaščititi naravo. Za praznjenje žepov in hranilnikov posluje naša hranilnica vsak dan, ra- zen ob petkih, ko je na delu nadzorni odbor. Z materialom varčujemo tako, da čuvamo učbenike, za katere plačamo le obrabnino, za tihe vaje pa smo si priskrbeli odpadni papir iz tovarne Aero, da listov ne trgamo iz zvezkov. Posebno uspešni smo bili pri'^delov- nih akcijah in zbiranju sekundarnih surovin, V lanskem šolskem letu smo z ure- janjem zelenic in betoniranjem šol- skega dvorišča prihranili šoli lepo vsoto denarja, saj smo prostovoljno opravili čez tisoč ur. Ob dnevu .velike metle' smo oči- ščevalno akcijo s šolskega dvorišča razširili tudi v krajevno skupnost, kjer živimo. Skozi vse leto smo organizirali zbi- ralne akcije: - vsak drugi mesec smo s starim ča- sopisnim papirjem napolnili kontej- ner za RK in tako omogočili bolni učenki drugega razreda, da je lahko šla na brezplačno zdravljenje na De- beli rtič; - razredne skupnosti od četrtega ra- zreda dalje so samostojno, vsaj en- krat v letu. nabrale poln kontejner pa- pirja, denar pa vložile v pionirsko hra- nilnico. Vsega papirja smo zbrali več kot petnajst kontejnerjev in s tem re- šili pred sekiro marsikatero drevo, da o zaslužku, ki tudi ni bil tako majhen, niti ne govorimo. Za tovarno Lek smo nabrali 2600 kg divjega kostanja, ob koncu šolskega leta pa še 1600 steklenic. V letošnjem šolskem letu nam je komunalno podjetje Dinos odstopilo en kontejner za vse leto. Učenci dnev- no prinašajo star časopis in vodijo evidenco o količini. V vsaki etaži smo namestili za papir tudi velik koš. Te čistilke dnevno praznijo, saj je pri li- kovni vzgoji kar precej mokre in bar- vaste papirnate podlage, ki bi sicer pomenila le navlako. Tudi glede pla- čila je z Dinosom prav prijetno sode- lovati. Kaj naj povem za zaključek? Morda to. da je naša pionirska hra- nilnica šele prav zaživela, da vključuje iz leta v leto več pridnih varčevalcev, ki spoznavajo, da je treba za vsak kovanec delati in je zato treba skrbno ravnati z njim ali pa morda to. da se bomo za akcije zbiranja sekundarnih sredstev še odločali in morda vključe- vali še nove. izkupičke pa varno nala- gali v naši pionirski hranilnici.« OB 31. OKTOBRU, SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA, ISKRENE ČESTITKE VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM IN TUDI ŽELJA PO DOBREM SODELOVANJU V PRIHODNJE 1? stran - NOVi TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober ?Lt£ALNA ŠOLA Kot je pri celjskem alpinističnem odseku že v navadi, je tudi letošnja plezalna šola privabila številen skupek obeh spolov - več kot 25 - na prvi sestanek. Število je glede na prostorsko stisko, pa tudi pogoje usposabljanje previsoko. Zaenkrat vreme ne dovoljuje vežbe v skaU in tako števio na teoretičnih predavanjih ostaja isto. Ko bo treba pogledati malce v globino in čez kakšen mesec z zasneženega grebena nekje nad Okrešljem, bo število tečajnikov zdrknilo na obi- čajnih 12 do 15, kar je ravno prav, da ima vsak od »starih gadov- svojega na vrvi. Pragram plezalne šole je izdelan po zahtevnih pravilnikih komisije za alpinizem, kamor smo pridjali še nekaj svojega - tabor v Paklenici in Kleku, kjer mladi na neposreden način m relativno varno pridejo do prvih resnih alpinističnih izku- šenj. Čeprav je za nami že dvoje predavanj (uvodno ter vsebina in porhen alpinizma), je še vedno čas, da se mladi priključijo in zamujeno nadoknadijo brez težave. Opozarjamo po- novno, da mlajših od 16 let brez privolitve staršev ne sprej- memo. Zlata jesen se je vsaj začasno poslovila, zato opozarjamo vse planince in alpiniste, da se je v gorah snežna odeja približala tisti kritični debelini, ko na travnati podlagi drsijo prvi plazovi. Ker imamo vsi še preveč poletnega v kosteh je bolje, da ostanemo doma, dokler sneg ne »sedi« in bližnja zima ne pokažejo, kako resno misli z letošnjo sezono. CIC V prvem snegu do pasu smo bliže dolini kot vrhu - 29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 IVILADr PIŠEJO, 24. OKTOBER DAN OZN 24, oktobra 1945 je začela veljati ustanovna listina 2dnJ*enih narodov. Zato praznujemo na ta dan vsako jeto Dan združenih narodov. Listino so podpisali 1945. leta v San Franciscu. Svetovno or- ganizacijo je v imenu svojih ljudstev ustanovilo 51 pred- stavnikov raznih držav. Od ta- lirat pa se je Združenim naro- dom priključilo še preko 80 držav. .Mi ljudstva Združenih na- rodov ...« se glase uvodne be- sede ustanovne listine. Te be- sede- predstavljajo danes na milijone ljudi domala po vsem svetu. Združili smo se zato, da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami voj- ne, ter da sodelujejo v naporih za uresničitev miru, prija- teljstva med narodi, pravično- sti in napredka. OZN je orga- nizacija enakopravnih, suve- renih driav, ne pa svetovna vlada. Je organizacija, ki po- maga reševati spore in proble- me, ki se danes čestokrat po- javljajo. OZN sodeluje pri vseh vprašanjih, ki so sploš- nega pomena za človeštvo.. Združeni narodi ne predpisu- jejo zakonov, po katerih bi se države morale ravnati. V kon- ferenčnih dvoranah Združe- nih narodov imajo pravico glasovati vsi, ne glede na to ali so to predstavniki velikih ali majhnih držav, bogatih ali reviuh in tudi ne glede na ra- zlična politična gibanja in družbeno ' ureditev. Uspeš- nost delovanja OZN je predv- sem odvisna od držav članic, v kolikšni meri spoštujejo in uresničujejo sklepe in ukre- pe, ki jih sprejemajo. Veliko- krat Organizacija združenih narodov pri reševanju različ- nih težav prispe'/a velik in po- memben delež. V okviru OZN deluje tudi veliko naprednih držav, ki imajo iz leta v leto večjo vlogo v delovanju Zdru- ženih narodov. Najpomemb- nejše so članice gibanja neu- vTščenih, ki v boju za enako- pravnost, za miroljubno sožit- je med narodi, za neodvi- snost, za gospodarski napre- dek, za privlačnejši svet na- stopajo enotno in tudi vedno bolj odločno. MELITA SENDLINGER, Prva osnovna šola Celje MOJE VARČEVANJE že kot majhen otrok sem si strašno želela, da bi dobila ko-^ lo. Ta moja želja je postajala iz dneva v dan večja, jaz pa ne- strpnejša. Starše sem veno- mer nadlegovala, naj mi ga kupijo, a se niso dali naprosi- ^ti. Mami pa mi je dejala, da naj varčujem. Z veseljem sem jo ubogala in hranilnik je posta- jal iz dneva v dan bolj poln. Z zavistjo sem gledala prijatelji- ce, kako so se postavljale s kolesi. A vseeno nisem izgu- bila poguma in sem si mislila: »Le počakajte, saj ga bom tu- di jaz kmalu imela!« S to mi- slijo sem potlačila v hranilnik kovanec, ki sem ga že hotela zapraviti za čokolado. Sčasoma se mi je nabralo v hranilniku dovolj denarja in nestrpno sem pričakovala dan, ko se bom zapeljala z no- vim kolesom. Takrat so zame ure tekle prepočasi in tudi noč je bila predolga. Verjetno je bil moj najsrečnejši trenu- tek, ko sem kolo držala v ro- kah. Sklenila sem, da bom še naprej varčevala, kajti želja nikoli ne zmanjka. TATJANA LONCARIC OS Marjana Nemca, (Radeče PRIVID (Ob dnevu mrtvih) šel je v šjmi svet vojak, mnogo let ga ni bilo nazaj, spraševali smo se: -kje je?' Nihče ni vedel, kako, zakaj? Neko noč nekdo potrka, plaho, tiho obstoji, obraz neznan obrašča gosta brada, sprašujem se: »Kdo si?« Tiho mane si premrle roke, oči te nemo govore, a ta noga razcefrana, groza, kakšna je. Pozabi na vse bolečine, prijazno, grenko se nasmehne, takrat spoznam ga. Moj oče, moj partizan! Skočim proti vratom, kjer njegov lik stoji, hočem mu podati roko, a v tistem trenutku ga več ni. Se vedno veter brije okrog voglov še vedno vrata so odprta, zavem sa, da je bil to le privid, resnica s smrtjo je zastrta. JOŽICA BLAS 0& Marjana Nemca, Radeče SREČANJE PIONIRJEV JUGOSLAVIJE V JABUKI Po prvomajskih praznikih me je tov. za slovenščino po- klicala pred svoj kabinet. Naj- prej sem se ustrašila, potem bi pa najraje skočila do stro- pa. Zvedela sem namreč, da gremo Andrej, Manja in jaz v Jabuko na zbor pionirjev Ju- goslavije. Najbrž ne veste, kje je to. Tudi sama še nisem sli- šala za ta kraj. Leži nekako na tromeji Cme gore, Bosne in Srbije blizu Prijepolja. Znana je predvsem po NOB. Tam je padel in je pokopan narodni heroj Boško Buha. No, začela sem se mrzlično pripravljati na to potovanje Tako sta pretekla dva tedna, mineval je tudi tretji, ko sem nenadoma zbolela. Huda vro- čina je podprla mamino trdi- tev, da imam angino. Vendar pa so me tablete zadnji čas rešile in v četrtek sem odpoto- vala. Slovenijo je zastopalo deset pionirjev. Najprej smo se od- peljali v Maribor, kjer smo ko- maj še ujeli letalo za Beograd. Tam smo presedli na vlak. Dolgo smo se vozili, dokler se le nismo »pricijazili« do Prije- polja. Pokrajina ni bila poseb- no zanimiva. Razen nekaj ovac in jezer nismo videli ni- česar, kar bi morala posebej omeniti. Na vlaku smo peli in se po svoje zabavali. Vsak si je Ja- buko drugače predstavljal, a nihče si je ni pravilno. Jabuka je vas, oddaljena od Prijepolja le pol ure. Ima le pošto, trgovino, spominski dom in nekaj hiš. Nastanili smo se v domu. Spodaj je bila restavracija, zgoraj pa so bile sobe. V njih so visele slike he- rojev in vseh, ki so tukaj padli med NOB. Prvi večer smo za- kurili taborni ogenj in dekla- mirali ter peli. V restavraciji je bil kulturni program, mi pa smo šli spat. A zaspali nismo do enih zjutraj. Pogovarjali smo se z drugimi dekleti o vsem mogočem, največ pa o šoli in našem kraju. Naslednji dan smo imeli ra- port, potem pa nekaj prostega časa. Nabrali smo cvetje in položili šopke na številne ki- pe junakov. Pred domom so stale tudi gugalnice, da smo se razživeli na njih. Sele zvečer, ko se je začel ples, smo se spomnili, da moramo noter. A gorje! Iz jedilnice sta stopila tovariš in tovarišica in nas nagnala spat. Pošteno sta nas okregala in za kazen nismo smeli cel večer nič plesati. Fantje so takbj za- spali, me pa ne. Bedele smo pozno v noč. Zjutraj je prišel čas slovesa. Poslavljali smo se vsevprek. Obljubili smo si, da si bomo redno dopisovali in res sem prejela kar pet pisem. V Jabuki je bilo lepo in vsi si želimo, da bi se še večkrat srečali. Vsi različnih narodno- sti, a vendar ene same bratske in enotne Jugoslavije. NELI SOTLAR, 7. r. OS Mariana Nemca, Radeče ŠAHISTI NA OŠ I. CELJSKE ČETE Na osnovni Soli I. celjske čete že od pričetka šolskega leta deluje šahovski krožek. Učenci pridno vadijo, rezulta- te pa so prvič pokazali, ko so medse povabili Boža Stucla, trenutno enega najboljših celjskih šahistov in mojstr- skega kandidata, da se z njim pomerijo v sirStiltanki. Odi- gral je 24 partij in zmagal z rezultatom 23:1. Od učencev sta remizirala Petra Spes in Peter Zalokar. Božo Stucl se sicer ni znojil, čisto lahko pa mu tudi ni bilo zmagovati. VESNA KOLKA POHOD PLANINCEV NA CELJSKO KOČO Nedelja je. Zbudila sem se zelo zgodaj. Spomnila sem s*, da je danes moj prvi planinski pohod na Celjsko kočo. Hitro sem se umila in oblekla, kajti dogovorjena ura pohoda se je faUžala. Izpred šole smo krenili pro- ti Pečovniku, kjer smo poča-J kali še ostale člane planinske- ga krožka. Razdelili so nam kartončke na katerih so bili vpisani naši osebni podatki. Krenili smo skozi gozd. Vreme je bilo suho in sončno. Listje je kar šelestelo pod no- gami. Med potjo smo se pogo- varjali in igrali. Tudi ustavili smo se pri domačiji Lipšek in se odpočili. Po počitku pa smo spet nadaljevali pot proti cilju. Na Celjsko kočo smo prišli po treh urah hoda. Tam smo se posedli in se okrepča- li. Od tam pa smo nadaljevali pot proti koči, v kateri im.ajo lovci svojo lovsko opremo. Odložili smo vsak svojo torbo, popili sok in se igrali. Pot domov je bila veliko krajša. Tekali smo po vijuga- sti poti v dolino. V Pečovniku smo ^ili ob treh popoldne. Tam smo se poslovili in odšli, vsak na svojo stran. Z našim prvim letošnjim pohodom sem bila zelo zado- voljna. NEVENKA BORLAK, 4. b. OS Franja Kranjca, Celje DELO V SOBOTO V soboto sem dobil važno nalogo. Mamica mi je dejala: »Danes boš pomagal spravlja- ti premog v kotlovnico.« Pre- moga je bil velik kup. Jaz in sestra sva ga nalagala, mami- ca ga je pa vozila. Nekaj časa sem pridno delal. Ko sem bil že izmučen, mi ni šlo več delo od rok. Mamica me je videla, da se obotavljam in me je po- karala naj hitim. Nebo se je pooblačilo. Z ne- ba so začele padati prve kap- lje dežja. Hitreje sva začela nakladati naš premog. Ves trud je bil zaman, dež se je vlil preden smo bili gotovi. Ves vesel sem stekel v kuhinjo. IGOR KUSTER, 3. a. OS Zreče 'EKARNA RUDIJA LEBIČA IZ ROGATCA DIŠEČ KRUH IZ STARE PEČI Pri Lebičeviit se ubadajo s pekarstvom že sto in več let iovi Lebičeve pekar- Rogatcu bi lahko pri- povedovali privlačne zgodbe o ljudeh, navadah, o njihov^em okusu in živ- ljenju, če bi le to znali. Kajti stari so že sto in več let. kolikor je pač stara pe- karska obrt pri Lebičevih. Danes jo opravlja Rudi Lebič. že pred njirn pa sta vodila pekarno njegov oče in ded Rudi I-*?Bič pa je lastnik pekarne od leta 196.=i. Pravzaprav sem se s pekarstvom ukvarjal že od vojnih let dalje,« pripo- veduje Rudi Lebič. »Leta 1943 me je namreč oče po- slal v uk za peka v popol- dansko obrtno šolo v Ro- gatcu in ko sem jo uspeš- no končal, sem pričel de- lati v očetovi pekarni. Se nekaj let po vojni je pt^- karno vodil oče, nato pa je pričel veljati dekUet. s ka- teririn so se morale združi- ti vse obrtne dejavnosti v Rogatcu. Postal sem po- slovodja v pekarni, ker se je oče upokojil. No. leta 1965 pa se'je to na silo ustanovljeno združenje razdružilo in spet sem po- .stal lastnik te pekarne. Skupaj z menoj delajo v pekarni še trije peki in tu- di en pripravnik. • Kruh iz Lebičeve pekar- ne je po svoji kakovosti znan tako pri Rogatčanih samih, kot tudi pri okoli- čanih. Dolgo vrsto let so namreč v tej pekarni pekli kruh za naročnike iz Hr- vaškega Zagorja, zaradi hitro naraščajočih prevoz- nih stroškov pa so Lebiče- vi pred leti prenehali oskrbovati prebivalstvo onkraj Sotle s svojim kru- hom. Sedaj pečejo kruh zgolj za prebivalce Rog.at- ca in bližnje okolice. Dnevno ga spečejo 500 do 600 kilogramov, odvisno pač od vremena in letnega časa. - Poleti, ko je delo na polju, prodamo znatno več kruha kot sicer,« pove Rudi Lebič. »Prodaja pa je odvisna tudi od vreme- na, kajti v lepih dnevih pride po kruh v našo pe- karno tudi veliko kmetov iz okoliških vasi.« In katere vrste kruha pečejo pri Lebičevih v Ro- gatcu? Peki mesijo in pe- čejo črni in beli kruh, pa domači koruzni kruh. . ržen in modelni kruh ter zemlje in pecivo. Največ gre seveda čjnega in bele- ga kruha, ki pa zaradi do- govorjenih c-en ne prinaša dohodka. Osnovne vrste kruha prav z.iprav pečemo z izgubo." piavi Rudi Le- bič, »saj nam kompenza- cije, ki jih dobimo za te vrste kruha, ne morejo po- kriti dejanskih proizvo- dnih stroškov. Drugače je seveda z ostalimi vrstami kruha, katerih cene se oblikujejo na podlagi de- janskih stroškov. Sicer pa je tako. da stroški pri peki kruha veliko hitreje nara- ščajo kot cene. Tako da kaj prida dohodka s peka- rijo ni pričakovati.- Pri Lebičevih pečejo kruh še v stari parni peči. ki so jo pripeljali od ne- kod z Nemškega že leta 1942, nadomestila pa je staro štajersko peč na drva. s katero je pričel Ru- dijev ded. Peki, ki sedaj delajo v Lebičevi pekarni v Rogatcu, so pohvalili parno peč in zagotovili, da ima kruh. ki prih'5ja pečen IZ nje. prav poseben okus. .Sicer pa - najboljši oce- njevalci Lebiče\ega kru- ha s)<) Rogatčani. ki že de- setletja prihajajo v to pe-' karno po kruh. Ze vedo. zakaj. Brtx skupinske slikejit vedi ne gre. Zvonko Per. lastnik pekarne Rudi Lebič, Alojz Kores, Josip Lazar in Ivan Antolič. Pek Zvonko Per že vrsto let dela v Lebičevi pekarni. Na sliki ga vidimo, kako ravnokar nalaga hlebce kruha v parno peč. 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober TTG - CELJE IN NOVI TEDNIK, RADIO CELJE NA MORJU JE LEPO TUDI JESENI Z Zelenim vlakom v Rabac Peljemo se z Zelenim vlakom, ki ima samo dve postaji Celje in Pazin. Cilj našega pa je Rabac. Tradicionalni jesenski izlet na morje sta tudi le- tos organizirali TTG - Celje in Novi tednik, Ra- dio Celje. Potnikov je devetdeset. Zbrali so se iz vseh krajev prelepe savinjske doline. V glavnem so upokojenci,- veliko je tudi mlajših pa tudi deklet in fantov ne manjka. Za udobno in varno vožnjo skrbita stro- jevodja Alfonz in Lojze, za organizacijski del potova- nja sta zadolženi Jolanda Pečar in Marija Bušino- ski. Na radijskih valovih »zeleni vlak 904« sprem- ljata več ali manj resne dogodke Srečko Centrih in Sandi Jekl iz kulturne-- ga društva Zarja. Tekoča vprašanja pa sproti rešu- jeta toča j a Rade in Janko. Ekipa zelenega vlaka je torej dobro pripravljena na dvodnevni izlet. Z vsakim kilometrom je manj oblačno, potniki pa bolj razpoloženi. Pogovor je stekel. Nekateri so na izletu v tej organizaciji že drugič, nekateri že četrtič ali petič. Med njimi je tudi Edita iz Celja. Rada potu- je. BUa je že v Pulju, Me- dulinu, v Benetkah in v Beogradu. »Taki izleti so praktični. Ljudje so pona- vadi veseli, med takimi ljudmi sem rada,« pravi s širokim nasmehom in na- daljuje pogovor s sopot- nico. Med potniki je veliko ta- kih, ki so v garažah pustili svoje avtomobile; Ugotav- ljajo, kako prijetna je vož- nja z vlakom. Saj ni trebd nenehno skrbeti za cesto pred sabo, za poln tank in radarje za vogalom. Po mili volji se lahko predajo svojim mislim ali pogovo- ru s sopotniki in enkrat za spremembo lahko tudi oni občudujejo naravo skozi okno. Prispeli smo v Pazin. Na železniški postaji smo pustili Zeleni vlak. Poseb- ni avtobusi pa so še pri- pravljeni za prevoz potni- kov v Rabac. Organizacija izleta teče po programu. V programu je tudi ogled »Kaštela« z etnografskim muzejem v Pazinu. Marija in Jolanda sta prevzeli vlogo kustosa in popeljali izletnike skozi stoletja sta- ro utrdbo »istrske grofi- je«. Delček iz življenja istrskega kmeta bo tako ostal v trajnem spominu- udeležencem izleta. Mar- sikateremu od starejših potnikov pa se je utrnil spomin na nekdanje čase in je lahko ugotovil, da se tudi življenje slovenskega kmeta ni kaj bistveno ra- zlikovalo od tega tu v osrčju Istre. Sonce, ki je obsijalo Kaštel in staro- davno istrsko mesto, je, pregnalo hlad muzejskih soban in spominov. Na dvorišču je skupina otrok s spontano pesmijo doča- kala pptnike. Utrip vsak- dana nas je opomnil, da je dolga vožnja nekoliko le utrudila potnike, in vzbu- dila apetit. Samo še nekaj deset minut vožnje z avto- busom skozi sliko\'ito po- dobo jesenske Istre in že, smo prispeli na cilj našega potovemja - v Rabac, staro znano obmorsko letovišče na jugu Istre, ki se je zad- nja leta razvilo v rekreaci- ski" p>očitniški center na severnem Jadranu. Natakarji so s hitrostjo, ki jo turisti v naših letovi- ščih niso vajeni, postregli z obilnim dobrim kosi- lom. Del potovanja je to- rej za nami. Nastanili smo se v hotelskem komplek- su hotelov Narcis, Mimo- za in Hedera. Vsaka soba je s pogledom na morje. In človek preprosto ne ve, ^ sili naj popoldne preživi na terasi svoje sobe in uži- va ob razgledu na zaliv, ali naj se sprehodi ob obali, ali naj se prepusti užit- kom kopanja v zaprtem bazenu, keir tudi spada v hotelski aranžma. Glede na zadovoljna lica izletni- kov ob večerji, lahko skle- pamo, da so preživeli čas, tako kot jim najbolj odgo- varja. Po večerji je bil zabavni program s še bolj zabav- nim kvizom in vodenje te- ga dela smo prepustili »zarjanoma« Srečku in Sandiju. Brez nagrad tudi tokrat ne gre. Teh je bilo veliko. F*rispevale pa so jih Delovna organizacija, EMO, AERO, LIP - Konji- ce, hotel Evropa Celje, LESNINA, TOZD Sopota Radeče, AMD Šlander, AMZ, tehnična baza Celje, Aranžerstvo Ana, TTG pa je udeležence izleta, ki najpogosteje potujejo v organizaciji TTG-ja, na- gradilo s potovanjem v Beograd. Jutro je za nekatere prišlo prezgodaj, drugi pa so hitro pospravili zajtrk in se napotili na sprehod in ogled kraja. Tako je mi- nilo dopoldne. Vsi so si edini v tem, da je premalo časa, da bi se popolnoma vživeli v okolje. Edini pa so si tudi v tem, da je do- volj časa za skleF>anje no- vih poznanstev in prija- teljstev in tudi, za dobro počutje v prijetnem dru- aačnem okolju. Se eno okusno kosilo in hotelski kompleks Hedera, ki že vrsto let dobro sodeluje s TTC-jem iz Celja, bo ostal v dobrem spominu tudi udeležencem izleta. Si>et smo na Zelenem vlaku. Vračamo se v Celje. Med potniki se je že razvil živahen pogovor. Srečko in Sandi neutrudno, bolj ali manj resno, posežeta v pogovor in tako hitro mi- ne čas do Celja. Prehitro. Ker je slovo težko, bomo to ispustili. Kajti TTG je že ob tem izletu dobil toli- ko prijav, da bo verjetno Zeleni vlak še v decembru odpeljal proti Pulju, kdaj, kako, kakšen bo program pa boste seveda lahko prebrali na straneh Nove- ga tednika. Vsekakor pa lahko mimo zaupate TTG-ju in ekipi Zelenega vlaka, ki se na svoje delo dobro spoznajo. To nam več kot zgovorno priča tu- di izlet v Rabac. Zeleni vlak Celje-Rabac z dvemi vagoni je bil do zadnjega sedeža zaseden. To je lahko samo vspodbuda organizatorjem, da bodo še v prihodnje nadaljevali s podobnimi izleti. Hoteli Narcis, Mimoza in Hedera tvorijo hotelski kompleks Hedera, kjer je poskrb- ljeno za udobno bivanje med oddihom, za dobro prehrano in za celo paleto zabav- nih in športnih programov. Sandi Jekl in Srečko Centrih sta poskrbela za to, da je razpoloženje na vlaku ostalo zmeraj na vrhu. Na poto- vanju s ttg-jem sta bila prvič, toda ne zadnjič... Panika in Jože Jagričnik iz Liboja sta, iz skupine izletnikov, najdalj poročena. Poročila sta se pred 46 leti. Na mlada leta sta veliko delala na svoji kmetiji, sedaj pa v miru in velikokrat na potovanjih preživ- ljata svoj čas. Obiskujeta otroke in vnuke, teh imata kar devet in eno pravnukinjo. Tudi onadva sta z izle- tom zadovoljna in najbrž ju bomo še srečali na Zele- nem vlaku na enem od prihodnjih izletov. Rosova Panika je šla že tretjič letos na izlet pre- ko ttg-ja. Odkar je sama ostala, hodi na potova- nja. Malo zato, da ji ni dolgčas, v glavnem pa, da spozna še kaj več sveta. Vesna je stara 16 let. Na izletu je bila najmlajša. Pravi, da je sicer pogre- šala družbo vrstnikov, vendar si ni mislila, da je tudi v družbi starejših lahko tako prijetno. Gizela in Ivan Tkavčec iz Polzele sta ugotovila, da so taki izleti prijetna in zabavna sprememba. Žal jima je, da se že prej nista udeležila podobnih izletov, zato bosta od slej bolj redno spremljala tovrstne ponudbe. Na izletu v Rabcu sta sklenila nekaj novih poznan- stev. S programom in organizacijo izleta pa sta zelo zadovoljna. Kukovec Rozalija in Klajnšek Ana ponavadi skupaj hodita na izlete in sta^ ljubiteljici takih potovanj. Obe sta vesele narave in družbi, kjer se pojavita, najbrž ni dolgčas. Tudi na tem izletu sta spoznali nekaj novih znancev. Kot pravita, jima ni nikoli dolgčas. In še ena »gasilska* za udeležence tradicionalnega jesenskega izleta na morje. ^ 29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 JOSIP JURČIČ DOKTOR ZOBER 6 ^otvgozd je vodila mimo grada, tik spredaj pred vežo. A ni htel tam mimo hoditi. Ni hotel srečati gospe, od jere je bil tako nevljudno' spoden. Zato si je bil dal ^^zati nekoliko daljšo stezo za gradom, bolj pod jarkom, '^l" tudi čez graščinski vrt, vendar precej za hišo in že "^0 nizko, da ga je drevje zakrivalo. Tam je hodil zvečer l^ov dosti dni, vselej neviden. To se je spremenilo po ^^čem slučaju. ^^kega večera pred mrakom je sam mimo grada šel,„ l^j' po navadi. Ker je bil svojega pomagača že izgoz^a na ^0 poslal, nosil je sam, kar je imel s seboj instrumentov ^''^gih reči, povezano v podolgovati zavoj. Od Pražankom ga sreča berač, naprosi ga miloščine in, ^obi mali novec, opozori gospoda, da se mu je razvezal ^en nogaviški, tedaj za človeka, ki iz grmovja prihaja, ° običajna, ne posebna nesreča, ki se hitro da popraviti ^ navadnem življenju nima ni najmanjšega nasledka. Sače se je pripetilo tu pri našem prijatelju Ivanu Liscu.' y^^lost. razvezan stremen, pomenja mu majhno epoho. ia^^^ na/nred zvezani svoj tovor z rame na travo, sedel i^l< in si popravljal svojo toaleto s počasnostjo kakor J .^k, ki še mu ne mudi. Baš se je rumenilo nebo v zatonu, J^.^ep pogled. Vstane in se ozre, da bi pobral povezane - ali tu leži grajski pes, velik kot star volk (Lisec niti J, ^ kdaj mu je prišel za hrbet) ter jezno zarenči in zobe J ^^e, ko Ivan roko stegne, da bi pobral svojo culo! ij^^^^a večkrat, a ne more; pes taco polaga na njegovo f^^^^ in kdo se more s temi zobmi boriti. Jasno je bilo Jp, Liscu, da pes misli nekako tako: »Vse, kar leži na '^išču moje gospodinje, vse je njeno: jaz sem varuh in ta človek bi nam tole stvar rad ukradel!« Kako zdaj velikanskemu psu dopovedati, da se moti? Kako njega, starega stražarja, preveriti, da ta stvar na tleh ni imetje njegove gospodinje, nego s seboj prinesena? Lisec čaka, misleč, da se bode pes naveličal in odšel Ali ta je imel še večje potrpljenje. Jezik je pomolil na dan in ga hladil mimo ležeč z največjo flegmo; za Lisca se niti zmenil ni; samo kadar je on zopet hotel poskušati pobrati svoj zvezanec s tal, tačas se je, Sultan na noge postavil, zarenčal, in bil tako grozen, da je bilo jasno videti njegovo pasje mnenje: »Eden od naju bode obležal, če se sprimeva.« In brez dvoma bi bil ležal Lisec, kajti orožja ni imel nobenega s seboj, ko bi bil že smel na uboj misliti. O prostem zapode- nju pri Sultanu ni bilo sodbe. Položaj bi se bil škodoželjnemu gledalcu zdel humoristi- čen, a za našega prijatelja je bil vendar prekleto ozbiljen. Svoje blago čez noč tu pustiti, to vendar ni mogel. Zadnji pokušaj: da li je možno Sultana prevariti? Ivan gre počasi po stezi, kakor da bi resigniral na svoj zavoj, pak se skrije za bližnji grm. To je na videz pomagalo. Sultan je bil prevarjen, vstane, pusti svoje mesto in s počasnim korakom kakor zadovoljen kmet v nedeljo popoldne med njivami koraca proti gradu. A tu se obrne zopet, sede na zadnjo oplat svoje kosmatine, podpre s sprednjima nogama široko obraslo glavo in široke prsi in gleda, kakov je ta svet in kaj se godi po njem. Gleda in ne dopada mu, kar vidi. Izza grma je stopil Lisec in gre proti svoji culi. Pride do nje in jo srečno prime, pod paz- duho dene in odnesti hoče. A tu je bilo pa Sultanovega potrpljenja konec, hipoma vstane in v velikanskih skokih čez tri krtine, čez strm in grm navzdol dirja. Lisec ga vidi in, vedoč, da se ljuto vrže nanj, če mu plena brž ne izroči, metne svoje zavito orodje hitro od sebe proč, psu nasproti, pes skoči nanje in bila sta zopet v prejšnjem položaju. Tu je moral kdo domačih na pomaganje priti in psa odpraviti. Ali v grad on vendar ne more sam, on, ki je bil tako odpravljen iz njega! In drugega človeka ni bilo nikjer videti, mrak je bil vedno večji. Vendar zažvižga proti gradu in zakliče, enkrat, dvakrat. Okoli ogla pride umazana dekla in trebalo je mnogo migljajev, preden je blizu prišla, a pes ni hotel iti ž njo, morala je pretuja biti, zato odide s tolažbo, da bode gospe povedala. Lisec je že mislil reči, da tega ni treba, a vendar ni rekel Po stezi pride stara gospa. Počasi stopa s svojo palico. Od daleč že Lisca bistro gleda. Prišedši do njega, obstane. » Vi ste tisti inženir?' čudeč se vpraša. »Da, milostiva gospa, prosim, odpravite svojega psa. da morem svojo culo pobrati,-^ reče on ostro. Starka pobere zavoj in ga da Liscu. Psa prime za ovratnik in ga z roko pohvali. Ivan hoče po tihem poklonu kar oditi. Kaj je mogel z blazno damo govoriti? Neki strahu podoben čut ga je vlekel od nje proč. »Čakajte, gospod,« pravi pak ona mirno in z dobrohot- nim glasom.. »Jaz se imam še opravičiti pred varnih da vam nisem kvartirja dala. Ne zamerite. Tačas je bil tak dan zame. Jaz sem bolna. Ne vem, kaj sem vam govorila, a ne mislite več na tisto. Sicer tudi ni, da bi pri nas stanovali, vi ste mlad, jaz imam mlado hčer. Ce manj pride v družbo takih ljudi, kakor ste vi eden, bolje zanjo. - Kakovo imate postrežbo v vasi? Gotovo slabo. Ce kaj potrebujete, pošljite k nam. Ali pa vam jaz pošljem, če kaj želite!« »Hvala, gospa,« odgovori Lisec nekako boječ, a tudi močno iznenaden. Govorila je sicer odločno, a popolnoma pametno in razborito. O oni blaznosti, v kateri jo je prvič videl in o kateri mu je že voznik pripovedoval, ni bilo ničesar na njej. ^ »Ce kaj potrebujete, pošto dajte, po komer je, ali meni ali gospodični Senčar, ženirati se pri nas ni treba. Sami pač ne hodite, ker, kakor sem vam že rekla, nimam rada obisko- vanj. Kje ste potem stanovanje dobili?« »V vasi doli," odgovori Lisec. »V čigavi hiši? Ne veste imena?« vprašuje gospa čisto lahko in ravnodušno, kakor se govori, da se sploh kaj govori. »Pri Šolarju.« »Kaj? Tako se ne pravi pri nobeni hiši,« pravi stara gospa in se na pol nasmehne, dasi resno. »Pač, gospa, morda pa vam je v spominu samo drugo ime, ki sem ga tudi mnogokrat čul, to je staro hišno ime: pri Zobru.» »Kje? Zakaj pri njem!« zavpije gospa naenkrat, zgane se, pogleda ga z živo ostrostjo in se obrne od njega. Kak bes jo je obšel? Sprememba je bila v obnašanju gospe tako nagla, prehod iz najpametnejše govorjene diskusije v neko bolestno na- vezanost tako čuden, da je Lisec med potom mislil: tu so morali posebni dogodki krivi biti. In ko je tako premišljal, zapazi, da ne hodi sam proti Volčjaku, nego da ima sprem- ljevalca, grajski pes je šel ž njim. Ko je videl, da je gospod govoril z njegovo gospodinjo, spoznal je Sultan, da je tu prijatelj, hotel je tedaj svojo sitnost s posebno uslugo po- praviti. Spremi Lisca do vasi, tam pa se obrne, to .se ve, brez slovesa. ŠESTO POGLAVJE Drugi dan je delal Ivan doma v izbici »Zobrovega dok- torja«. Iznenada je dobil "obiskovanje«, kakršnega se ni nadejal. Potrkalo je na vrata in, misleč, da prihaja njegov strežaj - vaški postopač, slepi Lovš - niti ni glave od papirja vzdignil, na katerem je risal 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober Zakaj je tako... ZAKAJ JE KORENJE ZDRAVO IN KORISTNO? Korenje je zdravo in lio- ristno kot le malokatera zele- njava ali povrtnina. V kore- nju je namreč veliko slad- korja in vitamina A. Ce naše telo nima na voljo dovolj te- ga vitamina, nanp oslabi vid. Dobili bomo kurjo slepoto pa v mraku in temi ne bomo ničesar videli. Korenje sodi med tako imenovano rumeno povrtni- no, ki vsebuje velike količi- ne karotina, snovi z mnogo vitamina A. Ta vitamin ne skrbi samo za naš vid, tem- več odlično deluje tudi na je- tra in na ves naš živčni si- stem. Zato zdravniki pripo-. ročajo uživanje surovega ko- renja kot solato z nekaj olja in limoninega soka. Vsi na splošno menijo, da ima zajec najrajši zelje. Toda tega ne bo niti pogledal, če ima na voljo korenje. In znano je, da ima zajec dober vid in da ce- lo spi z odprtimi očmi. ZAKAJ KONJE PODKUJEJO? Konjska kopita so razme- roma mehka in se hitro izra- bijo, zlasti če konj hodi ali teče po trdih in neravnih tleh. Zato zavarujejo kopita, in sicer s podkvami v obliki polmeseca, ki jih kovač z ' žeblji pritrdi na konjsko ko- pito iz roževine. Konjske noge se končujejo pravzaprav z enim samim velikim prstom, ki je oble- čen v roževino - kopito. V naravnem okolju, na travni- kih, polju in v gozdu, kjer so tla mehka, konju podkve ni- so potrebne. Toda ko ga lju- dje uporabljajo tudi za delo, mora konj stopati tudi po trdih tleh, po kamenju, asfal- tu in betonu in se mu kopita kaj hitro izrabijo. Zato je podkovanje nujno. Včasih konj niso podkovali in je tu- di njihova delovna doba do- sti krajša. Konjem so začeli nabijati kopita v desetem stoletju, najprej v Evropi, potlej pa še drugod. Za obrtnike - Imetnika Uro računov smo pripravilipoano- atavitav postopka vnovčitav čekov občanov, ki Jih obrt- nik prejme za opravljane storitve. Izplačilo Je takojšnje In Je lahko gotovinsko aH pa banka vknjiži sredstva na Uro račun. AMADEUS POROČA Včasih mi gre kot mariskateremu drugemu občanu marsikaj v nos. No in ena izmed takšnih zadev za v »nos' je tudi zahteva oziroma prošnja krajanov Ostrožnega, da se jim dodeli denar za dokončanje vaškega kulturnega doma. Navsezadnje ne bi bilo to nič nenavadnega, vendar moram v isti sapi dodati, da na vseb dosedanjih sejah skupščine kulturne skupnosti ni bilo niti enega delegata s področja Ostrožnega. ^ 29- oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 ^l^pl.lČNA IGRA t^nšarkarji Libele so v lu H- zvezne lige pre- "tfali v P''vem srečanju %ftiačem igrišču Pu- I. g iz Pulja z rezula-j >J%4;69 (42:38). j Pij^ovno smo videli do- iin povezano igro do- .finov, ki so popolno- Jnadigrali goste ter za- .gno zmagali s tako vi- rezultatom. Zelo jpoložen je bil v tem ••anju Tovornik, ki je ^ dosegel 43 košev, .jgle so dodali: Muha "sagadin 10, Aničič 9, 8. Prodan 6, Kam- ,j.jel< 2, Pribanovič 2, jjedjič 4 in Kralj 3. ^'a lestvici so Celjani in imajo 4 točke. J. K. ROKOMET IZVRSTNA IGRA AERA Velenjčanke uspešne, Šoštanj poražen Rokometaši Aera Celje so prikazali v soboto ponovno tisto staro dobro igro, ki nav- dušuje vse ljubitelje tega športa. V srečanju proti Der- venti, pred tekmo so se Ce- ljani nasprotnika zelo bali, so domačini pokazali vse le- pote te športne igre in zaslu- ženo visoko zmagali 33:22 (15:8.). Bila je to predstava, ki se le redko vidi. Celjani so go- stom dovolili izenačeno igro le v prvih minutah do 7:7. Potem pa so z odlično igro v obrambi onemogočili go- stom do strela, v napadu pa so Anderluh, Bojovič, Kav- čič in ostali izpeljevali lepe in učinkovite napade. Strel- ci: Anderluh 11, Bojovič 6, Kavčič 4, Kleč in Božič 3, Kalin in Medved 2, Praznik in Ivezič po en zadetek. Zanimivo je bilo tudi v II. zvezni ligi. Igralke Velenja iz Titovega Velenja so prema- gale v Celju moštvo Zrinske- ga (Cakovec) 23:17 (9:8) in s tem obdržale prvo mesto, brez poraza, na lestvici. Se- daj imajo prednost 4 točk in so tako verjetno že osvojile naslov jesenskega prvaka. Manj uspešen je bil Šoštanj. V derbiju je izgubil proti In- lesu v gosteh 23:27 (12:14). Na lestvici so Soštanjčani če- trti. Republiška rokometna li- ga: mladi igralci repubhške selekcije Aera so gostovali v Litiji in izgubili proti Usnjar- ju 18:29 (10:16). Minerva pa je gostovala v Murski Soboti in prav tako izgubila s Pole- tom s 24:27 (12:15). Na lestvi- ci je Minerva četrta (8 točk) in Aero Celje osmi (7 točk). V ženski republiški roko- metni ligi je tokrat ekipa Smartnega presenetila Bra- nik v Mariboru in zmagala s 14:13. V ekipo se je vrnila Marija Urankar, kar se je ta- koj pozncdo na igri tega nek- daj odličnega moštva. An- draž je gostoval v Ljubljani in izgubil s 13:25 proti Olim- piji. Na lestvici je Šmartno deseto in Andraž dvanajsti. J. KUZMA ŠPORTNI KOLEDAR NOGOMET - II. zvezna liga: 13 kolo Celik - Rudar (Vele- nje), republiška liga: 11. kolo Rudar (Trbovlje) - Šmartno in Vzhodna liga: 9. kolo Kladivar - Proleterec in Steklar - Elkroj (ti tekmi bosta 8. novembra). ROKOMET - I. B zvezna liga; Aero je tekmo preložil zaradi nastopa Vlada Bojeviča v državni reprezentanci, II. zvezna moška liga: Varteks - Šoštanj, II. zvezna ženska liga: Velenje - DI Trikut, Republiška moška liga: Minerva - Branik in Aero Celje - Polet, ženska republiška liga: Šmartno - Olimpija in Andraž - Iskra Šentjernej. ODBOJKA - II. zvezna ženska liga: Bled - Ljubno, republi- ška moška liga: Ropolšica - Vuzenica, Šempeter - Stavbar in F.Malgaja - Braslovče, ženska odbojkarska liga: Gorje - Golo- vec. KOŠARKA - II. zvezna liga: 4. kolo Jezica - Libela. KEGLJANJE - na kegljišču v Glovcu meddržavni dvoboj med Avstrijo in Jugoslavijo. Pripis: ponovno vabimo vse organizatorje športnih priredi- tev, ki niso v rednih tekmovanjih oz. prvenstvih, da nam sporočajo kdaj bo prireditev, kje in med kom. Informacije sprejemamo v športnem uredništvu do vsakega ponedeljka zjutraj za naslednjo soboto in nedeljo. Informacije so lahko pismene, ustne ali po telefonu 231-05 al i 223-69. JEČANJA S ŠPORTNIKI mm POD SONCEM }ie Urankar Je bil na OI leta 1972 v MUnchnu Dže Urankar je že skoraj ijset let med najbolj zna- li celjskimi športniki, irtno pot je začel tako večina njegovih letni- f na zeleni preprogi celj- fa atletskega stadiona, j€ bila zibelka mnogih lenih športnikov, ki so leslLglas Celja daleč po tu in na domala vse kon- mte. 3že je začel z mnogimi liplinami. v atletiki, se Izkusil tudi v drugih tnih panogah, leta 1962 i s skupino tovarišev za- dvigovati uteži. In prav dvigovanju uteži je Jože egel svoje največje uspe- 22 krat je nastopil v dr- ni reprezentanci In posta- 31 državnih ter 47 repu- >kih rekordov. Bil je na lipijskih igrah v Mun- »u leta 1972, na Medite- iskih igrah leta 1975 v Al- i in na dveh Balkanskih enstvih - v Somborju in lah. Bil je šestkrat zapo- državni prvak (1970-75). ^Ižiru na Mediteranskih 'h je osvojil dve bronasti ^alji v potegu in sunku.- prej je dvigoval v olim- disciplini triatlon, kjer rekord dviga 442 kilo- ■"ov, zdaj pa dviguje v jonu. kjer je največ dvig- ^02,5 kilograma. To šo glavni podatki o športni poti Jožeta Urankar- ja, ki je v glavnem nastopal za sekcijo dvigovanja uteži pri Partizanu v Celju, po olimpijskih igrah v Miin- chnu pa je nekaj časa tudi nastopal za ljubljansko Olimpijo ter še z njo dosegal lepe uspehe (ekipni državni (paslovi itd.). Čeprav še zdaj dviguje uteži in nastopa, pa se vse bolj posveča vzgoji mladih cfvigovalcev uteži. Trenutno je v celjski sekciji 35 članov in mladincev, kate- rim je Jože trener, svetova- lec in načrtovalec treningov. Delajo zavzeto, vendar... Jože Urankar: »Največji problem predstavlja vadbeni prostor. Zdaj vadimo v pri- zidku telovadnice pri Peda- goški gimnaziji, ki je velik samo 8x5 metrov. To omo- goča samo vadbo po skupi- nah. Tudi ni spremljajočih potrebnih objektov in rekvi- zitov, niti-Sanitarij. Mislim, da se ta šport vse preveč za- postavlja. Zavedati pa se mo- ramo, da dvigovanje uteži koristi domala vsem športni- kom, ne samo nam. Ko so prišli ameriški atleti na sta- dion v Celje, so najprej pov- prašali po prostoru z ročka- mi. Dvigovanje je sestavni element na poti do vrhun- skih rezultatov.« Kaj predlagaš za izboljša- nje? Jože Urankar: »V Celju bi bilo potrebno organizirati center za dvigovanje uteži, ki bi bil namenjen vsem šport- nikom. Istega pa bi uporab- ljali tudi dvigovalci uteži, to- rej naši tekmovalci. Uspehi bi bili kmalu vidni.« Dvigovanje uteži v Slove- niji, Jugoslaviji... Jože Urankar: »Večinoma je zapostavljeno, upam pa, da se bo situacija izboljšala, saj bo prihodnje leto v Ljub- ljani svetovno prvenstvo. To je priložnost za našo tekmo- valno in organizacijsko uve- ljavitev ter nadaljnjo afirma- cijo te panoge pri nas.« TONE VRABL OŠ TO SLOV. KONJICE DRUGI NA LAO v Ljubljani je bilo odprto prvenstvo Ljubljanskega ar- madnega območja z voja- škim orožjem, ki se ga je ude- ležilo 28 ekip iz vse Jugosla- vije. Vsako ekipo je sestavlja- lo po šest tekmovalcev, od katerih sta morala dva stre- ljati z vojaško pištolo, dva z avtomatsko puško in dva s polavtomatsko puško. Velik uspeh je dosegla ekipa OB- činskega štaba Teritorialne obrambe iz Slovenskih Ko- njic, ki je zasedla drugo me- sto za V. P. iz Beograda in pred ekipo SD -BRANKO IVANUS« iz Ljubljane, V.P. iz Sarajeva in ostalimi. Konji- čani so z rezultatom 1469 kro- gov postavili ekipni sloven- ski rekord. V ekipi OS TO Slovenske Konjice so nasto- pili: Silvo GILCVERT 239 krogov, Vladimir KEBER 251 (oba z avtomatsko pu- ško), Marjan BREZOVSCEK 251, Albin VOLER 254 (oba z vojaško pištolo), Boris PLA- NINC 226 in Tone JAGER. (ki je okrepil njihovo ekipo) z 248 krogi (oba s polavtomat- sko puško). Konjičani so za dosežen uspeh prejeli pokal in diplomo. ODLIČEN NASTOP SESTER JAGER V AVSTRIJI Celjska ekipa, ki so jo se- stavljali: barbara in Alenka Jager ter Tone JAGER in Jo- že JERAM je v ST-VEITU nastopila na velikem medna- rodnem tekmovanju z malo- kalibersko puško. Na tem od- prtem pi-venstvu je sodelova- lo kar 710 tekmovalcev iz osmih evropskih držav. Velik uspeh sta dosegli Barbara in Alenka Jager, saj je Alenka v skupni enotni konkurenci za- sedla 3. mesto, njena sestra Barbara pa je bila 11. Obe sta za dosežen uspeh prejeli lepa darila. Tone Jager se je uvr- stil na 14., Jože Jeram pa na 32. mesto. . 1 . «1. VODIU IN IZGUBILI Hokejisti na ledu Cinkarne iz Celja so v 6. kolu državnega prven- stva doživeli svoj drugi, pričakovani poraz v Ljubljani proti Olimpiji. Zanimivo je, da so Celjani vodili 1:0 in so domačini spremenili rezultat šele v drugi tretjini, ko so povedli 3:1. In kakor smo že vajeni v zadnjih tekmah so Celjani popustili v zadnjem delu igre, dobili še šest zadetkov in končni rezultat je bil 1:9 (1:0, 0:3, 0:6). Povedati pa moramo, da so Celjani nastopili precej okrnjeni in to brez peterice Filipovič, Kerkoš, Sendelbach, Maučec in Vrhovšek. Od igralcev v Ljubljani pa sta se odlikovala Franci Zbontar in mladi Bemjak, ki je igral na mestu branilca. Celjani so na lestvici tretji in imajo 8 točk. BOKSARSKA REVIJA Marljiva boksarska sekcija pri Partizanu Celje je pripravila drugo revijo na kateri je nastopilo 26 tekmovalcev iz Zagreba, Maribora, Hrastnika, Ptuja in Celja. Videli smo nekaj dobrih dvobojev, bilo pa je tudi precej začetniških srečanj v katerih so se novinci v tem športu lahko prvič resneje pomerili. Nastopili so tudi štirje celjski predstavniki: Momir Pepič, Sašo Jokanovič, Mcdja Bijetič in Rasin Majdanac. Slednji je pokazal največ in je prejel priznanje kot najboljši celjski boksar. Za najbolj- šega boksarja revije pa je bil proglašen Albin Mere iz Ptuja. DVA PORAZA V NIKŠIČU V tretjem kolu državnega prvenstva v judo so tekmovalci IVO REVE morali v Cmo goro na dvoboj proti Partizanu iz Novega Sada in domačemu Akademiku. V obeh srečanjih je pomlajena ekipa Celjanov izgubila. Proti Partizanu 2:12 in proti Akademiku 4:10. Najboljši predstavnik pri IVO REVI je bil mladi Oštir, kije dobil oba dvoboja, eno zmago pa je dosegel Pungeršek. Celjani so na lestvici osmi in imajo sedem točk. USPEH GOLOVCA Odbojkarice Golovca so v 2. kolu republiške lige doma premagale Mislinjo 3:0 (15:11, 15:9, 15:10). Srečanje je bilo precej izenačeno in domače igralke so prednost dosegle v igri na mreži. Najboljše so bile A. in M. Voh ter Jelovškova. V moški republiški ligi je Šempeter premagal Vuzenico 3:0, med- tem ko je bila Topolščica boljša v domačem derbiju proti Braslov- čam s 3:0. Na lestvici je Golovec četrti, pri moških pa Šempeter drugi. Topolščica tretja in Braslovče šeste. J. KUZMA DEKLETA SKROMNO V PARIH Na republiškem prvenstvu ženskih dvojic, ki je bilo v soboto in nedeljo v Skofji Loki so nastopile tudi celjske predstavnice, ki pa žal niso dosegle najboljših rezultatov. Le dvojica Lesjak - Gobec se je uvrstila na državno mesto s tem, da je osvojila skromno sedmo mesto z rezultatom 1583 kegljev. Ostale dvojice so bile slabše. ALI BODO PRVAKI? Celjski dvigalci uteži so v 3. kolu republiške lige doma premagali ekipo iz Škofje loke 2:0 (razlika v dvigu 96 kg v korist Celjanov). Za Celje so nastopili: Marko Urankar 135, Drago Opalt 215, Jože Gašper- lin 195, Franjo Molnar 220, Martin Bevc 202,5, Jože Urankar 230 in Slavko Urankar 215 kg. V zadnjem kolu se bodo pomerili 8. novem- bra proti Olimpiji v Ljubljani. Celjani trenutno vodijo in v primeru zmage v zadnjem kolu bi postali republiški prvaki. , TV tOGA JE OKROGLA JI zvezna liga - RUDAR ZNOVA PORAZEN! Ve- ■f^jski Rudar je začel izgubljati točke tudi na doma- em terenu! V 12. kolu je doma izgubil s Kozaro 1:0 ter ^ 2 dvema, zmagama, tremi remiji in sedmimi porazi '3 predzadnjem mestu oz. z malo možnosti, da bi se 'nključil tistim, ki se ne borijo za izpad. Republiška liga - ŠMARTNO OB TRETJO TOCKO 'OMA! v 10. kolu je Šmartno izgubilo tretjo točko in ° proti Železničarju iz Maribora - 0:0. Zanimivo je, da Šmartno vse tri doslej izgubljene točke izgubilo °ri"ia (še prej poraz proti Muri), kar se mu bo lahko ^°(^no maščevalo v zaključnih borbah za prvo mesto, ^ijub remiju Šmartno še vedno vodi pred Mariborom boljša razlika v golih!), ,oba pa imata poJ7 točk. Jzhodna liga - ELKROJ IZGUBIL DOMA IN VOD- ^IVO; Presenečenje 8. kola je pripravil mozirski El- ki je doma z 1:0 izgubil z mariborskim Kovinar- ji" Kladivar je iztržil remi na Ravnat) proti Fužinarju v ' rnedtem ko je lepo zmago z 1:0 dosegel Steklar v >.^^gradu proti Ojstrici. Na lestvici je Elkroj drugi, ' 'adivar tretji in Steklar peti. •Medobčinska kadetska liga - Vransko : Kladivar 1:5! (.'Medobčinska članska liga - Lastovka (Polzela) : ^■•ansko4:0! • ; 'Območna mladinska liga C skupina - Usnjar (So- '^^i) : Vransko 3:1! ^Salešj^o-Savinjska pionirska liga - Usnjar (Šoštanj): ^»isko 2:5! TV - J. KUZMA - M. BRISNIK LUDVIK KAČIČ ČETRTI v Celju je bilo letošnje dr- žavno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Nastopilo je 56 tekmovalcev. Med njimi tudi dva predstavnika Celja in to Ludvik Kačič, ki je osvojil odlično četrto mesto, saj je porušil 1899 kegljev ter Danilo Sivka, ki je bil z 1824. keglji enaindvajseti. Prvenstvo je osvojil Miro Steržaj, ki je prvi dan z no- vim rekordom kegljišča 979 povedel in drugi dan ni do- volil, da bi ga zasledovalci ujeli. Ludvik Kačič, ki je prvi dan imel šesti najboljši rezultat, je med drugimi pre- magal tudi izvrstna kegljača Dragaša in Boljata ter vse slovenske kegljače z izjemo Mira Steržaja. Po tekmovanju je povedal: »Zadovoljen sem^s četrtim mestom, čeravno mi je igra na polno tokrat onemogoči- la, da bi osvpjil eno od me,- dalj. Skoda, toda kljub temu sem vesel." Po tem uspehu bo Ludvik Kačič v soboto in nedeljo na- stopil v Celju v državni re- prezentanci v srečanju proti Avstriji. J. KUZMA ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 22 BlecJ in Rogaška Slatina sta bila nekoč svetovno znana po izvedbi mednarodnih šahovskih veleturnlrjev. Sedaj so mednarodna tekmovanja v naši republiki zares izjemna, takšna izjema pa je bil lani Maribor. Vprašanje: Kdo je bil zmagovalec mednarodnega turnirja Maribor 1980? DRASKO VEUMIROViC VLADO KOVAČEVid VOJKO MUSIL Pravilni odgovor je treba obkrožiti, nalepiti na dopisnico in poslati na naše uredništvo do 10. novembra. Nagrade prispeva AUREA Celje! 24. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 43 - 29. oktober - 29. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 25 PRAŠIČJI ZAPLET V ČRETUl BREZOBZIRNO MUČENJE Qriemogla čreda svinj btei hrane in vode splet okoliščin je prejšnji torek povzročil .prašičji zaplet«, ko je na ijelezniški tovorni postaji v Cretu ostala neiztovor- jena čreda 52 prašičev. prašiče so pripeljali iz Rume že dopoldan (za šentjursko klavnico jih je poslala ljubljanska Gru- da), vendar pa z njimi niso imeli kam. Šentjursko l^lavnico je namreč letos julija zaprl republiški sa- nitarni inšpektor, v celj- skih Mesninah pa dva dni niso sprejemali živine v zakol, ker sta zvezna inš- pekcija in inšpekcija Evropske gospodarske skupnosti pregledovali klavnico in hleve. Kot pravi poslovodja v šent- jurski klavnici Stanko Mastnak, so se z železni- čarji zato dogovorili, da zavestno prekoračijo z za- konom določeni rok za razkladanje železniških vagonov in prašiče pustijo še nekaj časa v Cretu. Kot vse kaže, pa železni- čar, ki je bil v službi v Cre- tu popoldan, za ta dogo- vor ni .vedel, zato je zvečer obvestil miličnike, le-ti pa celjskega veterinarskega inšpektorja Franca Lemu- ta. Veterinarski inšpektor je takoj posredoval in one- moglo prašičjo čredo so z Mesninim tovornjakom še isti večer prepeljali v hle- ve šentjurske klavnice, ki jih je sicer sanitarni inš- pektor tudi zaprl. Med prevozom v Šentjur je ena onemogla svinja poginila. Ko je v Cret prišel vete- rinarski inšpektor, tam ni bilo spremljevalca, čeprav bi po pravilniku o nakla- danju, prekladanju in raz- kladanju živine moral biti ob, oziroma v vagonu, do- kler se živina ne iztovori. Prekršenih pa je bilo še nekaj drugih členov tega pravilnika. Tako v vagonu ni bilo obvezne posode za napajanje, prašiči pa so bili precej izčrpani - iz Rume so se vozili tri dni. Prav tako so v Rumi nalo- žili na 27 kvadratnih me- trov velik vagon 52 svinj, čeprav bi jih po 23. členu omenjenega pravilnika, lahko največ štirideset. Kot kaže, pa so se svinje iz Rume prip>eljale v Celje še kar udobno, saj Stanko Mastnak ve povedati, da so jim včasih pripeljali v šentjursko klavnico tudi po 70 do 80 v enem va- gonu! Ker nihče stalno ne nad- zoruje prevozov živine po železnici, je bilo verjetno podobnih mučenj živali še več, le da so ostale skrite, ker pač ni prišlo do po- dobnih zapletov na posta- jah. Ker pa gre tokrat tudi za gospodarsko škodo - verjetno bi bila še precej večja, če ne bi posredovali celjski miličniki in veteri- narski inšpektor - in za kršitev predpisov, bodo nekateri udeleženci v -prašičjem zapletu« odgo- varjali tudi pred sodniki. S.SROT UJELI ŽEPARJA Zaradi prisebnosti sta- rejšega občana na celjski - avtobusni postaji - ostal je neznan, ker se je takoj po dogodku odpeljal z av- tobusom - so miličniki prejšnjo sredo prijeli 19- letnega žeparja Marjana Mijatoviča iz Zenice. Mjjatovič je dan prej prišel v Celje z vlakom skupaj s pajdašem, 22-let- - nim Kemalom Rakovi- čem, ki prav tako stanuje v Zenici. Naslednji dan, to je v sredo, sta se odpravila na celjsko avtobusno posta- jo, kjer je Rakovič poteg- , nil iz žepa denarnico sta- rejšemu občanu, ki je ča- kal na prihod avtobusa. Toda leta je krajo opazil in začel kričati. Nepridi- prava sta se prestrašila, vrgla denarnico nazaj last- niku in zbežala. Miličnika, ki sta bila v bližini, sta ju opazila in začela zasledo- vati z avtomobilom. Tatova sta bežala po Aškerčevi ulici, ko pa sta se za njimi pripeljala mi- ličnika, sta jo ucvrla vsak v nasprotno smer. Milični- ka sta prijela Marjana Mi- jatoviča, ki so ga takoj tu- di priprli, medtem ko Ke- msJa Rakoviča še iščejo. S. S.. PROMETNA SITUACIJA HITREJŠI OD GEST Cesta kriva za vsako tret/o prometno nesrečo Jugoslavija je med redkimi deže- lami, kjer se število prometnih ne- sreč še naprej povečuje in to pred- vsem zaradi tega, ker je motorizaci- ja prehitela cestarje, so ugotovili na štiridnevnem posvetu, ki je bil pre- tekli teden v Beogradu, več kot 500 strokovnjakov iz desetih držav pa je poskušalo ugotoviti, koliko je za prometne nesreče kriva cesta, koli- ko pa voznik oziroma vozilo. Konferenco sta organizirala svet republiških in pokrajinskih organi- zacij za ceste in mednarodna banka za obnovo in razvoj oziroma institut transportnih inženirjev v Washing- tonu. Na podlagi ugotovitev konfe- rence pa naj bi naši prometni stro- kovnjaki kasneje organizirali še več manjših posvetov o prometu. Da je naše cestarje res prehitela motorizacija, pove podatek, da se je število voznikov pri nas v zadnjih dvajsetih letih povečalo za dva- najstkrat, število avtomobilov za desetkrat, dolžina cest pa za borih 40 odstotkov. Temu primerno se tu- di povečuje število nesreč na naših cestah, najnevarnejša pa je cesta bratstva in enotnosti ter še nekatere ; druge cestne povezave v smeri se- j ver-jug. Te prometnice naj bi tudi j irnele prednost pri posodabljanju v j tem srednjeročnem obdobju. Ceste oziroma nesreče nam pobe- rejo skoraj dva odstotka narodnega dohodka, na podlagi statistične ob- delave podatkov pa je ljubljanski, prometni inštitut ugotovil, da je v j Sloveniji cesta kriva za približno vsako tretjo prometno nesrečo - uradne statistike pa govorijo le o 1,5 odstotka. Vsekakor bo potrebno zaključke štiridnevne konference v Beogradu prenesti cestarjem oziroma vsem, ki se ukvarjajo s cestami (v Beogradu jih ncimreč ni bilo). V prihodnje bo potrebno več narediti za zaščito voznika, za pomoč na cesti oziroma predvsem poskrbeti za več kilome- trov sodobnih cest. IN KAKO JE NA CELJSKEM? Statistični podatki potrjujejo, da je večina črnih točk na treh magi- stralnih cestah na širšem celjskem območju v naseljenih krajih, kjer niso urejene vzporedne peš poti in kolesarske steze. Tako je prenatrpa- nost oziroma dejstvo, da si večino cestnih površin še vedno deli hitri motorni promet s pešci in kolesarji ter drugimi počasnejšimi udeležen- ci v prometu, še vedno eden najpo- membnejših vzrokov za veliko šte- vilo prometnih nesreč, žrtve pa so ponavadi pešci in kolesarji. Na magistralni cesti od Celja proti Zidanemu mostu je prvi tak odsek že v Tremarju. Cesta skozi naselje je ozka in ovinkasta in ko se srečujeta dva avtomobila, praktično na njej ni več prostora za pešce in kolesarje. Nevaren je tudi odsek, ki teče skozi Debro proti Laškemu, medtem ko so prometne zagate na Radeških ulicah uspešno odpravili z novo ob- voznico in mostom čez Savo. Na cesti proti Rogaški Slatini ozi- roma Rogatcu je prvi nevarnejši od- sek že med Teharjem in Storami, ko si ozko in ovinkasto cesto prav tako delijo pešci, kolesarji'in avtomobili, precej prometnih pasti pa je tudi v samem naselju Store, kjer je tudi neprimerno urejena in locirana av- tobusna postaja. Prometno manj varen je še odsek od Prožinske vasi do Vrhna in odseki magistralne ce- ste, ki tečejo skozi Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogaško Slatino. V Šentjurju in Rogaški Slatini so sicer začeli graditi obvoznice, vendar ver- jetno še ne bodo tako kmalu nared, saj ni dovolj sredstev. Cesta Celje-Vransko je sicer pre- cej varnejša potem, ko je bila odprta žalska obvoznica (čeprav je tudi na njej bilo v začetku precej prometnih nesreč, predvsem s smrtnim izi- dom), vendar pa je še vedno precej nevarnih mest med Šempetrom in Vranskim, dodatno nevarnost na cesti pa pomenijo tudi počasnejši kmetijski stroji. Precej varnejša je tudi cesta Ce- Ije-Slovenske Konjice, ker večino tranzitnega prometa pobere Slove- nika. Po mnenju prometnih strokov- njakov bi morali na vseh nevarnej- ših odsekih, predvsem v naseljih, zgraditi vzporedne kolesarske steze in pešpoti. Marsikje to niti ne bi zahtevalo velikih sredstev, promet pa bi bil vehko varnejši in vsakolet- ne prometne statistike precej manj črne. S.SROT PREDAVANJE DRUŠTVA DIABETIKOV Društvo diabetikov Celje Vabi vse člane sladkorno bolnih in tiste občane kateri oskrbujejo sladkorne bolne na domu. da se udeležijo predavanja 6. novem- bra 1981 ob 16. uri v dvorani Skupnosti pokojninske- ga in invalidskega zavarovanja - delovna enota Celje, pritličje levo. Gregorčičeva ulica. Predavala bo dr. Nuša Čede-Perc iz Zdravstvenega centra Celje, dispanzer za diabetike. Tema predavanja »Novosti o zdravljenju sladkorne bolezni« Društvo poziva vse sladkorno bolne, da se predavanja udeležijo. Lahko se predavanja udeležijo tudi tisti, ki smatrajo, da so sladkorno bolni. Na predavanju lahko postavite vprašanje zdravnici o bolezni sladkorne bo- lezni in drugo. POKRAJINSKI ODBOR ZA ZAHODNO ŠTAJERSKO Po sklepu Pokrajinskega odbora za Zahodno štajersko ^ objavljamo prosta dela in naloge računovodje Pogoji: - ustrezna srednješolska izobrazba. - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog računovodje. - primerne družbenopolitične in moralne lastnosti. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje objave, naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Pokrajinski odbor za Zaho- dno Štajersko - komisija za finančno poslovanje, Teharje pri Celju Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje objav- lja na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj delavcem za učinkovitejše uveljav- ljanje del in nalog širšega družbenega interesa v občini Celje in sklepa Odbora za dodeljevanje stanovanj delav- cem za učinkovitejše uveljavljanje del in nalog širšega družbenega interesa z dne 19. 10. 1981 NATEČAJ za dodelitev - enega dvoinpol sobnega stanovanja, - enega trisobnega stanovanja in - enega triinpol sobnega stanovanja, ki so bila zgrajena s sredstvi za reševanje stanovanjskih potreb delavcev za učinkovitejše uveljavljanje del in nalog širšega družbenega interesa v občini Celje. Razpisni pogoji 1. Na natečaju za dodelitev stanovanja lahko sodelujejo organizacije združenega dela, ki združyjejo sredstva za izgradnjo stanovanj za delavce, ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega interesa, za tiste svoje de- lavce, - ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega inte- resa v občini Celje, - ki nimajo ustreznega stanovanja in - ki jim organizacija združenega dela ne more zagoto- viti stanovanja. Šteje se, da delavec opravlja dela in naloge širšega družbenega interesa, če prihaja na posebno odgovor- na, strokovna ali družbeno politična mesta v občini Celje, na katerih neposredno prispeva k uresničevanju dogovorjenih družbenoekonomskih ciljev razvoja v ob- čini. 2. V skladu z družbenoekonomskimi cilji razvoja občine Celje za obdobje 1981-1985 se bodo prioritetno reše- vale: - dejavnosti, panoge in organizacije združenega dela, ki imajo zastavljeno razvojno usmeritev v skladu s kriteriji prestruktruiranja gospodarstva: • - kovinsko predelovalna industrija, - elektronika, - bazna in predelovalna kemija, - metalurgija in livarstvo, - grafika in obdelava papirja, - pridelovanje in predelava hrane, - izobraževanje, - zdravstvo, - specializirani strokovnjaki za delo v samoupravnih in znanstveno raziskovalnih organizacijah, ki sa- me nimajo možnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj ter - delavci, ki na širšem družbenem področju povezu- jejo razvojne aktivnosti V družbenopolitični skup- nosti; - deficitarni poklici: - strojniki, - metalurgi, - kemiki, - energetiki, elektrotehniki in elektroniki, - grafiki, - ekonomisti - finančniki, - agronomi in živilski tehnologi ter - predavatelji z akademskimi naslovi ali habilitacijo; - ostali kriteriji, ki pomenijo prednost: - visokošolska strokovna izobrazba, - starost do 50 let (praviloma), - že dokazana delovna uspešnost na podobnih ali sorodnih nalogah in - aktiven odnos do samoupravljanja ter socialistič- ne morale. 3. Organizacije združenega dela, ki želijo sodelovati na natečaju, morajo vlogi za dodelitev stanovanja priložiti: - izjavo, da nimajo lastnih sredstev za nakup stano- vanj, ki jih potrebujejo za rešitev stanovanjskega vprašanja delavca, - sklep pristojnega samoupravnega organa z opisom del in nalog delavca, - izjavo o številu in strukturi potrebnih stanovanj, - vlogo delavca, ki opravlja dela in naloge širšega družbenega interesa z njegovimi osebnimi podatki, številom družinskih Članov, dokazilom o skupnem prihodku prosilca in njegove družine v preteklem letu in z opisom dosedanjih stanovanjskih razmer ter - izjavo organizacije združenega dela o tem, s koliko sredstvi je pripravljena sodelovati pri nakupu stano- vanja. 4 Rok za sprejemanje vlog je 20 dni po objavi natečaja. Vloge se zbirajo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Delovni skupnosti za gospodarjenje s stanovanjskimi in komunalnimi objekti, Celje, Gledali- .ška 4. Nepopolnih ali prepoznih vlog ne bo mogoče upoštevati v SKRBI ZA RIBJI ZAROD Akcija, da malo takih. Sicer pa tudi ena od tistih, ki govorijo, da je med sedemsto člani celjske ribiške družine veliko prizadevnih ljudi, ki žrtvujejo veliko svojega prostega časa tudi za to, da je v Šmartinskem jezeru in naših rekah vselej dovolj rib, čeprav njihovo uničevanje, zaradi industrijskih od- plad, skorajda ne pozna konca. Spremljali smb jih na gojitvenih je- zerih-v Blagovni. Tu je sedem jezer, v katerih celjski ribiči vzgajajo ribe, da jih potem prenašajo v druge vode. Delo ni lahko, je tudi fizično napor- no, umazano. In vendar je bilo dobre volje na vsakem koraku. Tako so v soboto dopoldne najprej izpraznili eno od jezer. Spustili so vo- do. Vendar ne vso. In potem so ribiči, obuti v visoke gumijaste škornje, sto- pili v vodo in blato, napeli dolgo mrežo in začeli loviti ribe. Naenkrat se je uje- lo po nekaj sto kilogramov. Predvsem krapov. Tudi nekaj amurjev je bilo vmes. Spravili so jih v čoln in odpeljali h kamionu. Ribe so spravili v velike po- sode in jih odpeljali do drugih kadi, kjer so jih oprali, očistili... in potem sortiranje. Za vlaganja v Šmartinsko jezero, v Savinjo in Hudinjo so prišle v poštev le večje... Delo je teklo hitro, brez zastojev, brez govorjenja. Tako dneve in dneve in vsako leto ob tem času. Tudi v tem je skrb za ribji zarod. M. BOŽIČ OBUJENI VIR ENERGIJE Ni več čisto vsakdanje, če kje ob robu gozda nenadoma uzreš oglarsko kopo iz katere se vali sivo-beli dim. Na enega zdaj že redkih oglarjev sem pred dnevi naletela ob cesti proti* Dobju. Anton Plahuta, kakor se je predstavil oglar, po po- klicu kovač, se je te obrti priučil sam. Zdaj, v času energet- ske krize, pravi, so se oglarske kope spet pričele pojavljati. Zanimivo mu je bilo prisluhniti, kako se iz lesa žge oglje in ga pri tem opazovati, kako je vešč svojemu delu. Kopo je napravil 21. oktobra in kakšnih 10 dni dela je imel z njo. Iz 20 m^ lesa in lesnih odpadkov je »pridelal« približno 3 t oglja. Ves čas je skrbno pazil na dim, ki je izhajal iz lukenj na kopi. Ko beli dim postane siv, je treba tisto luknjo zamašiti in odpreti novo, kajti to je znak," da je pod njo postopek že opravljen. Zato je kar naprej treba bdeti nad temi dimnimi signali in kopo ves čas skrbno tlačiti, dokler se ne zmanjša za polovico. Ko pregori les še čisto pri dnu kope, je delo končano. Treba je le še zapreti vse odprtine in kopo zaliti z vodo, da se pogasi. Tako ostane še 2 do 3 dni, potem pa se kopa, ki je obdana z zemljo, smrečjem in travo, sme odpiteti. Ni kaj, zanimivo obujeno delo! MATEJA PODJED OZIMNICA ZA KRMO BO... Lastnik tega velikanskega korena, ki tehta 2 kg in 20 g je srednješolec Peter Jazbec iz Celja. Seveda koren ni zrasel na kasnem celjskem vrtu, bo pa Petra še dolgo spominjal na kožuhanje pri Ivanu in Mariji Penič iz Loke pri Zusmu. Pri Peničevih je bogata letiiM tako navadnega kot vehkega Korena. Bojda so letos našli že šest kilogramski koren. Gradovi in graščine na celjskem območju 38 Piše: dr. IVAN STOPA RIFNIK (Reicheneck), grad Na strmi skalni vzpetini na poboč- ju hriba Rifnik, v naselju Rifnik. Ob- čina Šentjur. Vrh rifniškega hriba je bil pose- ljen že v prazgodovinski dobi, z ar- heološkimi raziskavami pa je bila tu ugotovljena tudi antična in poz- noantična utrjena naselbina - gradi- šče. Na skalni vzpetini na njegovem pobočju so v srednjem veku pozidali grad. Hrib leži na ozemlju, ki je nek- daj sodilo k stari savinjski meirki in je kot dediščina grofice Heme Bre- že-Selške že 1071 prišlo v last krške škofije. Vitezi, ki se v starejši litera- turi omenjajo kot Rifniški, po vsej priliki izvirajo z. gradu Reifenstein na avstrijskem Štajerskem., Sele 1281 je Rifnik izpričan kot krška po- sest, ko so odrekli pravico do njega Gebhardu • Zovneškemu. 1326 se grad izrecno omenja - vest Reiche- nekk. Takrat je dobil Viljem Vrbov- ški ob poroki s hčerjo Leopolda Plo- štanjskega stolp pri Rifniku. 1335 nastopata brata Ivan-Hensl in Mar- tin-Mertl Rifniška. 2e 1336 je Ru- dolf, Burggraf von Sewnek, prevzel kastelanstvo na Rifniku za osem let v svoje roke, 1359 pa je Martin Rifni- ški priznal, da je postal ministerial celjskih grofov. Grad je poslej ostal v posesti Celjskih, dokler ni njihov rod 1456 izumrl na njem pa so v službi Celjskih nekaj časa še gospo- xlovali rifniški vitezi. Martin (II.) je stopil v službo celjskih grofov, ki so 1400 dobili grad od krških škofov V fevd in so ga nato Martinu podelili v svoj zajem. Hči Martina II. Rifniške- ga Katarina Fiirstenfelder je 1404 dobila več krških fevdov, ki jih je 1426 prodala s polovico gradu, kate- rega je podedovala od svoje nečaki- nje Beatrix, svojemu stričniku Era- zmu Liechtenbergerju, grajskemu upravitelju celjskih jgrofov; njeno lastno polovico naj bi dobil šele po njeni smrti. Ko je Liechtenberger umrl, so posest delili, rifniško go- spoščino pa so po 1456 dobili direkt- no od krškega škofa v zajem njegovi sinovi. Po smrti zadnjega Liechten- bergerja Franca so grad 1541 pode- dovali njegovi sorodniki Sauraui, ostala dediščina pa je prešla v druge roke. V naslednjem stoletju se je go- spoščina povsem razdrobila, njen največji del pa je prešel na Blagovno pri Šentjurju. Trditev, da so grad 1635 opustošili uporni kmetje, ni do- kumentirana. Vendar drži, da so ga vsaj v 2. pol, 17. stol, že opustili, saj je na upodobitvi v Vischerjevi Topo- grafiji večidel že razkrit. Le malokje so imeli graditelji gra- du tako malo prostora na voljo kot na Rifniku, Na eni strani strmina, na drugi strmo odsekana, čeprav ne hu- do visoka pečina. Grad je zato že v romanski dobi dobil svoj značilni tloris - potegnjen pravokotnik, kate- rega ozka zahodna stranica je zaradi izoblike terena imela obliko trikot- nega klina. Kolikor je mogoče iz ohranjenega zidovja razbrati, je pr- votni grad obsegal trinadstropni pravokotni stolp na vhodni zahodni strani, za njim pa se je razprostiralo obzidano peterokotno dvorišče. To zasnovo, ki je sodeč po pravilno oblikovanih legcih kamenja še ro- manska, so že v zgodnji gotski dobi dopolnili z novim stolpom, ki so ga pozidali v vzhodnem delu dvorišča in je dobil peterokotno tlorisno obli- ko. Ta stolp, ki je še danes ohranjen do višine treh nadstropij, ima gotska okna z obstenskimi sedeži. Okviri so delno kamnitni s prirezanimi robo- vi, delno leseni. V zahodni steni je ohranjen v tretji etaži karrmiten, šila- stoločen gotski portal s prirezanimi robovi; obok v vratni odprtini na no- tranji strani nadomešča preklada i2 lesenih tremičev. Tudi ta stolp je enako kot starejši zahodni pozidan tako, da oblikujejo vogale pravilno obsekani peščenčevi kvadri. Dvori- šče, ki je ostalo med obema stolpo- ma, so pozidali istočasno s stolpom in tako oblikovali dovolj prostoren palas. Opisano zasnovo so bržčas pove- čali šele v 16. stol., ko so k prednje- mu, zahodnemu delu oradu prizidal; peterokten obor, katerega zunanj; del so tudi izzidali v obliki stolpa, ki je imel v nasprotju s prejšnjima pr- venstveno obrambne naloge. Kmalu nato so na zahodni strani uredili k predgradje z gospodarskim poslop- jem, ki je docela izginilo in je doku- mentirano le z Vischerjevo upodobi- tvijo gradu. Predgradje je severno od prizidanega obora imelo znača; cvingerja. Najzanimivejši del gradu je pat njegov osrednji, prvotni stolp, ki je ohranjen še skoraj do svoje prvotne višine. Ozke romanske ali v roman- ski tradiciji izoblikovane line so poz- neje delno zazidali, na severni in za- hodni strani pa prezidali v gotsko oblikovana okna; strope oz. pode so nosili stropniki, ki so počivali na podloženih deskah v zidu. V vrhnjem nadstropju je na južni stra- ni v zidu ohranjena predrtina - nek; danji prehod na zunanji leseni obrambni hodnik, ki ga dokum.enti- rajo ohranjene tramovnice, ostanek lesenih konzolnih nosilcev. Take tramovnice so bile nekdaj tudi na vrhu vzhodnega peterokotnega stol- pa, ki je pri Vischerju upodobljeri s cinami. Na eni najstarejših ohranje- nih fotografij razvaline so tramovni- ce še vidne. Grad Rifnik na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681 OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CEL NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2aleC' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD m gl. uredni'' Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcij* Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umni"' Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro račun« 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. ^