»Uto -	Leio LX11_v Ljubljani, v soboto 5. marca 195-4_ Stev. У* » Cena 1.50 Di.
lil Л ЕГЏ D TF JF"1
je » V^AUf ^^^ S^ ЈШшт^Ј	^ JmV^ Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi al.6/111	^^^^ jeva 6. telefon 29M
Telefoni eredniStva: dnevna »Inžba 2050 — nočna 2994, 2994 in 205»	--fchaja vsak dan zjntTaj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Diptomatična borba okrog Avstrije
Francija je zvesta zaveznikom
„Ali nam bo treba iskati novih prijateljev?" - „Ne, stari zadostujejo!"
Vladna kriza v Španiji
Vladna kriza v Španiji nikakor ni prišla nepričakovano. Bila je neizbežna, ker je bil položaj vlade nevzdržljiv tako vsled njenega sestava kakor zaradi dela, ki ga je ali boljše rečeno, ki ga ni vršila. Fronte so po zadnji revoluciji in po osvežujočem preporodu katoličanov tako jasno potegnjene, da je vsaka vlada, ki bi hotela telovaditi med desnico in levico, obsojena na smrt. Lerrou-xova vlada pa, ki je živela od desnice in sim-patizirala z marksisti in framasoni, pa šo Dolj gotovo.
Po osvajajoči zmagi desničarskih katoliških strank pri zadnjih državnozborskih volitvah, jo vlado sestavila radikalna, prej liberalna stranka, ki je v novem parlamentu igrala vlogo sredine. Dve tretjini ministrov prihajata iz radikalnih vrst, ostala tretjina pripada zmernejši struji radikalnih demokratov. Socialisti, komunisti ter vsa desnica v kabinetu niso zastopani. Ker so radikali samo manjšina in bi v parlamentu sami ne mogli vladati, so iskali tihih zaveznikov. Najrajši bi jih bili našli med marksisti, a ti so bili pri volitvah tako decimirani, da Lerroux tudi z njihovimi glasovi ne bi imel večine. Zato se je moral obrniti na desnico, četudi s krvavečim srcem. Gil Robles, voditelj desnice in veliki zmagovalec pri volitvah, v vlado ni hotel vstopiti, pač pa je ob; ljubil tiho podporo vladi, ako popravi vsaj nekaj kričeče krivičnih proticerkvenih zakonov iz dobe revolucionarne konstituante. Lerroux je obljubil in je tako skrpal svojo parlamentarno večino v tihi nadi, da mu ne bo treba obljub nikoli držati. Tako je dobila Španija vlado, v kateri so sedeli kolovodje framasonerije, ki so računali na lojalnost desnice, ki so jo v srcu sovražili. Da tak položaj ne more trajati, je samo ob sebi razumljivo, ker ni bilo pričakovati, da bi katoliška desnica redila gada, ki jo bo ob prvi priliki smrtno ugriznil. Lerrouxova vlada se je morala v najkrajšem času obrabiti, ker ni bila no vroča ne mrzla in ker je živela le od laži in neiskrenosti.
Neposreden povod za njen polom in za otvoritev zelo težke politične krize pa je dalo več dogodkov: popolna delanezmožnost vlade same, revolucionarni in framasonski pritisk'in končno ogorčenje katoliške desnice, ki je ostro občutila, da je bila nesramno izigrana.
Lerroux v dveh mesecih svojega vladanja ni storil ničesar. Njega je dvignil madridski kapital, predvsem bogati velepod-jetniki, ki pa so sedaj čisto obupani in so začeli misliti na samopomoč. Proračuna ni in ni. 2e pet mesecev ga prenašajo sem ter tja in danes niti finančni minister sam ne ve, kakšen bo, parlament pa nima pojma niti o njegovih širokih obrisih. Njegova vlada ni niti enega od revolucionarnih zakonov popravila, čeprav jih tudi ni izvajala. Poskušali so krpati vse na okrog, toda takšna zakonodaja so le krpe, ki ne drže. Sploh pa je težavno popravljati, ko niti sam nimaš jasnih pojmov o svojih namenih niti jasnih, strogo začrtanih ciljev. Tako je Lerroux vprav okorno kobacal po socialni zakonodaji in iz strahu pred neredi poteptal nekaj zakonov, ki so bili za delavstvo dobri. Odstranil jo delavska razsodišča, ne da bi nudil nadomestitve, prekinil jc iz vzrokov varčevanju z gradnjo javnih dol, na drugi strani pa pobijal s tem nastalo brezposelnost z novimi ogromnimi načrti javnih del, ki jih je valil brez vsakega doslednega načrta v ospredje. H koncu ga sploh nobeden ni več poslušal, delodajalec je čisto po svoje odpuščal delavce in jim po svoje določal plače, veleposestnik je kljub agrarni reformi vpo-rabljal po svoje zemljišča iti odpuščal najemnike. Delavstvo, industrijsko in poljsko, je začelo z demonstracijami, s stavkami, ponekod tudi z uničevanjem produktov. Nastal je popolcn gospodarski in socialni kaos. Edini, ki je napravil nekaj dobrega, je bil kmetijski minister Cirilo del Rio, ki je z ozirom na lakoto v Estramaduri vztrajal in dosegel, da so kmetje dobili dodeljena jim zemljišča. Vsled neprestanega oklevanja in zavlačevanja je postala ta vlada mod ljudstvom nepopularna, da, naravnost osovražena.
K temu pride sedaj še drugi vzrok: raz-rušovalno delo marksistično in framasonske levico, ki ga je Lerroux-framasou in njegov notranji minister Martinez Barrios — šef španske lože, mirno toleriral. Tako so marksisti, ki so vsled volilnega poraza bili silno poparjeni, dvignili glave in so sprožili misel, da naj se ustanovi enotna fronta proletari-jata z nalogo, da brani republiko prod katoliško desnico. Marksistični kolovodjo so sistematično obdelovali špansko ljudstvo zadnje čase in njihov bivši minister Prioto je izdelal minimalni program, po katerem je treba razredno diktaturo skrbno pripravljati. Za enkrat zahtevajo marksisti odpravo zasebnega lastništva, prevzem vseh javnih mest po pristaših njihove stranke, mpnopol na vseučiliščih za delavske otroke in ljudsko armado pod poveljstvom marksističnih generalov. Ta program naj se izvede v novi meščanski vojni, do takrat pa jc treba storiti vse, da so sistematično vzdržuje v državi nezadovoljnost in nemir. Zato služijo predvsem stavko, ki v Španiji neprestano trajajo. V Madridu stavkajo gradbeni delavci, v La Corutii, kjer je prišlo do krvavih neredov, istotako. V Vigo stavkajo železničarji, v Valenciji in v Toledu gradbeniki in železničarji, v Huelvi in Sati Sebustjanu tekstilni delavci. Marksistično delavstvo pa de; Iti je po vseučiliščih, kjor se vršijo dnevni pretopi, se postavljajo barikado in streljanje mod študenti in policijo skoroda nikdar ne preneha. V Madridu, Zaragosi in v Valenciji je profesorsko nsohjp. od študentov popolnoma stororizirano. Cisto po načrtu se vršijo tudi javni spopadi in napadi i/, zased
Pariš, 28. februarja 1934.
(Od našega poročevalca.)
Čeravno je zunanje ministrstvo skrajno rezerviramo glede razvoja avstrijskega vprašanja, je Vaš dopisnik dobili v hodnikih parlamenta nekaij informacij, ki točno označujejo stališče, ki ga je zavzela francoska vilada z ozirom na najnovejše dogodke v Podonavju. Po teh informacijah izgleda, da je ravno pred enim letom francosko zunanje ministrstvo (to je Paul-Boncour) sporazumno z Anglijo prepustilo italijanski vladi, da po svoje ureja podonavski problem. Vsi protesti Male zveze niso pomagali, kot so bili zaman protesti poljske vlade, ko je Francija šla podpisovat z Italijo in Nemčijo pakt štirih velesil, ki je povzročil že toliko škode na evropskem vzhodu. Poljska je potegnila posledice, obrnila je hrbet zaipadu, ter šla sama na svojo pe<st ureijevart odnose 'taiko z Ruisijo, kakor z Nemčijo, češ, »da se sme zanašati za svojo varnost le na samo sebe«. Tudi Mala zveza je reagirala, se okrepila na znotraj in šla ustvarjat balkanski sporazum, da si ustvari na jugovzhodu pomirjeno zaledje.
Neprijetna budnica
Šele najnovejši dogodki, to je diplomatski naval ItaiLije v Podonavje, kjer se trudi, da bi si podjarmila Avstaijo in Madijarslko, ter tako izigravala ,kot se izraža italijanski tisik, to novo skupino »proti pangermanizmu istočasno kot proti panslavizmu«, so prebudili tukajšnje zunanje ministrstvo, ki je spoznalo, da je bilo od Italije naravnost izigrano. Moj informator mi 'je povedal, d« se je Francija takoj informirala na Dunaju, v Rimu in v Budimpešti, kakšne namene zasleduje Italija. Toda šele ostre ' note, ki so prišle iz držav Male zveze in ki so j opozorile Francijo, da se ustvarja vsled italijanskih ■ intrig nezdravo ozračje, ki bi moralo nekega dne t povzročiti nevarne mednarodne eksplozije, ter pri- I pomba, da bodo države Male zveze morale sled- I njič iskati v svoji borbi proti italijanskim nakanam, i če potrebno, tudi novih zaveznikov, ki ! imajo v pogledu Avstrije Mali zvezi bolj simpatične nazore, so dale povoda, da je novi zunanji minister Louis Barthou
poslal v Rim protestno noto
v kateri je dobesedno izijaivil,
»da pristanek, ki ga je pred enim letom dal Paul-Boncour na italijanski podonavski načrt, nikakor ne pomeni predhodne odobritve za ustvarjanja poUtičnih blokov v srednji Evropi, ki bi se nahajali pod neposrednim vplivom kakšne velesile in ki bi izključevali iz skupnosti ostale države v Podonavju«.
Italijanska vlada po mnenju mojega informa- j torja do sedaij še ni odgovorila, pač pa je odg o- [ vorilo italijansko časopisje, brez dvoma po višjih I poveljih,
»da je francoska nota nesramno vmešavanje v ; notranje avstrijske razmere in da je francoska j vlada oskrunila neodvisnost Avstrije, ki bi jo rada Italija obvarovala, in da bo italijanska vlada z vsemi silami podpirala Avstrijo, ne glede na proteste z leve in desne, iz Pariza in Berlina, da se ohrani neodvisna in to v dosedanjem pravcu«.
„Treba bo usmeriti naše baterije drugam"
Tako torej stoji vprašanje Avstrije lukaj. Na moje vprašanje, če se bo francoska vlada zadovoljila z razpošiljanjem pismenih not in če ne namerava spraviti avstrijski spoT pred širšo mednarodno javnost, mi je moj sorazgovornik dejal, »da i je vprašanje delikatno«. »Dosedaj,« je nadaljeval, j »smo imeli v Avstriji socialno demokracijo, na katero smo se v borbi za avstrijsko neodvisnost opi- j rali. To oporo smo sedaj izgubili. Kje naj najde- ! mo nadomestila? Mi bomo morali postaviti svojo avstrijsko politiko na popolnoma druge osnove? | Toda na kakšne? Ali naj sprejmemo recimo zahtevo češkoslovaške vlade, ki je zahteva Male zveze, da se sklicujoč na ženevski protokol, s katerim se je 1. 1922 Avstrija v Ženevi napram velesilam obveza-
po mestih in po deželi. Javne varnosti ni. Cisto jasno je, da se v tem nemirnem ozračju najbolj pridno gibljejo komunisti in sindikalisti, saj jo komunistični poslanec Bal bontin povedal po radiju, naj žene imajo vedno pripravljeno vročo olje za fašiste in »da bodo zgorela vsa mosta, predno bo desnica v Španiji zavladala.« Ozračje jo razbeljeno. Ljudstvo shujskano. Lerroux pa gleda na vse to s zaspanimi možečimi očmi.
Framasonska loža, ki je tudi v Španiji kot povsod zaveznica marksistov, ni ostnln prekrižanih rok. Notranji ministor Martinez Barrios, ki je »veliki mojster najvišjega sveta«, jo loži popolnoma prodan, kakor tudi »protikrščanskiin Židom«, ki so svoje dni financirali špansko revolucijo. Znano jo tudi. da jo pariška loža naročila svoji »španski sestri«, naj izžene iz svojih vrst vso »brate«, ki so paktirali s »predstavniki Rima« (desničarji). Lerroux jo toroj padel v precep: brez katoliških poslancev ni vlade, s katoliškimi poslane, pa framasonski in marksistični bič ter sovraštvo vsemogočnih židovskih velikanov.
la, da hoče ostati samostojna država, zahtevamo skupno intervencijo vseh v protokolu podpisanih držav proti sedanjemu razvoju avstrijskega vprašanja? Ali bosta Italija in Anglija našemu pozivu sledili? Jaz ne verjamem in Vi tudi nel Torej kaj?«
Ali - ali
Na moj ugovor, »da se francoska vlada bolj boji združitve Avstrije z Nemčijo kot pa italijanske ga p r o -tektorata«, mi je moj informator odgovoril: »Mi se bojimo enega in drugega ter bi radi, da Avstrija ostane takšna kakor je, neodvisen sestavni del organiziranega Podonavja, kjer ne prevladuje moč nobene evropske velesile. Toda če bi nam bilo na izbiro, česar se hvala bogu ni treba bati, da glasujemo za Anschluss z Nemčijo ali za naslon Avstrije na Italijo, bi nam — to se pravi močnemu delu naše javnosti — bila zadnja rešitev n*ke vrste »manjše z 1 o«. »Anschlussa« z Nemčijo nočemo, ker nočemo Velenemčije. Tudi Italije nočemo v Podonavju, kjer žive in se razvijajo naši stari zavezniki, lri jih delovanje Italije dela nervozne. Mi slejkoprej iščemo in bomo še iskali sredstev, da zadržujemo roke ene ali druge velesile in da se v Podonavju ustvarijo zdrave gospodarske prilike, ne da bi se bilo treba bati političnih im-perijalizmov velesil. Francija ima lepo vlogo pomirjevalnega posrednika in objektivnega razsodnika, ki jo bo vršila vestno in energično.«
Habsburško strašilo
Ko sem mu stavil vprašanje glede m o n a r -h i stični h vesti, ki v zvezi z Avstrijo krožijo, mi jc rekel, »da ni čuda, če se z ozirom na osnovno zahtevo, da se Avstrija nikdar ne sme združiti z Nemčijo in z ozirom na objestnost italijanske politike, v naših diplomatskih krogih po-i % v 1 j n megleno mnenje, da bi morda
Madrid, 2. marca. Krizo, ki je nastala z ostavko španske vlade, smatrajo za najtežjo od obstoja španske republike. G. Lerroux spričo sedanjih razmer v parlamentu ne more sestaviti nove vlade brc/, izdatnih koncesij desnici, to se pa v današnjih razmerah zdi tudi nemogoče. Če bi se pa Lerroux umeknil i/ aktivne politike in bi v zve/i s tem prišlo do sestave desničarske vlade, mislijo, da bi grozila nevarnost državljanske vojne. Posebna nevarnost grozi od tako imenovane delavske fronte«, ki sc zbira okoli Larga Caballera. Mislijo, da bi ta skupinn v meščanski vojni mogla spraviti pod orožje več stotisoč delavcev. Po drugi strani se pn tudi desničarske organizacije, zlasti španski fašisti, ki jih vodi sin Primo de Rivcre, mrzlično pripravljajo za najresnejše eventualnosti.
Madrid, 2, marca. p. Lerroux jo dobil noco.i mandat, za sestavo nove vlado, ki jo bo sestavil iz radikalov, kataloncov in katoliških agrarcev.
Svarila Vatikana
Rim, 2. marca. b. V vatikanskih krogih povzroča veliko skrb položaj, v katerem se nahaja trenutno španska katoliška cerkev. Pričakuje se, da se bo pričela akcija, da se v bodoče španski politiki in člani raznih političnih strank in skupin bolj združijo, da tako omogočijo sklenitev konkordata med Vatikanom in Španijo. \ atikanski organ »Osservntore Romano« piši- v tem smislu in ostro kritiku jo desničarske politike v Španiji, ki zaradi svojih strankarskih in osebnih vprašanj zapostavljajo program verske in socialne zaščite. V španskem parlamentu jc 217 poslancev, ki so bili izvoljeni mi katoliškem progrnmti, in je bila njihova dolžnost po innc-
Spričo tega čisto javnega mobiliziranja novo meščansko vojno, spričo šo dalje trajajočega podzemeljskega rovarenja lož in židovskih kapitalistov — vlada jo prvo glodala mirno, drugemu se pa brez odpora vdala — jo rekla desnica, da toga nc bo gledala, ker noče zamuditi časa, da marksizem slni.i-skn ves narod in tla framasoni ter kapitalistični židi z njenimi glasovi zavladajo v državi. Gil Robles hoče svojo zmago izkoristiti in s svojim iKiletoui, ki jo šo nezmanjšan, zavzeti še nadaljnjo postojanke. Njegov pokret je še lo v začetku zmag. Naj odloči odprt in odkrit boj, ne pn podtalno zustrup-ljevanjc. Zn to jo odrekel Lorrouxu nadaljnjo zaupanje in si pridobil zopet popolno svobodo gibanja, (lil Robles bo šel mod ljudstvo, ker tam ležijo tiste moralne sile, ki boilo obračunavale ttlko s španskim boljševizmom kakor tudi s frainasonstvoni oka-inenclih meščanov, v prvi vrsti pa z židovskimi kapitalisti, ki so financirali v Španiji doslej vse marksistične in frntpnsonske revolucije, ki so se zgodile vedno ie na hrbtu — ubogega ljudstva.
Zunanji minister 11 a r t h o н
neka nova oblika vladavine na Dunaju in v Budimpešti za vselej odgnala iz Podonavja tako vsenemike kakor vseitalijanske apetite. To so mnenja zasebnikov, ki pa delajo javno mnenje. A to vam lahko povem, da je uradna politika francoske vlade, kljub temu, da sc zdi včasih malo nerazumljiva, zgrajena na starih zavezništvih, ki jih pod nobenim pogojem ne bo zanikala ali zapustila in da bo Francija žrtvovala vse, da svoje poglede spravi sporazumno v sklad z upravičenimi zahtevami Male zveze. Bodite mirni. Ko se bo razpršilo oblačje, bo ostalo še bolj vidno naše prijateljstvo.«
»Torej nam n* bo treba iskati novih zaveznikov?« — Ne, stari zadostujejo!«	R M
n j ii vatikanskega organa, da sc upre jo proti-katoliški smeri vladne |>olifikc. Vatikan nima razloga, da nastopa proti režimu, ko je vendar večina španskega naroda la režim priznala, inda katoliška večina v Španiji mora računati s katoliškimi tradicijami španskega naroda in jc njena dolžnost, ila dela ua to. da se čim preje
najde sporazum med Cerkvijo in državo. ★
„Volitve" v Italiji
Rim, 2. marca. b. Na seji velikega fašističnega svela, ki je bila včeraj ponoči od 10 do 12, je bila soglasno odobrena enotna državna lista kandidatov za bodoče volilve Na tej listi so imena 400 kandidatov.
Elektrilikacija železnic na Goriškem in v Primorskem
Trst, 2. marca. b. Program za elektrifikacijo železnic v Julijski krajini je izdelan iu sc mora iz vesti do konca I. 19J6. Stroški bodo znašali okoli 300 milj. lir. Po lem programu se bodo elektrili-cirale železniške proge: Videm- Gorica—Tržič; Sv. Peter Reka. dvotirna proga Nabrežina—Postojna iu proga Tržič—Trst. Elektrifikacija bi se imela izvršiti s tokom 4000 voltov, ki bi se dovajal preko transformatorjev v Matuljali in Sv. Petru
Gombos o Podonavju
London, 2. marca. b. > Daily Telegraph« prinaša danes intervju svojega dopisnika s predsednikom madjarske vlade Ciombosom. Gombos je poudarjal, da je pri vsaki priložnosti naglašal, da je madjarska zunanja politika miroljubna. Gombos je deiuantiral trditve, da želijo Italija, Madjarska in Avstrija usta noviti politično zvezo ali politično grupacijo. Gombos sc je skliceval tudi ua svoj govor 14. marca lani, ko je poslal povabilo sosednim državam, da sodelujejo z Madjarsko pri odstranjevanju krize v Podonavju.
Budimpešta, 2. marcu. P. Danes se je vršila ~ej<i vlade, kateri so prisostvovali predvsem 'ili .istri gospodarskih resorov. Na seji jc bil oriiran ves material, ki pride \ |ioštev /a trgo vinska |k>gujanju med Italijo in Avstrijo, ki se imajo začeti prihodnje dni \ Rimu.
Vojska preganja volkove
Carigrad. 2. marca. p. Na vsej Kreti in * Mali Aziji vlada silen mraz. V Via 1 i Aziji >o volkovi |x>sUi!i izredno nadležni prebivalstvu, saj jih je mraz prignul naravnost v vasi. V nekaterih vaseh je bilo toliko volkov, du streljanje i/ pušk ni moglo pregnati volkov, ampak morali poklicati na |x>mOč vojake, ki so s stroj nico postrcljnli okoli K) volkov iu tako rešili vas pred napadi ruzbesnelill živali. Na Kreli je zapadel velik sneg, ki dosega na več krajih višino 2 metra. Zaradi snega je zmrznilo na sto-tisoče oljkovih dreves, kar pomeni, da bo pri delek nadel mi minimum
Vladna kriza v Španiji
Grom meščanske vojne
Levica in desnica se mrzlično pripravljata na spopad na ulici
SI ran 2
уМЛПКМјЛ-Ч, (I nc U. marca 19iU.
Stev. 32.
Stavijskijev po lop
Našli so imenih vseh oseb, hi so črpale iz goljulovih zakladov
Od 23. februarja dalje je preiskava v zadevi Stavijskega stopila v čisto nov stadij. Spričo razburjenja, ki ga je povzročil umor sodnika 1'rincca v vseh slojih francoskega jircliivalstva, se ie namreč Douincrgue, ki jc dozdaj z oziroia na nacionalno unijo im?l še nekatere ozire, odločil, da sc preiskava začne z vso odločnostjo in brez ozira na (o, da so v škandal Stavijskega zapleteni skoraj vsi šeli bivših framasonskosocialističnih vlad iu inalcdaue vsi
£
korupcija pripeljala do popolnega poloma, /adnjc sredstvo, ki ga ima ta družba na razpolago, je, da skuša potegniti v blato svoje nasprotnike od desnice. Ker ]4) zadnjih odkritjih ni več mogoče vzdržati verzije o samoumoru Princea, skuša levičarsko časopisje izrabljali dejstvo, ila je bil bivši policijski direktor Pariza Cliiappe znan s Stavijskim. Ne glede na to, da Chiappe ni desničar nt se sploh lic prideva k politikom, se mu znanstvo s Stavijskim pač ne more šteti v zlo, ker jc bilo pač v njegovem interesu, da se je seznanil s Stavijskim. ki je imel lako mogočne protektorje v vladi iu katerega jc bilo treba opazovati. Pa naj bo zadeva s Chiappom laka ali drugačna, zaenkrat ni znan še noben desničarski >olitik. ki bi bil od Stavijskega sprejel kakšno pod-oipnino. Pač pa so jo prejeli malodane vsi ix>slanci fratiiasonskega bloka.
Framason: zborujejo noč in dan
F.dino sredstvo, ki bloku še ostane, da se reši jnlopa, je politično, |X)leiu ko jc zaman jioizkusil ustaviti razčiščenje s | otnočjo zločina. Sedaj zboruje framasonski blok vsak dan v prostorih poslanske zbornice, kjer skupina pod predsedstvom bivšega ministrskega predsednika Camilla Chautempsa, ki ga jc rojalistični novinar Daudet javno obdolžil, da je organiziral umor Princea in ki na to še danes ui reagiral, strastno nastopa za to, da lii levičarji zapustili vlado g. IToumcrguea. Bivši minister Duraud, ki jc poleg Dalimiera najbolj zapleten v veleslepa-rije Stavijskega, je mnenja, da pomeni preiskava škandala Stavijskega »kršitev premirja nieil strankami' iu da jc preiskava samo »taktičen manever vseh sovražnikov republike, d.i se strmoglavi režim svobode in enakosti«. Tudi g. Chautenips je tega mnenja iu je redigiral o sejah radikalnosocialistične stranke uraden komunike, v katerem dolži vse, ki nastopajo z obdolžitvami levice zaradi korupcije, kakor tu Ji vlado, ki se temu pritisku udaja, da namerava fašistični državni udar in da jc zaradi lega edino umestno, da »prijatelji republike« zapustijo nacionalno unijo in stopijo v najodločiiejšo opozicijo. Stranka hoče na svojem kongresu v Clerinont-I erandu proglasiti boj vladi in začeti med ljudstvom idločno propagando zoper »reakcijo«, ki preganja nedolžne prijatelje velegoljufa Stavijskega. Ta napoved je seveda izzvala v javnosti ironičen posmeh in ogorčenje, da si upajo taki elementi napovedovati borbo poštenim ljudem. Socialisli pod vodslvom Blatna si ne upajo siccr zagovarjati svojih intimnih zaveznikov, vendar pa v svojem časopisju namesto proti korupciji rohnijo proti bojevnikom, ki jih napadajo kot reakcionarje, turd katere štejejo sploh vse one. ki zahtevajo izčiščenje fratnasonskega Avgi-jevega hleva v Franciji...
Izgubljena sled . . .
Kar se tiče umora Princea, je bil lako rafini-rano organiziran, da sc policiji do danes ni posrečilo ugotoviti nobenega dejstva, ki bi moglo privesti na sled zločincem. Ugotovljeno je samo to, da sla
se v času, ko je bil zločin izvršen, sukala okoli kraja zločina dva avtomobila, ki nista iz Dijona, kjer je bil zločin izvršen, in da je v enem izmed njih sedela veleclegantna dama z modnim psom, katera se je s človekom v drugem avtomobilu taj-
nostno razgovarjala. Teh dveh avtomobilov ni mogoče več izslediti. S јјо|мз1по gotovostjo pa je ugotovljeno lo, da se med dvema dokumentoma, ki so jih zločinci ubitemu sodniku odvzeli, nahaja pismo generalnega prokuratorja republike v seinsketn dc-part?menlu, žc opetovano imenovanega Pressarda, v katerem Pressard Princeu naroča, naj vse preiskave glede Slavijskega odloži. Na podlagi Ic ugotovitve bo Pressard najbrž v kratkem aretiran, kar bi se moralo že zdavnaj zgoditi, lo tem bolj, ker je prvi predsednik a|>elacijskega sodišča Lescouve v svojem poročilu pravosodnemu ministru Cheronti izjavil, d.i je zavlačevanje preiskave o aferah Slavijskega zakrivil v prvi vrsti Pressard in da bi se zlasti ogromna goljufija z emisijami bayounske zavarovalnice ne bila zgodila, če bi Pressard ne bil zaklenil v svoji | liiiznici referat policijskega inšpektorja Griboisa o umazanih poslih Stavijskega, ki je bilo oddano ze leta 1030.
Imenih s 1000 imeni
Kar se lič? preiskave o goljufijah Slavijskega, stojimo danes pred veliko senzacijo. Po spretnosti |>olicijske;;a inšpektorja Иопуја je namreč oblast prišla ita sled knjižicam s čekovnimi laloni onih mnogoštevilnih vsol, ki iilt je Aleksander Stavijski nakazoval različnim osebam. To dejstvo jc sporočil notranji minister Sarraul 1. aprila ob pol I ponoči reporterjeni pariških listov, katere je pozval k sebi. Ti taloin so zaradi Icgadclj važni, ker jc Stavijski tudi na onih talonih. na podlagi katerih so razne banke izplačevale denar na kakšno izmišljeno ime ali pa Stavijskemu samemu, na zadnji slrani zapisal ime onega, ki mu jc denar v resnici bil namenjen. Oblast seveda noče izdali, na kakšen način jc do teh talonov prišla. Slvar ie v zvezi z energično zahtevo francoske publike, ki se že od samega začetka te afere sprašuje, zakaj oblasi ui zaprla vdove Stavijskega, o kateri je vendar znano, da je vedela za vse afere svojega moža iu bila v intimnih zvezah z vsemi njegovimi visokimi prijatelji. Sedaj jc Dou-inerguc, oziroma pravosodni minister Cheron, dal vdovo zaslišali, obenem pa so zaprli osebnega tajnika Aleksandra Stavijskega, znanega laškega vcle-sleparja Romagnina, ki ga tudi italijanske oblasti гг dolgo iščejo in ki je v Parizu pod prolckcijo fra inasoiiskega kartela v službi Stavijskega nadaljeval svojo dclavuosl. Čeki, ki jih ima v rokah oblasi, pohajajo baje od Roinagnina. Teli lalonov je baje 886. Toda v zadnjem momentu se izve, da je policija zaplenila razen teh talonov, še tisoč novih čekov Slavijskega. Ker so sc li čeki našli pri vdovi Slavijskega, je v petek, 2. tnarca, preiskovalni sodnik poklical vdovo Slavijskega k zaslišanju in jo dal takoj prepeljati v zapore kot sokrivo goljufij svojega moža.
Na sramotni oder
Vsa francoska javnost sedaj seveda pričakuje, oziroma zahteva, da se objavijo vsa imena, ki so na teh čekih zaznamovana. To bo seveda senzacija prve vrste in vlada gotovo ne lx> omahovala več niti trenutka, tla prijatelje Stavijskega postavi na sramotni oder. Pariški listi, izvzemši seveda one. ki so v službi fratnasonskega kartela, se že rogajo kar-Iclu in ga sprašujejo, ali bo po objavi teh dokumentov še sklepal o svojem izstopu iz vlade iu o pripravah za nove volitve, na katerih naj bi frainii-sonski blok junaško strmoglavil »reakcijo« .. .
Slavijski - požigalec
London, 2. marca. c. Današnji »Daily Mail« prinaša novo senzacijo v Stavijskijevi aferi. Te dni se jc namreč začela razprava proli angleški požigalski tolpi llarry, ki ni požigala samo v Angliji, ampak je |x>žigala povsod |x> Evropi. Organizator tc fioži-galskc tolpe je bil Stavijski. Stavijski je na ta način hotel vršili pritisk na zavarovalnice. Sedaj se izve, da je la tolpa ludi bila v zvezi z umorom pariškega sodnika 1'rincca.
Danes popoldne se jc nojiričakovan« raznesla vest o smrti zdravniku, bivšega ministra in zelo zaslužnega narodnega borca dr. Franca Janko-viču. Takoj po 12 jo onemogel in izdihnil svojo dušo. Nastopila jc smrt zaradi oslabitve srca kot posledica dolgotrajno neozdravljivo bolezni, ki ,ie ž« dolgu rušila njeguvo zdravje in telu. l)r. Franc Jankovič jc miirkuntiiu osebnost v polpretekli slovenski politični zgodovini iu ua pozoriiici slovcn-
kalulišk«
nihanja. Že v runi mladosti jc
pokazal sva,ju katoliško za test in slovensko borbenost. Saj je pokojni dr. .lunkotič izhajal iz enega najbolj potuieenili gnezd ua nižje štajerskem, iz Yi-t u nj, kjer sc je rodil II. julija 1871. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Celja do 7. razreda. S. razred |ia jc tloiršil v Novem mestu, nakar se jc odločil z.t medicinski stadij, ki ga je pričel iu končal ii.-i dunajski univerzi, kjer jc 31. marca 1808 jiroinoviral za doktorju vsega zdravilstva.
Žc v časti njegovih dijaških let jo šel po Slo-icniji Mahničoi klic pn katoliškem prcjiorodu slovenskega naroda. Dijak in akademik Franc Jankovič je bil med prvimi v slovenskem katoliškem gibanju in skupno z nekaterimi zvestimi tovariši je osnoval na Dunaju slovensko katoliško akademsko društvo »Dunicu«, kulore prvi delovni predsednik jc bil. Tu zanos iu delavnost je ponesel s seboj iz akademskih tal tiuli v poznejše življenje, ko jc po dovršenih študijah postal sekundarij ljubljanske deželne bolnišnice, pozneje umobolnice na Studcnril, dunajske gamizijske bolnišnice in I. 18110 olvoril prakso v Konjicah ler sc boril tamkaj z nasprotniki l.atoliške in slovenske misli. Po 13. septembru 1SHK) jc nadaljeval svoje delo kot okrožni zdravnik v Kozjem, kjer je stopil ua javno politično pozornim s programom kmečke zvezo, predhodnice bivše SLS. Nil ničnih zmagovitih kandidatnih listali jn bil izvoljen za deželnega poslanca v Gradcu, kjer jc poleni postal namestnik deželnega glavarja. L. lil 11 jia jc prišel v dunajski državni zbor in poslal član parlamentarne kontrolne komisije za državne dol-
gove. Znamenje zaupanja in sIotosu, ki si ga jo bil pridobil pokojni dr. Jankovič v teku svojega javnega delovanja, jc hilo zlasli tedaj, ko jc I. 1013. predsedoval 1. slovenskemu katoliškemu shodu, v Ljubljani.
Med vojno se navzlic težkim razmeram ni hal svojega prepričanja javno izkazovali ler s« izpostavljali nevarnostim. Po prvratu pa jc svoje politično delovanje v vrstah bivše SLS nadaljeval in jc prišel v središče našega državnega in političnega »ivlienja. ko je bil izvoljen v narodno predstavništvo ili ko je v Protičcvi vladi poslal minister za >«'ro, katero funkcijo jo vršil od lil. februarja do 17. inojit It 120. Minister lir. Jankovič se ju moral nuto iz zdravstvenih razlogov umakniti iz javnega življenja iu ve posvetiti svojemu zdravniškemu poklicu, 2M. oktobra 1919 jc bil imenovan za kaziiil-niškoga zdravnika v Mariboru. Deloval jc dolgo vrsto lel pri O UZD kot šef zdravnik, potem kot predsednik mariborskega zdravniškega društvu iu načeloval dolga lela klubu slovenskega katoliškega akademskega starešinstva v Mariboru, ki ga je 1. 1!I2!I spričo njegovih zaslug imenovalo za častnega predsednika. Dr. Jankovič je za svojo javno iu poklicno delovanje poslal deležen priznanja tudi z najvišjega mesta. L. 1929. jo bil odlikovan z redom sv. Savo 3. stopnje, I. 1933. pa z Jugoslovansko krono I. stopnje. Ituzen toga j« bil rodni član slo-\uuskcga zdravniškega sveta dravske banovine. Vso življenje pokojniku j« bilo plemenito lako v družinskem življenju kakor tudi v javnosti. Saj jc dr. Jankovič slovol nc samo po Maribora, ampak ludi po vsem Štajerskem kot socialni zdravnik. Itil pa jo ludi praktičen in dober katoličan, ki ,jc vodno dajal žive zglede verske gorečnosti ter izpolnjevanja cerkvenih zapovedi.
Velik slovenski mož zapušča to solzno dolino. V nedeljo 4. I. m. oh pol 3 popoldne so |ios1odnjič poslovimo od njega ler ga spremimo na njegovi poslednji poti iz hiše žalosti na Pobrcški cesti 20. Njegova plemenita, duša pa se ho rad o vaja v Gospodu, ki mu jc liil pokojnik vos čas zvesl otrok. Preostalim žalujočim naše globoko sožajjc.
Zadnje vesti:
Na isti črti kot naši zavezniki"
99
Izjava francoskega zunanjega ministra
Reševanje hrodotomcev „Čeljuskina"
Moskva, 2. marca. Ig. Vodja rešilno ekspedi-eijo, ki gro na pomoč posadki lodolornilcu »Čeljuskina«, ki plove na ledeni plošči v Severnem morju blizu Horingovega prehodu, Kibišev. jo izjavil, da še obstojajo upi, ila sc ob lepem vremenu posadka reši. Iz Vladivosloka jo bila odposlana ladja »Sino-lensk« s sedmimi letali na krovu. Sovjetska vlada jo odposlala tudi slovitega letalca Vodopianova v smeri proli Hnbarovsku. Okocku in Anudirju, in siror na letalu, ki jo nalašč pripravljeno za polelo pozimi. Nadalje so jc slavil na razpolago zu rešilna dela tudi znani letalec Lovanoiski, ki jo. žo I. 1933 lako odlično sodeloval pri reševanju ameriškega letalca Malemu. Istoluko je odlelel proli kraju nesreče letalec Šictnev, znan iz I. 1929, ko jo vodil rešilno okspodieijo za ponesrečenim ameriškim pilotom Evl-onom lor iiii sol tudi trupla ponesrečenih letalcev iiu obali Alaske. Mod reševalno ekspcdicijo
sc nahaja tudi letalo« Uštikov, ki pu jo bil jio-lan v Nevvvork, dn pomaga ondolnim rešilnim odredom, ki bodo šli »CeljuskiiiH« na pomoč skozi Лlaško.
Kibišev jo izrazil inozemskim časnikarjem nado, dn Iiii mogočo posadko šo rošiti. akoravno jc nevarnost šo z.olo velika. V zadnjih 21 urah so je lodona plošča oddaljila zu 4 km oil včerajšnjega ležišča. Itešcvulna dela so neobhodno potrebna no I samo ziirudi loga, tla so pride na pomoč jionesre-! čononiu moštvu, ampak predvsem, du so rešijo ženo in otrori, ki so iiahu.ju.jo mod ponesrečenci. Huje jo zbolelo tudi žc okrog 10 inoz. Ostala posadka pu jo pri dobri volji in pravi, da ima šo zadosti hrane iu zadosti zdravil. Vsa Rusija in z njo ves svet s lesnim srečni zasleduje reševalne napore, da so spra-j vijo ti junaki severnega ledenega tečaja zopet ua i varno.
Vztrajen boj nemških katoličanov
Usoda katoliških mladinskih društev
Berlin, 2. marcu. Z. Iz poučenih krogov poročajo, da so pogajanja, ki sc vršijo žc dalje časa med nemško državno vlado in med cerkveno oblastjo glede bodočnosti katoliških mladinskih organizacij, prišla na bolj vedro ozračje. Nemška državna vlada je sicer izjavila katoliškim škofom, da od svoje zahteve, da se morajo tudi katoliške mladinske organizacije včlanili v hitlerjevskih mladinskih društvih, pod nobenim pogojeni lic odneha. Pripravljena pa je dati nova jamstva za obrambo verskih interesov katoliške mladine. Tako jc nemška v liula predložila, da bo ustanovila posebno katoliško dušno paslirslvo za katoliške fante in dekleta v h tlerjevškili organizacijah, na podoben način, kot jc preskrbljeno za katoliške vojake v nemški vojski. Katoliška mladina bi dobila vsa potrebna jintiM n. da se bo mogla ob nedeljah in praznikih svobodno udeleževali službe božje, prosin bo (udi dvakrat na leden, da sc posveča prirediti om. kol so doslej bile v navadi v katoliškili mladinskih društvih. Nemški škofje še niso odgovorili na ponudbe nemške vlade, a lahko sc reče. da je zavladal i katoliških krogih večji optimizem.
Nemšlti državni prazniki
Nemška vlada jc ptoglasila naslednje drža mu- praznike:
t. Prvi maj — praznik iicinŠM-ga naroda.
2. Pelo nedelja pred Veliko nočjo (Remini--(crc) — Spominski dnu junakov.
J 3. Prva nedelja po sv. Mihaelu — zahvalni dan za letino.
Nadalje so državni prazniki: Novo leto, Veliki petek. Velikonočni ponedeljek, Vnebohod, Si. Rešuje Telo. Binko.štni ponedeljek, Spo-korni dan (i sredo pred nedeljo sv. Trojice) in prvi in drugi božični dim. — Zanimivo jc, da ni omenjen noben katoliški Marijin praznik, ko so drugače proglašeni za državne praznike dnevi, ki sicer cerkveno niso zapovedani,
Poplave v Romuniji
Hukarešt, 2. marca. p. Iz vseli krajev Romunijo prihajajo vesti o velikih poplavah. Kor se topi sne«-, so narasle reko, posolino pa reki Hnrlat in Prut, ki so prestopile bregove ier odnesle nebroj hiš. Cele vrsto vasi so jmtl vodo in ravno tako tudi predmestja mesta Marlat. Nevarnost pa narašča vsako uro in ljudje v paničnem begu zapuščajo svoja bivališča. Podobno so narasle nekatero reko ua M ad jurskem. kot n. pr. Tisa, ki jo podrla nekatere nasipe in se ralila okoli. Tudi Donava je radi topljenja snega narasla.
Bohsaška tekma
Pariz, 2. marca. A A. Iz Mlamiia na Floridi poročajo, da sc je tamkaj snoči vršila v navzočnosti 40.000 gledalccv lx>ksaška tekma za |irvenslvo sveta v težki kategoriji med italijanskim boksačetn Pri-moni t.arnero in znanim ameriškim boksačciii Гот-mvjem Laffranom. Boj jc Sel ua 15 krogov in je zmagal C a mera po ločkidi.
Pariz, 2. marca. TG. Zunanji minister Bar-Ihou je imel danes pred zunanjepolitično komisijo državnega zbora daljši govor o smernicah francoske zunanje politike v najvažnejših vprašanjih, ki se sedaj na mednarodnem jiolju obravnavajo.
Najprej s« je Bnrthoti dotaknil vprašanja incdzavezniških dolgov, nato jc prešel na hi-tlerjcvsko propagando |io vsem svetu ter slednjič odgovoril na vprašanje Camille Ferrandn glede položaja, v katerem se nahaja avstrijsko vprašanje.
Barthou jc podčrtal dejstvo, da v francoski zunanji politiki ni nikukih sprememb, dn Francija v s I r a j a ob strani svojih zaveznikov Anglije, Male zveze, Poljske in Italije in da bo le sporazumno z njimi reševala mednarodne probleme. V l>rvi vrsti je Francija odločna zagovornica obstoječih m i r o v n i h p o g o d b iu to seveda (udi z ozirom na neodvisnost Avstrije. Toda ona noče nastopati samostojno in samovoljno ter želi sodelovali z vsemi, ki slo--jijo nn isti črti in zasledujejo slične cilje. Nikakor Francija nc namerava in ne sme dovoliti, dn bi avstrijska neodvisnost postala iz mednarodnega vprašanja, kar je ludi dejansko, le notranjepolitičen problem, kot bi ga rada prikazala Nemčija. Francija je nevpog-1 j i v o nasprotna restavraciji Ilabs-bur/nov in je v tem popolnoma soglasna s stališčem Anglije, Male zveze in balkanskih držav.
Barthou jc na lo omenil svoje razgo-v o re z angleškim ш i n i s I r o m E d o -n o m . ki mu je odkrito povedal, dn Francijo predvsem skrbe nemške, napol vojaške organizacije. Nadalje je Edenu tudi obrazložil razne kritike, ki se dvigajo proti angleškemu rnz-orožitvenemu načrtu, ker noče priznati potrebo poizkusne dobe. Brez te, vsaj nekaj let trajajoče poizkusne dobe bo dejanski položaj ta, če se uresniči angleški razorOžjtveni načrt, da bo Francija po preteku enega' leta popolnoma razorožena, med tem. lo bo NVniči.jnpo-polnonia oborožena. Nemčija bi bilo že ini^flifU-gem letu močnejša od Francije, piisehiio km-tiče topništva in oklopnih voz. Angffški niičrt onemogočajo tudi vsake vrsfe jamstvu v primeru nenadnega napada od strani Nemčijo, ker predlaga samo pl-edhodlio medsebojna posvetovanja. ne jia skupne obrambe proti napadalcu. Barthou je slednjič Opozoril Lorda Edcna, ki jc iskren prijatelj Francije, na nevarno^, ki preti Angliji sami, če sc njen načrt uresniči, z ozirom ua nemško letalstvo. Nemčija vendar zahteva polovično moč letalstva vseh njenih sosed, vrhu tega pn razpolaga s trgovskim letalstvom, ki se lahko čez noč spre-meni v vojno letalstvo, ki bo v prvi vi-sfl ogrožalo varnost Anglije same.
Barthoujcva izjava je povzročila v parlamentarnem odboru in v javnosti zelo ugoden ' »lis, ker je jasna, miroljubna, a energična.
Hahicht odstavljen
Berlin, 2. nrirca. Z. Bivši avstrijski poslanec in vodja avstrijskih liitlcrjevcev Hahicht, ki sc nahaja v Monakovcm kot politični izgnanec, jc dozdevno odigral svojo vlogo. Napake, ki jih jc njegova surova proliuvstrijska propaganda povzročila, so lako velike in delajo nemški vladi tolike težave, dn se je Hitler, ki sicer le nerad odstavijo svoje najbližje sotrudnike, odločil, da žrtvuje Mabichta. Odredba, s katero Ifabirht preneha bili vrhovni zastopnik avstrijskega hi-tlerjanstvn, mu je bila sporočena sinoči. Na njegovo mesto je bil imenovan bivši štajerski heimvvehrovski voditelj jnženjer Rauter. ki živi sedaj ludi v Moankovcm kot politični begunec. Za pomočnika mu je odredil državnega namestnika na Bavarskem generala von Lppu. Borba proti Avstriji sc bo torej nadaljevala, a nc več s pog rešenim i metoda, i in sredstvi* ki so se doslej v|Kirnbljale. Novi vodja Rauter bo slcj-koprej imel nalogo, da skuša najti sporazum s lleimvvcliroin. oseba generala Eppa pa jamči, da bo borba zu vzela bolj vzvišeno državniško
Drobne vesti
P. Estonski parlamentarni odbor je danes predložil vladi poročilo o prodaji ilveli torpediiih lovcev, katere, .ie Hstouska prodala ju/.no-Hineriški državi Peru. Odbor jo soglasno sklenil predlagali vladi, naj obtoži pred sodiščem vseli, oi) i It (i ministrov, ki so bili za lo prodajo odgovorni.
P. Poljska vlada .jc radi slabega finančnega gospodarstva in prevelikega novečn-vnn.in dolgov razpustila varšavski občinski svet tor imenovala za Varšavo svojega komisarja, ki naj spravi v red mestne finance.
P. Snoči je francoska vlada predložila parlament it zakon,ski predlog o reorganizaciji francoskega letalstvu. Novi zakonski predlog nima namena povečati števila letni, ampak hoče Obnovili in modernizirati ics letalski park.
Dunajska vremenska napoved: Nobene bi-slvcne izprciuembe. Od zujiada topleje.
*Utrinki.
SKRIVNOST
Ko je bil Mussolini ie перогппп, skromen mož, je podel nelcega dne v Komsko jezero, in bi bil skoraj uloiiil, ie ne bi ga bil rešil neki ribič. Ko jc polem dosegal oblati, ga je prišel nekega dne njegoc rešitelj obiskal, in Mussolini ga je sprejel z odprtimi rokami. Takrat,* mu je rekel Mussolini, »nisem mogel zate ničesar storiti, danes pa , nasprotno morem r se. Kaj lioics, da storim zale, ki si mi rešil življenje?* Ribič, ki je bil zagrizen socialist, mu je odgovoril: »Želim, da večno ohraniš zase skrivnost tega dejanja.«
ZGLEDI... VZORI...
0 rajnem belgijskem kralju Albertu /., ki so ga včeraj pokopali, so napisali vsi veliki svetovni listi ganljive članke. Iz »Tomeea*■, najvplivnejšega angleškega lista si zapomnimo samo sledečih par besed:
>1' času. ko vlada ošabnosl, ko strastoljubje in koristolovstvo zastrupljata človeški rod, ko nečedne nizkotne ambicije in despotizem uničujejo posameznega človeka, dražbo in tudi naioil, zgled, ki ga dajejo čednosti trga velikega vladarja, je ena najbolj razveseljivih točk V dobi propadanja
naše kulture. Ker oznanja spomlad. Ites. je. du 'gotove žalosti zapuščajo za sebo] poleg iskrenega <,b-žalovailja tudi nauke neprecenljive vrednotil .
KOT JIH RAZLIKUJE NEMČIJA
iStalin ie v svojem govoru o zunanji politiki Rusije povedal tudi to-le na vatlov \cmčije:
»Nekateri ljudje menijo, da bi morati višji narodi)., kol so recimo Nrmri, organizirati vojno proti *niijim narodom . kol so nn primer po njihovem mnenju Slovani. Samo na ta način, da bodo
*viiji narodi» zagospodovali in oplodili nižje narode , se bo svetovni položaj izboljšal. Nekdaj.fo Rimljani mislili ulično o prednikih sedanjih Nemcev, kot Nemci danes mislijo o Slovanih. Itim je takrat Germane imenoval barbare, ki so za redno preklali, da jih -višji narodi» vodijo iu nnd njimi gospodujejo. Toda Rim je Utkral imel za to posebne razloge, ki jih pa pri danainjih nemških zastopnikih ■*višjega plemena. nikakor nn moremo najti. A barbari so se združili proti skupnemu sovražniku in so porušili rimsko cesarstvo. l\ito jamči berlinskim fašističnim peropiscem, da bodo v boju z barbari imeli večjo м Ггп. kot pn svoje diii rimski Illiti i nl-lisliV Kaj, ko bi se jim morda že v bližnji bodočnosti pripetila ista usoda.i (/'o tVrager Treste .)
PRAZNIK GOSPE MARIJE VERE
OB 25 LETNICI NJENEGA USTVARJANJA
	
	|||11И Д
ш	атГ' ЈШјИК
___д	
Z gospo Mar ijo V aro Kramljati je užitek posebne vrste. Približa se ti kot draga sestra, da-siravno je nisi v oči še nikoli videl. Ono vez, ki se je spletla iz njenih globokih likov med njo in sred gledališkega občinstva, nenadno začutiš, ko zasliši š njeno toplo besedo; pred dušo ti stopi gospa Lnger, Jeli-sava Franikopamska in dolga vrsta onih silnih podob, ki so pretresale dušo. Obraz ji ije spokojen. Ob vprašanjih, ki so tipala za spornimi prvega hrepenenja po umetniškem ustvarjanju in prvega vzgona v višino, iji je legel na lice daljni smehljaj, smehljaj, ki je za trenoteik obsegel 25 let ljubezni in raizočaranj, vere in nevere, notranjih lepot, žrtev in priznanj. Med pripovedovanjem pa so ji zdaj zdaj zadrhtele ustne mišice, kar je pričalo o utrujenosti. (Po popoldanski vaji za »Visoško kroniko« sem jo ujel v gledališki hiši, kjer mi je ljubeznivo ugodila žellji za razgovor.)
»Bržkone ne bom mogla odgovarjati, kakor bi rada, ker sem malce utrujena. Z viso dušo sem v »Kroniki«. Pa kar vprašujte, gospod urednik, morebiti se mi bo, dasiravno nerada govorim, beseda razvezala.«
»Več vprašanj Vam bom dal, gospa, pa pripovedujte, kakor da Vam jih nisem dal.
Vaša življenjsko-umetniška pot? — Katera vloga ali katero delo Vas je v 25 letih duhovno najbolj zadovoljilo? — Ali ste doživeli v ustvar-jajočem življenju kaj takega, kar Vam je ostalo v neizbrisnem spominu? — Kdaj ste začutili klic po tako globokem oblikovanju mater? — Kako ste prišli do režije in kakšni vidiki Vas spremljajo pri njej? — Kaj Vas je nagnilo k dramatizaciji »Visoške kronike« in zakaj ste ▼prav to delo izbrali za svoj praznik?«
Gospa Marija Vera se je zazrla vame, oči pa eo ji bile zagledamo daleč naprej, v daljavo petin- ! dvajsetih let:
»Moje življenje je podobno romanu, ki je stkan j iz samih čudovitih zgodb, a je vendar od prve do zadnje vrstice resničen. Kot neznano dekle še ni- | sem videla gledališča ne velikih mest, a znala sem : na pamet Ifigenijo, Marijo Stuart, Ivano d'Arc, 1 Judito in več podobnih vlog. Ln nepoznano hrepenenje, oblikovati te velike podobe, mu ni dalo miru, dokler se nisem nekega dne odtrgala z doma in krenila naravnost na Dunaj v — »Burgtheater«. Ne morem vam podrobno Tisati vtisov in začudenj, ki sita jih izražala ravnatelj »Burgtheatra« in ravnatelj dramatične šole na akademiji. Takega primera silnega hotenja šc nista doživela. Spoznala pa sta, da jc moije hrepenenje po gledališki umetnost i ele-mentamo-pristno. Zatorej sta mi odprla vrata v akademijo^ kjer se mi je razodelo toliko novega sveta, novih lepot in prijateljevi Po končanih študijah sem nastopila v Zurichu in sicer v prvi vlogi — Ivane d'Arc. To je bil moj javni krst. Iz Ziiricha je šla moja pot preko manheimskega dvornega gledališča v Berlin, kjer sem se ob Reinhardtu oblikovala pet let. Za tem sem sprejela angažman v Baski in končno v Gdiansku, kjer sem preživela prežalostna vojna leta. Po prevratu sem bila poklicana v Jugoslavijo ter nastopala po raznih srbo-hrvatiskih mestih, dokler se nisem v sezoni 1923/24 za stalno preselila v Ljubljano. To je pot, ki je na ziunaij podobna poti sleherne umetnice. Ničesar ne vidite na njej, razen prečudnega bega z doma za hrepenenjem po gledališki umetnosti. Ne vidite globoke vere v sveto poslanstvo gledališke umetnice, v borbe in žrtve, v ure upa in ure brezupa. Opazovalec vidi samo zunanjo pot. In vendar nosi uimetnica-tragedinja v sebi tiisoč usod mater, žena in deklic. Ko odkrije eno samo usodo, zatrepečejo srca občinstva, zakaj dojeli so življenje, ki ni z ničemer prekrito, marveč stoji pred njimi v vsej tragični usodnosti in bolečini. Ljudje so opaiziti in doživeli sebe. Taka je notranja pot umetnice.« Ozrla se je skozi okno v siv predvečer.
»Vprašali ste za doživetje. Gdansk je bil kraj mojega srca. Saj veste, kako so bile duše žena in deklet med veliko vojno izpraiznjcne. Vera v življenje in človeške vrednote je ugasnila. Ljudje »o se predajali tremotkom izživljanja, saj ni bilo nikjer lučke, ko bi jim svetila v lepše dni. Vsega lepega je konec! In takrat jim jo gledališče odkrivalo življenja, ki so postala ženam in deklicam lučke ... Tiste hvaležnosti in ljubezni ne bom nikoli pozabila; tistih rož in solz. .. Takrat sem najgloblje doživela poslanstvo umetnosti.«
Gospe Mariji Veri je žarel obraz kot otroku ob čudoviti pravljici.
Katera vloga me je duhovno najbolj zadovoljila v teh 25ih letih? Težko je povedati. Življenje se v petindvajsetih letih spreminja, ž njim otkus in doživljanj e. Enkrat vas je pretreslo to, drugič ono. Enkrat vas notranje očisti in povzdigne ta podoba, drugikrat druga. Tem bolj se to pozna v toliki časovni razdalji. Kot začetnica sem ljubila vloge, ki so bile scensko vidnejše, na zunaj efektnejše; kesneje pa sem se zmerom bolj nagibala k psihološko diferenciranim vlogam, ki so mi zaposlile vse kotičke duše. In vendar bi skoro mogla odgovoriti na vaiše vprašanje točneje: v letih ljubljanskega življenja sem najbolj doživela Jelisavo Framkopansko v Župančičevi »Veroniki Deseniški«. Ta vloga mi je prinesla nova razkritja in me duhovno najgloblje o pojila. A tudi IfiigemAja mi j« pri srcu in sicer kot delo in vloga.
Mati... Na to vprašanje vam morem odgovoriti samo s spomionim: Ko sem na dunajski akademiji kot učenka poskušala s takimi vlogami, so mi dejali: Vi ste po svojem notranjem bistvu ustvarjeni za materinske vloge. To pa sem šele kesneje spoznala, ko sem se zamislila v duševno veličino in skrrvnosit mater.
Režiserka! Čae je tak, gospod urednik, da se danes nikijcr na »vetu več nc igrajo resne igre I v toliki meri kod nekoč. Avtorji klasičnih del so j se več ali manj umaknili j z repertoarjev. Dane« pri- | trajajo na oder veseloigre. Ljudje hočejo veselja. V , takem repertoarju pa za moje vloge ni prilike. In prav »ato, da sem imela priliko, vsaj v Ibsenovih I delih, ludi sama igrati, sem začela režirati. To pa j je živčno naiporno delo. Kot režiser moraš namreč t gledati duševno-perspektivično vse dogajanje na odru; če si pa glavna oeeba v delu. to izgubiš z vida, ker si v sredini im se moraš duševno ve-ao »mikaiti iz vloge. To »eni ofečuti!« zlasti v »Gospe
Za delo so prosili
Strašne številke o tistih, hi bi radi delali, a ne dobe dela
lnger« in v »Johnu Gabrielu Borkmannu«, Vidik pri režiji pa je samo eden: doživetje in stil, ki je primeren delu.
0 vzrokih za dramatizacijo »Visoške kronike« sem že mnogim pravila. A zanima vas tudi, zakaj sem prav to delo izbrala za svoj praznik. Ko sem se pred desetimi leti vrnila, j« bilo prvo slovensko leposlovno delo, ki sem ga po tolikih letih brala, vprav Tavčarjeva » Visoška kronika«, ki je takrat izhaiala v »Ljubljanskem Zvonu«. To delo me je po svoji dramatični moči prevzelo. Že takrat sem mislila na dramatizacijo. A leta so tekla v drugi smeri. Ko pa je prišlo vprašanje, katero delo naj predlagam za svoj praznik, sem si mislila: velikih vlog sem že dosti igrala; za tak dan se naj umaknejo tuje literature; na njeno mesto naj stopi naša, slovenska, ki je bližja mojemu srcu in srcu slovenskega občinstva. In prav lo Tavčarjevo delo ima toliko jI u bežni do slovenske zemlje! Pa ne le za ta dan, mislila sem nasploh: Srbi in Hrvatje igrajo svoja domača dela, naj tudi to pride — dokler ni boljšega — v slovenski repertoar. Na ta način, se mi zdi, bom najlepše praznovala svoj dan . ..«
Zmračilo se je. Zunaj se jc cedil iz megle rahel dež. Pa ko sem odhajal, tega niisem čutil. Po takih razgovorih se človek nekam povzdigne: svet, ki je danes tako neskončno prazen, se ti zdi zopet lep in ižvljenja vreden. .	L. G.
MARIJA VERA - UMETNICA
Gospa Marija Vera praznuje danes petindvajsetletni co svojega umetniškega dela. Ta jubilej je 1 iz nekega posebnega razloga važen in vesel. Tedaj, | ko sc je naše predvojno gledališče borilo med umetnostjo in življenjem ter v svojih ozkih razmerah i umiralo, je v velikem svetu s-topala po svetli poti mlada tragedinja; bila je, kakor so bili tndi drugi izmed velikih — saj smo imeli vvagnerjanikc in dvorne pevce — izginila je izpred naših oči, pa je po čudni poti, edina, z vsem bogastvom svojega znanja in umetniške moči. naenkrat stala sredi med nami in prinesla slovenskemu gledališču ves svoj veliki svet. Skoraj prevelika in preveč dograjena za oder, ki je z mladostnim zanosom šele hitel na kvišku, se je temu nemiru približala, a stala ves čas sredi njega kot živa, nespremenljiva varuhinja čiste, nedotakljive lepote in veličine. Gospa Marija I Vera je za naše gledališče še vedno ostala veliki i svet, je naše današnje merilo umetniške zrelosti iin klic od tam, kjer vse, kar jc nedopovedljivega, govori preprosto besedo, in vse, kar je groznega im nedoumnega. prehaja v jasno sproščenost in očiščenje.
V dveh velikih ale men lih se je oblikovala umetnost Marije Vere: ob klasični lepoti in psihološkem konfliktu, ob tem, kar je bil zadnji vrh idcalistično-rcalističnega gledališča; tedaj, ko so že Hudožestveniki odpirali bajne skrivnosti realiz-ma in je Reinhardt z drzovito preciznostjo in domislicami zmagoval s svojimi izbranci. Ob tragični preizkušnji lepote, harmonije med besedo in podobo je doživela Marija Vera svoje mladostne zmage. Po dunajski akademiji, kjer je pri svojih javnih nastopih zbudila splošno sodbo o bodoči tragedi-mji, je odšla v Ziirich in takoj zmagala z »Devico Orleansko«. Njeni uspehi so ji obljubljali najvišje, kar je bilo tedaj mogoče: dunajsko dvorno gledališče, in res je bila že takoj 1908 sprejeta v stalež tega gledališča in ostala v njem do vojne. Medtem je preko Ziiricha, drvornega gledališča v Mannhei-mu, Stadfttheatra v Berlinu v zvezi z Reinhardtom preigrala vso nemško visoko tragedijo, oblikovala prav vse Schillerjeve junakinje, Goethejevo ifige-nijo, Grillparzerjevo Hcro, Medejo, velike Hebbe-love ženske podobe, Ibsena, moderno nemško dramo Hauptmannovo in Sudermanovo itd.; tudi Sha-kespeareova Porzia, Viola in druge so v tem sporedu. Iz vseh tedanjih poročil zveni premagujoča sila zunanje in notranje lepote, skladnost vzvišene vsebine in oblike, vse občuduje globino in nežnost njenih dojelij. Konrad Falke ji je kot Rhodopi (Hcb bel) napisal čudovito analizo in jo sestavil v veliko igralsko sliko, v kateri se odkriva vsa mlada veličina Marije Vere pred petindvajsetimi leti. Zraven pravi: »Dve neprecenljivi vrednosti sta v tej podobi: velika linija in v.eliko čuv-stvo, ki z vsepremagujočo silo naskakuieta najbolj zakrkiniemo srce.« Igrala je Roksano s Kainzem kot Сугапојет še malo pred njegovo smrtjo: z ReinhardUom je gostovala po vsi severni Evropi do Pctrograda in igrala v Sleherniku Vero, v Sinji ptici Luč, v Romeu in Juliji grofico Capuletovo; 1912 je v Gdansku sodelovala pri slavnostnih igrah in igrala Kasandro v Aishylovi OrestVi in Violo v »Kar hočete«! srečujemo jo v družbi velikih soigralcev: Moissija, Henneja, Bassermanna, Wegener-ja, E. Bcrgmerjeve itd. — dve podobi pa se stalno ponavljata v pisanem številu njenih iger: Ifigenija in Hedda Gabler, dve priči ženske lepote, ena velika v svoji čistosti in odrešujoča, druga boleča v svoji notranji neskladnosti; ena utelešena spm-polmitev hrepenenja po lepem im dobrem, druga zla volja ranjene in neutešene žene, ki ima v zlohotnem nagonu vendar se zadnjo veliko misel: umreti v lepoti!
Preko vojnih let v Gdanskem, p>o vojni v Ba-selu ie Marija Vera preko Bclgrada prišle s svojo Heddio Gabler, Judito in Ifigenijo v Ljubljano. Čas klasične lepote se je bil tudi v velikem svetu umaknil absolutnemu igravcu, namesto harmom,i:e podobe in doživetja je stopil absolutni teater in absolutni igravec. Pri nas pa je Marija Vera z Ibsenom in klasicizmom budila čut za dograjeno obliko, jasen in plemenit izraz in v svojih režijah im igrah podala trdne priče močnega duha in poudarjala »umirajočo lepoto«, ki v pravi duhovni kulturi ne sme nikoli umreti.
Ta čas je bil tudi za go. Mariiio Vero prohed od visokih junakinj — na široko cesto življenja, kjer je bolečina bolj vsakdanja in sta trpljenje in umiranje naravnejša in bolj človeška stvar. Pa tudi tu govori še vedno tisti daljni glas od onstran; vera v moč lepote im čuvstva je tako trdna, da je tragedinja sicer stopila s koturna prav lilk tebe. pa se zaradi tega ni njena notranja bolečina šo prav nič ublažila; čim tišja je, čim preprostejša, tem globokej-ša, čini vsakdanjejša tem pretreslii-vejša Take so njene podobe v naših domačih igrah: Malti v »Domu«, Tončka »Pri Hrastovih«, Osojnica v »Kraljični Haris«, Jelisava v »Veroniki Deseniški«, ali v novi socialni in problemski igri kot Gospodična, ali mali v Svetem plamenu — ali pa tudi mati v Sleherniku.
Za svojo 25 letnico nam jc ga. Marija Vera sama pripravila dramatizacijo »Visoške kronike«, da v domači igri praznuje zvestobo lepoti in etosu, ki sta en in isti ueivarjajoči duh starega in novega gledališča,	Г. K.
Ljubljana, 2. marca.
Kadar govorimo o brezposelnosti, moramo predvsem zavrniti dve skrajnosti javnega mnenja, namreč, da so vsi brezposelni v resnici Ic delomržneži in potepuhi, |hi tudi naziranje, du so brezposelni brez izjeme Ic neprostovoljne žrtve razmer. Resnica je, da je bilo celo v časih najboljše konjunkture vedno precej raznih po-stopačev, ki so jih mogle oblasti zavručuti, češ, delo si poiščite, povsod se dobi delo. Danes pa je težko reči kateremukoli prosilcu, naj gre delat, ker ti more vsak odgovoriti: »Prav rad, samo dela mi dajte!« To žalostno stanje, du za tisoče marljivih rok ni dela, sevedu izrabljajo tudi poklicni delomržneži, ki nadlegujejo podeželsko ljudstvo prav tako, kakor mestno in ki prosjačijo tako.okoli raznih oblasti, kakor tudi okoli dobrodelnih organizacij.
Precej točen pogled v pravo stanje brezposelnosti nudijo podatki Borze dela. Podatki, ki jih vsuk mesec objavlja OUZD, so nekako merilo, v koliko pada zaposlenost ali raste, razlike in izpadki v računih tega zavoda pn sc skoraj redno ujemajo s številkami onih. ki sc zatekajo na Borzo delu zn podporo oziroma s prošnjami za zaposlitev. Brezposelnost v Sloveniji je seveda večja, kakor jo kažejo te številke. Ušla tc veljajo izključno za ono delavstvo, ki izven svojega dela niiiiii nobenega drugega vira zaslužku, niti možnosti prehrane, torej ki ne ve, kaj bo imelo drevi v loncu. Podatki za Slovenijo kakor jih objavljamo, kažejo črno sliko.
Lani je iskalo pri Borzi dela v Ljubljani zaposlitve 8015 moških in 2594 žensk, skupno 10.609. V Mariboru je iskalo dela 5865. od teh 5194 moških in 2641 žensk, v Celju 3363 moških in N>0 žensk, skupno 4195, in v Murski Soboti 3104 moških in 24&2 žensk, skupno 5586. V vsej Sloveniji je torej na Borzi delu iskalo dela 17 tisoč 676 moških in 8^77 žensk, skupno 26.255 delavcev. Te, za Slovenijo ogromne številke prav nazorno dokazujejo, da se naši delavci nc branijo dela. temveč nasprotno, da zanj prav prosijo: torej, dn so med brezposelnimi v večini marljivi ljudje in ne delomržneži.
Nasprotno pa je bilo nn Borzah dela s strani delodajalcev ponujeno delo v vsej Sloveniji 6067 moškim in 5167 ženskam, skupno 11.254 delavcem. Ponudbi; za delo torej niso dosegle niti polovice povpraševanj. Uspešnih posredovanj pa je Borza dela po vseh svojih štirih uradih izvršila v prilog 5284 moškim in 44<>7 ženskam, skupno 9686 delavcem. Vsak tretji prosilec je torej dobil delo.
Če odštejemo odpadle prijavljence, ki jih je bilo 8558 moških in 5307 žensk, skupno 11.865. je konec decembru ostalo še (te številke bi veljale za nekako končno število pravih, pri podjetjih zaposlenih delavcev):
V Ljubljani je bilo konec decembra prijavljenih 2483 brezposelnih moških in 657 žensk, skupno torej ">140 delavccv; v Mariboru 374 moških in 160 žensk, skupaj 554; v Celju 939 moških in 46 žensk, skupaj 985: v Mur. Soboti 39 moških in 4 ženske, skupaj 43. V vsej Sloveniji ima torej Borzo delu v evidenci 3835 moških in 867 žensk, skupaj 4702 delavca.
Delavci, ki iščejo v drugem kraju dela,
Smučarski dom
ood Bogatinom
Smučarski doni podružnice SPD Bohinj na Ha-nini na Kraju pod Bogatinom je oskrbovan vso zimo. Dom stoji v osrčju obsežne Komne, katera nudi nešteto gorskih terenov. Dostop v tc dele jc najudobnejši od hotela »Zlatorog« po nekdanji krasno izpeljani vojaški cesti. V »Zlatorogu« so na razpolago tudi nosači.
Pogreb Janovega očeta
V i ž m a r j e, 2. marca.
Danes dopoldne smo pokopali daleč naokrog znanega Janovega očeta. Pokojnik, ki je dosegel 83 let, je bil zelo zanimiva osebnost. V vseh stvareh se je spoznal, povsod je znal najti dober izhod in marsikomu priskočil z dobrim nasvetom na pomoč. Pred šestimi leti si je sam napravil krsto, ki je bila brez vsake grče. zadnji čas pa je ludi sam določil, kako mora biti napravljen na mrtvaškem odru in kako mora biti ta čas opremljena in prevlečena v črnino njegova mizarska delavnica, v kateri je ležal pred slovesom iz domače hiše. Dr. M. Justinu, ki ga je obisoval zadnje dni, je rajnki rekel, da ima samo še eno skrb in sicer, če bo njegov |x>lni list za večnost dober. Pogreb, katerega je vodil g. dekan V. /abret ob asistenci treh gospodov duhovnikov. je dokazal, kako zelo ie bil pokojni |anov oče spoštovan pri vseli ljudeh. V velikem številu so pokojnika spremili vsi domačini in okoličani. Pevci so mu v slovo zapeli pred hišo, v cerkvi no sv. maši in ob odprtem grobu. Naj se dobri lanov oče odjvičije v domači šentviški zemlji po dolgem trudapolnem življenju!
imajo pravico do polovične vožnje, le olajšave nakazuje tudi Borza dela. Lani je bilo vseli objav izdanih 8383 v skupni vrednosti 394.000 dimi rjev.
Precej pogledu v stanje brezposelnosti v Sloveniji kažejo tudi številke o izplačanih podporah. Brezposelni imajo pri nas prav majhno podporo in še to pod te/.kiini pogoji. Morajo bili vsaj 4 mesece nu delu, lo se pravi socialno zu-vurovani, potem imajo šest tednov pravico do podpore. Po pravilniku izplačuje Borza delu takim delavcem: samskim tedensko 60 Din. ože-njeniin brez otrok 78 Din. z enim otrokom 96 Din, /. dvema otrokoma 114 Din. s tremi otroci 132 Din. s štirimi otroci 150 Din, s petimi ali več otroci pa 168 Din. Kljub tem malim zneskom pa jc luni borza dela izplačala podpor: v Ljubljani 572.000 DinMariboru 271.000 Din; v Celju 161.000 Din: v Murski Soboti 4500 Diu. skupno 1,010.000 Din samo rednih podpor. Poleg tega pa jc dala Borza dela 13.000 potnih pgd-podpor in 315.000 Din izrednih podpor, torej je vseli podpor izplačala 1,359.000 Din.
Tako govore številke Borze dela zu lansko leto. Pri nas šc nimamo obvezne registracije brezposelnih iu bodo te številke Ic približne za en del delavstva. Pomisliti pa je treba, da je mnogo delavcev, ki bi sicer imeli pravico Judi do podpore, samo predaleč jim je <lo borze dela v mestih ter niti ne vedo. da morejo njeti nekaj kovačev. Le pomislimo na položaj lesnih delavcev. Dalje imamo pri nas vse polno mladoletnikov, ki še niso bili zavarovani ter nimajo pravice do podpore, dalje takih, ki so to pru-vico že izkoristili, nato takih brezposelnih, zlasti boljše kvalificiranih delavcev, ki iz limlji-vega ponosa še ne prosijo za podporo in se borzi dela nc prijavijo ter životarijo s slučajnim zaslužkom. Sem je prišteti še neštete brezposelne obrtnike, brezposelne intelektualce in končno šc ogromno armado lačnih kmetskih kajžarjev. gostačev, osebenjkarjev in dninarjev. Točna statistika o pravem stanju brezposelnosti v Sloveniji bi bila strahotna.
Toda če računamo take delavce, ki nimajo nit krompirjeve njivice, niti priložnosti, <tn ni sem in tja kaj zakrpali (brez vednosti obrtnih oblastev in obrtnih zadrug), moramo vzeti za podlago vsaj trojno, če ne četvorno število iz-kuza borze dela. To bi sc reklo, da je v Sloveniji trenotno vsuj 15.000 odrastiili delavcev popolnoma brez slehernega dohodka, navezanih na miloščino. Računajmo še k vsakemu tri družinske člane in vemo. du danes okoli 45.000 slovenskih ljudi s strahom pričakuje poldne in ne ve, kaj pride na mizo. ali solata s kavo ali brc/ kave (namreč redke žitne).
Toda premislimo še dalje: v številke niso všteti n. pr. rudarji, ki delajo komaj tretjino šihtov. niso všteti vni nešteti delavci, ki delajo za malenkostno dnino, ob kateri prav stradajo s svojimi družinami, štev ilni nameščenci / malenkostnimi plačami — čim bolj to premišljamo, vidimo, kako vprašanje brezposelnosti v Sloveniji sega dalj in dalj in postaja najbolj važen sodoben slovenski socialen problem. I <• kje je tisti, ki bo mogel to vprašanje zadovoljivo rešiti in dali tisočem in tisočem slovenskih družin dovolj kruha?
Škofovo opozorilo
V	zadnjem času se vedno pogosteje oglašajo po liišah moške in ženske osebe, ki vsiljujejo za mai-hen denar knjižice z versko vsebino. Mnogi v dobri veri nasedejo zapeljivim besedam in kupujejo knjižice. Zmotijo jih vabljivi naslovi, kot na pr.: »Harfa božja«, »Kje so mrtvi?«, »Kraljestvo božje, itp sveta«, »Pribežališče v kraljestvo«.
Opozarjam, da so to krivoverske knjige. Izdaja jih krivoverska ločina »Raziskovalcev sv. pisma«, ki sc je šele pred par leti iz Ameriko priselila v naše kraje. V knjižicah sc oznanja cela vrsta težkih zmot o temeljnih resnicah sv. vere, o Bogu, o Cerkvi, o človeški duši in o poslednjih reč^h.
Knjig s tako vsebino katoliški kristjan ne sme brati niti jih shranjevati. Zato vse vernike opozarjam. da ste proti tem osebam skrajno previdni. Odločno odklanjajte krivoverske knjižice. Kupujte samo take knjige verske vsebine, ki imajo izrečno dovoljenje cerkvene oblasti.
i' Gregorij, škof.
Kdor se ubožca usmili...
Vincencijeva konferenca v Novem mestu.
Novo mesto, dne L marca 1034.
Preteklo nedeljo je imela tukajšnja Vincencijeva konferenca svoj občni zbor v dvorani Prosvetnega doma, ki je bil zelo dobro obiskan. Navzočnih je bilo nad 200 članov, podpornikov, dobrotnikov in prijateljev naše karitativiie organizacije.
Predsednik prof. dr. Tiller se je v uvodnem govoru spominjal umrlih dobrotnikov in podpornih članov. Opisal je karitativno delo Vincencijeve konference. Poudarjal je med drugim, da deluje danes že čez 14.IKK) konferenc, ki imajo čez 200.000 delavnih in 2 milijona podpornikov in dobrotnikov. Lan sko lelo so razdelili za uboge in bedne te konference okoli 500 milijonov dinarjev.
V	Sloveniji jc bilo lani 27 konferenc, ki so imele čez 400 delavnih članov in čez 15.000 podpornikov in dobrotnikov. Izdale so okroglo I milijon dinarjev podjx>r.
Novomeška konferenca deluje od svoje ustanovitve 28. marca 1028 ter je razdelila med novomeške uboge v dosedanjih poslovnih letih okrog 84 tisoč Din. Leta 1033. jc razdala ubogim 7795.25 Din. V občutni zimi je poskrbela 7 družinam po I meter drv.
Na občnem zboru je predaval s pomočjo skioi>-tičnih slik o sv. Vincenciju Pavelskem, o Vincencijc-vih konferencah in dobrodelnih ustanovah v Slove niji g. p. Ladislav Pintar.
Po poročilu odbornikov sc je predsednik dr. Tiller zahvalil še vsem, ki so |>odpirali konferenco in jih bodril k nadaljnemn delu krščanske ljubezni z zagotovilom: Kdor se ubožca usmili, na obresti po-sojuje Gospodu; in Gospod mu |»vrne. (Preg. 10, 17.)
Metlika
Bafa- v Metliki. Dolgo se je napovedoval pri hod Bafc v naše incslo. V torek je pa le odprl svoje Irgovino na (ianglovem trgu. Kako je bil njegov prihod vsaj nekaterim zaželjen, kaže to. da je bila trgovina že prvo noč oškrojiljena z nekim črnilom.
Ljubljanske vesti:
Avtomobilski klub polaga račun
Ljubljana. 2. marca.
Slovenski nvtnuiohil.isli združeni v dveh nvtoklubih, v Ljubljani in v Mariboru, ki sta zopet sekciji osrednjega Avto-kluba v Belgradu, imajo precej dobro in marljivo združenje, ki uspešno brani njihovo koristi. Zlasti lani je društvo pokazalo zelo živahno delovanje. Snoči je n a svojem občnem zboru polagal račune ljubljanski Avto-klub. Udeležim sicer ni bila velika, kur je pač znamenje, da imajo člani popolno zaupanje v delo odbora. Poročila, odbornikov pa so bila prav zanimiva.
Občni zbor .ie otvoril predsednik kluba g. Avgust Praproinik. Mestno občino je zu-stopal g. Urlius. Predsednik jo prečital udu-nostne oziroma pozdravno brzojavke pokroviteljici kluba kraljici Mariji, predsedniku knezu Pavlu Ier osrednjemu odboru v Belgradu. Spomnil sc je tudi lani umrlega člana g. Edmundn Kocbeka iz Kranja. Dalje je omenjal težek položaj, ki je lani doletel avtomobilizem ier velik napor Avto-kluba, da se to stanje /.boljša.
Poslovno poročilo upravnega odbora .ie podal tajnik Rado Hribar. Iz njegovega obširnega in izčrpnega poročila posnemamo, da jc imel Avto-klub konec lanskega leta 166 rednih in vlrilnih članov, f>6 članov Kola avtomobilistov in '-'1 članov Kola motoci-klistov: skupno torej 243. Padec članstva je bil kljub vsenju le malenkosten. Klub jc izdal lani 286 tviplikov, to jc Ic 31 manj kakor predlanskim. Največ (riptikov jc bilo seveda /.a Italijo in Avstrijo. Podrobno je poročevalec opisal vsa številna posredovanja in korake, ki jih je odbor napravil pri raznih ohlastcb. Doseženo jo bilo, da je bila lani uvedena diferencijacija državne takse in odpravljena pavšalna taksa. Posrečilo se je
LOVCI!
5. marca predava
mr Bakarčič
pri Stepiču v Šiški
o lovskem orožju in municiji
O Sv. maša za turiste lio v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob nedeljah in praznikih vsakokrat ob pol sedmih in to do uvedbe turistovskih vlakov. Takrat se bo določila • Irugu ura in se bo to objavilo.
O Maria Vera odlična članica naše drame si je za svoj 25 letni jubilej umetniškega dela izbrala dr. Tavčarjevo Visoško kroniko , v kateri igra vlogo Pasaveriee. Delo je razdeljeno v 12 slik, ki so popolnoma na novo opremljene po originalnih motivih iz Poljanske doline. Odmori so po 7.. 8. in 10. sliki. Sodeluje ves dramski ansambel. Plesne in glasbene točke jo komponiral prof. Tome. Začetek drevi točno ob 8.
O Državni konservatorij v Ljubljani, oddelek za komorno muziko, bi nujno potreboval violo d'amour in pa čembalo. Ravnateljstvo prosi, če kdo poseduje enega izmed teli dveh inštrumentov, da javi to ravnateljstvu in pogoje, pod katerimi bi inštrument posodil za par mesecev.
O Zakopano vlomilsko blago. Poročali smo o sumljivi zlatnini, ki jo je policija našla pri hišni preiskavi v Kožni dolini. Ta zlatnina je nedvomno tatinskega izvora. Vendar pa se lastnik dosedaj še ni javil. Policija je že prej imela v zaporih oziroma v sodni ječi neke sumljivce, ki jih zadnje čase zaslišuje v zvezi s to tatvino. Zločinci pa so policiji izdali nekaj drugega, namreč, kje imajo zakopano vlomilsko blago. Včeraj zjutraj se je odpravilo nekaj policijskih uradnikov in policistov v spremstvu enega aretirancev na Rožnik, v bližino Kosez, kjer so na skritfin kraju izkopali večjo množino raznega blaga. Policija je dognala, da izvira to blago od nedavnega vloma v Robežnikovo trgovino na Viču.
0 Licitacija. V ponedeljek 3. t. m. ob enajstih bo prodanih na dražbi pri ravnateljstvu pošte v Ljubljani, Sv. .lakoba trg, okoli 2000 kg poštnih sprentnic, na katerih so nalepljene stare znamke (id 1. 1010 du 192"). Najmanjša količina, ki jo interesent lahko kupi, je vreča s 25 kg spremnic od-nosno znamk.
0 Razne tatvine. Jaikobu Furlanu jc ibilo le dni ukradeno v Detelijevi ulici v Mostah 600 Din vredno kolo. znamke »\Vellrad«. — V stanovanje Matilde Smchove Za gradom 1 je tc dni vlomil neznan tat in odnesel zlato žensko zaipestno uro. vredno 1000 Din, črno žensko obleko, vredno 500 Din, in raznega ženskega perila v vrednosti 350
KINO KODELJEVO Tel 31-62
Danes ob 20. in jutri ob 15., 17., 19. in 21.:
najlepši Trenkerjev film:
PLANINE KLIČEJO!
ludi odpraviti pobiranje niitnine. Mnogo sc je trudil Avto-klub tudi za olajšanje položaja motociklistov. Posrečilo se je, da je bila ukinjena obvezna uporaba mešanice z bencinom. Žu 1 pa je bila trošarina na gorivo takoi povišana.
Napoved finančnega ministra o 25—100% povišanju pridobninske osnove za lastnike osebnih avtomobilov je imela za posledico, da .ie bilo samo v Slovenni odjnvljenih nad 50% osebnih avtomobilov, 12% tovornih avtomobilov in nad 41% motociklov. Delo Avio-kluba je imelo končno ta uspeh, (la je finančni minister to svoio napoved umaknil.
V nadaljuem poročilu je tajnik navajal še druge usjielio, ki jih je Avtoklub dosegel v korist avtomobilistov, nato pa je onisal razne izlete in družabno delovanje kluba.
Blagajniško poročilo je podal (lovekar. Na predlog' člana nadzorstvenega sveta Borisu Hribarja je bila vsemu odboru izrečena razrešniča.
Letos so po tumusu Izpadli iz odbora Praprotnik, Bohinc, Klemenčič in dr. Sav-nik. Predsednik Praprotnik ,ie omenil, da jc že 10 let predsednik kluba in da klub potrebuje sedaj bolj sveže moči ter je potreben drugega predsednika. Na željo članov pa je ponovno prevzel odborniško mesto ter ga je upravni odbor nato izvolil ponovno za predsednika. Tuili oslali trije gospod ie so bili ponovno in soglasno izvoljeni v odbor. Nadzorni odbor in zastopnika v osrednjem odboru so ostali isli. Sledila je raznrava o proračunu ter je bil soglasno odobren za letos proračun v skupnem znesku 155.000 Din. Članarina se jc znižala od 800 na 600 Din in od 400 na 300 Din. Sklenjeno je bilo dalje, ; da Avto-klub še naprej izdala svo'e glasilo obenem tudi odborove okrožnice članom.
Din. — Iz delavnice Petra Škafarja v Igriški 11 jc nekdo odnesel dinamo svetilko za kolo, vredno 300 Din.
0 Vsaka dama. katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salon Anita, Krekov trg 10, Ljubljana.
© Širjenje prostitucije. V Ljubljani prav strahotno raste poijav prostitucije, Dekleta, ki odhajaijo v Ljubljano iskat službe, kaj pogosto zapadejo vplivom slabe družbe in lako raste vedno sproti kader žensk nemoralnega poklica. Samo v noči na petek je policija pobrala po raccnih nočnih kavarnah in drugih lokalih 11 deklin. Nekaj pa jih je prišlo tudi iz drugih kraijev, tako iz Maribora in Celja, odkoder sta jih poslali taimkaijšnji policiji, ker so v Ljubljani okradle svoje kavalirje ter nato zbežale. Vse areliiranke so same zakrknjene greš-nice, že večkrat kaznovane. Policija bo predlagala sodišču, naj tc dekline pošlje za daljšo dobo v Begunje.
© Vlasto iščejo. Školastika K., ali kakor sama sebi pravi Vlasta, je povzročila ljubljanski policiji žc obilno sitnosti. Stara jc 27 let, v svojih roko-mavharskih poslih in v nečednem poklicu pa bolj izkušena kakor katerakoli 10 ali 20 let starejša zločinka. Vlasto ie pred mesecem dni policija vnovič prijela, bilo |'c dvanaijislič, in jo oddala v bolnišnico v zdravljenje. Vlasta pa je neke noči naenkrat izginila iz bolnišnice. Policija io sumi, da je bila ona tista, ki je neki strežnici ukradla par čevljev. Sedaj ijo iščejo na raznih koncih, toda na ljubljanskih ulicah Vlaste ni.
Mariborske vesti:
Mestni avtobusni promet ogrožen
Kranj
Pri družbi »Avtopromet Jezersko« so te dni nastale nekatere spremembe. S 1. marcem sta izstopila iz družbe sedanja družabnika Paar Franc in Virnik Peter. Vstopil pa ie Grajžar Ciril, avfotaksi in posestnik v Kraniu. -- Gostilno na Jezerskem vrhu je prevzel g. Virnik Peter in namerava isto odpreti dne 15. marca. Obveznosti do 1. marca 1934 napram družbi prevzameta dosedanja družabnika. G. Grajžar namerava kupiti nov moderen izletniški avtobus, tako da bo v bodoče družba »Avtopromet Jezersko« razpolagala s petimi avtomobili. Vozni red in cene ostanejo do preklica sedanje. Še ta mesec se bo pričelo z rednim prometom.
Lovišča izlicitirana. V ponedeljek dopoldne se je na okrajnem načelstvu v Kranju vršila dražba lovišč, ki je izpadla tako-le: Kranjsko lovišče je iz-dražil veletrgovec g. Savnik Ivan za 3100 Din. Lovišče občine Sv. Jošt je izdražil g. Smid Pavel za 5200 Din. Lovišče občine Šenčur so izdražili g. Boh, gostilničar, in družba za 8000 Din.
Licitacija gramoza. V ponedeljek dne 5. marca ob 9 dopoldne se bo v pisarni okrajnega cestnega odbora pri Peterčku med drugim tudi licitirala dobava gramoza za ccsto Kranj—Skofja Loka (Gaštej-Suha). Prinesti jc treba seboj tudi potrdilo o plačanih davkih.
Vprašanje avtobusnega prometa se v javnosti zadnje čase živahno ruzniotrivu, zlasti z ozirom na nove davčno in taksne obremenitve, ki ogrožajo obstoj našega avtobusnega prometa. Novo obremenitve но po-sebno zadele mariborski avtobusni promet, ki vzdržuje poleg nekaterih aktivnih podeželskih prog še celotno mostno avtobusno omrežje, ki mu ne prinaša nikakega dobička. Takso na avtobusne vozovnice so določene za popravilo in vzdrževanje cost, po katerih se promet razvija. Iladi tega jo malo verjetnosti, da bi sc popolnonia odpravile. Pri tem pa je sedaj vprašanje, čemu se pobirajo takse tudi v mestnem avtobusnem prometu, saj vzdržuje mestna občina cesto iz^ lastnih sredstev ter ne prejema za to od državo nobenih dotacij. Radi tega jc mariborska ob-
□	Franja Tovornika zadnje spremstvo.
Pogrebe! so se zbrali v četrtek popoldne na pobreškem pokopališču. Veliko .iili jo bilo, i da je mogel ob njih številu vsakdo spoznati, j koliko prijateljev in znancev si ji! blagopo-I kojni pridobil v vseli slojih mariborskega I prebivalstva. Med pogrcbci je bilo videti zastopnike, najrazličnejših stanov in pokliccc, poleg lega jm polnoštevilno njegove sUinov-sko tovariše in tovarišicii z upravnikom Narodnega gledališča dr. R. Brenčičem na čelu. Mrtvaške in pogrebne obrede jc ol> asistenci prvega magdalenskega kaplana Antona Ca-fnle opravil dr. ,losip Meško, ki je vorlil mrtvaški sprevod. Na čelu so korakali z društveno zastavo člani in članice Katoliškega izobraževalnega društva na Košakili. Presunljive so bile poslovilne besede, ki „ih je mlademu stanovskemu tovarišu spregovoril glavni režiser Joško Kovic v imenu gledališke uprave in lukujšnjega Združenja gledaliških igralcev. Tesnoba je prevzemala vse, ki so ranjkcinu zadnjo pot posodili, ko so člani gledališkega pevskega zbora odpeli pod vodstvom dirigenta Lojzeta Her-zoga »Vigred« in »Človek glej«. Turobno so odmevale žulostinke vojaško godbe, ko jo jela padati zemlja na rakov slovenskega teaterskegu človeka, gledališkega igralca in dobričine Frana Tovornika. Spomin nanj bodi nam trajen in svetel. Žalujočim svojcem in težko užaloščeni vdovi iskreno sožalje!
1 j Drugi letošnji predavalni večer je bil v četrtek v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, Predaval je odlični poznavalec mariborske zgodovine in arhivar Franjo Baš o Mariboru pred 100 leti in v zanimivih izvajanijih ponazoril številno navzočim hvaležnim poslušavcem marsikaj iz naseljenostnega položaja, pa tudi gospodarskih, stanovskih, družabnih in narodnostnih razmer, v katerih so mariborski meščani in prebivalci živeli pred 1C0 leti. Pojasnil jc s konkretnimi navedbami marsikatero zanimivost, ki dioelej še ni bila znana ali raztolma-čena, med dragim vprašanje bivanja Karadjordja v Mariboru. Predavatelja je s toplimi uvodnimi besedami pozdravil v imenu zadruge »Narodna knjiga« njen načelnik bogoslovni profesor dr. Josip Jeraj.
□	Smrt blage žene. Včeraj zjutraj .ie umrla v Mariboru zasebnica gospa Neža Pa-j>ov rojena Breukuš. Dosegla je sturostv 61 let. Pokojnica je bila blaga in občespošto-vana žena, znana po svojem dobrem srcu. Bila. je globoko verna, vzor matere iu soproge. Pogreb bo v nedeljo ob 16 iz mostne mrtvašnico v Pobrežju. Svetila blagi pokoj-nici večna luč, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
[11 Življenje in smrt. V februarju je bilo v Mariboru rojenih 72 otroik in sicer baš na polovico (36) dečkov in deklic. Umrlo ipa je v istem času 99 ljudi (50 moških in 49 žensk). Poročilo se je skupno 41 parov.
ГЈ Mariborski hišni posestniki za brezposelne. Na poziv Društva hišnih posestnikov v Maritbo.ru ie bilo dosedaij od predpisanih Din 67.990 vplačanega pri mestni blagajni za pomožno akcijo Din 20.400. Mestno načelstvo apelira tudi na ostale hišne posestnike, ki 'prispevka šc niso nakazali, da z odpadajočim prispevkom podipro pomožno akciijo, ker jc potreba sedaj naijvečja.
□	Občinske hiralce v hiralnicah v Muretincih, Ptuju in Vojnilku, kjer ie skupno še 20 revežev, bodo tudi prepeljali v Maribor. V mestni oskrbn'š-nici, ki ije kljub povečanju že polna, še hranijo za te naknadne goste prostore.
□	Pozabljen vodoved. K našemu tozadevnemu poročilu ugotavlja vodstvo mestnega vodovoda, da je bil pokvarjen vodovodni odcep, sikozi katerega je iztekala voda na polje, priključen na vodomer tovarne Teksta in radii tega ga vodovodna u.-rava ni imela v .svoji evidenci. Tovarna je jela iskati napako v omrežju, ko ie radi odtekajoče vode vedno bolj naraščal račun za čezmerno porabo vode.
čina stavila nov predlog, naj so loči mestni avtobusni promet od podeželskega. Pri inesl-iiein avtobusnem prometu nnj se takozvana prometna taksa, ki znaša jio novem 15 odstotkov od vozno cene, sploh ukine, v nasprotnem slučaju pa naj država, ki takso pobira, določi iz tega naslova primeren denarni ekvivalent za vzdrževanje občinskih cest na področju mesta. Samo z obremenitvijo mostnih prog dobiva država od mariborskega avtobusnega prometa okoli 300.000 Din letno. Č'c bo država upravičeni predlog mariborsko občino osvojila, potem bi bilo možno mislili tudi na obnovitev voznega parka ter na znižanje voznih con v mestuv v nasprotnem slučaju lia jo nadaljnjo vzdrževanje mestnih avtobusnih prog resno ogroženo.
□ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu lekarna Vidmar »Pri svetem Arehu« na .Glavnem trgu.
□Vlomilec Osojnik pred sodniki. Na založili klopi je sedel včeraj jired malim senatom nevaren vlomilec. Sodili so Franca Osojnika, 21 lelnega trgovskega pomočnika, ki jc luni oktobra izvršil znani drzni vlom v draguljarno ururja Potelna na Grajskem trgu ter m u odnesel bogat plen. Osojnik jo v viharni in deževni noči od 18. oktobra od-j>rl s ponarejenim ključem vrata v prodajalno, ki je tudi ponoči stalno razsvetljena. Kljub luči se je vlomilec drzno polastil bogate zaloge raznovrstnih dragocenih predmetov v skujmi vrednosti okoli 50.000 Din. S plenom se je Osojnik pretihotapil čez mejo v Avstrijo, kjer ga je pričel spravljati v denar. Bil jia je aretiran, posrečilo se mu je pa pobegniti, toda pustiti je moral v rokah orožnikov velik del ukradenega plena. Pred zasledovalci se je umaknil nazaj v našo državo, ker so mu pa tudi tu bili kmalu za. petami, je zbežal vnovič čez mejo in to pot so ga aretirali v Lipnici. Osojnik je vlom skraja drzno tajil ter jo klonil šele pod težo dokazov. Razprava je bila mestoma zelo Živahna in zabavna. Za kazen so mu prisodili. 4 leta robije in 5 let izgube častnih pravic ter povračilo sodnih stroškov.
Celfe
■& Planinsko predavanje. V četrtek jo jiredaval v risalnici deške meščanske šolo j)od okriljem Savinjske podružnice SPD v Celju akademik g. Leo-Pipan i/, Trzina o Durmitorju. Predavalnica je bila dobro zaseden a. Prisotni so odšli od predavanja s krasnimi vtisi o divnili gorah našega jugu. Predavatelju za lep večer iskrena hvala.
■& Lepo priznanje. Celjski slikar g. Mihael Dobravoc je prejel za leto 1933 od Društva za varstvo in vzgojo ptic povk v Ljubljani prvo nagrado za vzgojo kanarčkov. V izložbenem oknu veletrgovine Slermecki je na vpogled častna diploma, dve medalji Društva za vzgojo liarzer-kauarčkov v Ljubljani in Zagrebu in lovorjev venec kot prehodno darilo.
■& Rclicl' celjskega gradu. V izložbi knjigarne Goričur liasl. je že nekaj dni razstavljen lej) relief celjskega gradu, delo g. Leona, Dobratinška od Sv. Jurija ob j. ž.
■& Umrl je v celjski javni bolnišnici Andrej Gajšek, 74 let, kočar, z Dola pri Hrastniku. N. v m. p.
& Sprememba posesti. Hišo Jadransko banke na oglu Aleksandrove in Kocenove ulice je kupil g. Dušan Devic z Dunaja.
■& Neurje v Logarski dolini. V Celje jo prispela vest, da je od ponedeljka na torek divjal v Logarski dolini sile u orkan, ki .io močno poškodoval strehe hotela Plesni k, Planinskega doma in gospodarskih poslopij, ki so krita z opeko. Viluir je bil tako močan, da je odnašal opeko raz strehe.
& Jajca po 4(1 par! Zadnje dni so cene jajc zelo padie iu dosežejo vsak dan v poznih popoldanskih urah ceno 40 i)ur za komad.
Novo mesto
Osebne vesli. Upravitelj tukajšnje osnovne šole g. Skebč Venceslav je razrešen dosedanje dolžnosti. Na njegovo mesto je postavljen dosedanji okrajni šolski nadzornik Zagorc l rane s tem, da vrši se naprej svojo dosedanjo dolžnost. — Mesto sodnika poedinca na civilnem oddelku tuk. okrož. sodišča je prevzel po upokojitvi s. os. Kozine Jurija s. o. s. Luznar Jakob.
Zborovanje gospodarstvenikov. Dne 28. februarja sc je vršilo za Novo mesto iri okolico zborovanje vseh gospodarstvenikov, na katerem so razpravljali o sedanjem gospodarskem položaju ter o finančni in gospodarski politiki vlade.
„Na tleh velike madjarske države"
(Nadaljevanje)
»Mir, mir! Za božjo voljo, bodite mirni!« so mirili slovaški voditelji, ki so si vse prizadeli, da bi preprečili katastrofo. »Mir, mir!« sem ponavljal še jaz, da bi pomiril dva razburjena kmeta zraven sebe. »Proklcti Madžar!., jc za v.pil eden izmed obeh, ki me je imel za agenta vladne stranke ter me skušal suniti pod konja bližnjega tiuzarja. Ko je slednjič spoznal mojo narodnost, sc je nekoiliko pomiril, mlad fant v množici pa je začel razburjeno govoriti o »Otoku svobode«. — »Da!« ic zaklical drug kmet, ki jc vedel, kdo sem, >sedaj boste lahko doma pripovedovali o vseh umazanih sredstvih madžarske svobode!«
Drugi so v brezmo-čnem srdu dvigali pesti, »Vzemite nas seboi h kralju, prečastiti,« je star kmet zaklical mojemu spremljevalcu. »Hočemo k niemu poslati dejMitacijo. Naj izve za to!« In 75 let star kmet je s klobukom v roki stal sikoro pri uzdah obeh huzarskih konj in z mešanico sarkazma, srda in ogorčenja preklinjali uradnike zaradi njihove sirov osti in korupcije.
Razburjenje je doseglo višek vročice. Katastrofa se jc zde.la neizbežna, ko jc pater Okanyik stopil med množico. ZagoAavljal jc ljudi, da ni upanja na možnost za pošteno igro« ter da bi irdovr.ntnost povzročila le prelivanje krvi. Sporočil je ljudem ■tvoj namen, da opusti volivni boi ier jih iprisičn« prosil, naj se mirno razidejo na svoje domove.
V madžarskem uradnem časopisju pa je drugo jutro volitev v Skalicah bila opravljena s lomile besedami: »Dr. Nikolaj Koslyal (narodna stranka dela) je bil izvoljen z 1011 glasovi proti 246.«
Sloveči voditelj madžarskih konservativcev baron Sennyey je nekoč o ogrski upravi dejal: »Sredi Azije smo.« In zdi sc mi, da moji bravci nc bodo zanikali resnice le trditve. »Exlra Ilungariam non est vita,« se glasi star pregovor, »aut si esl vita, non est ita.« Le zadnja polovica ie resnična. Po svojih skušnjah, ki sem si jih nabral »slavnega t. junija« v Skalicah, moram iz globočine srca za-klicati: »Zahvaljen bodi Bog, da zunaj Ogrske res ni tako!«
P. Kolišek in jaz sva prišla v Skalicc nekako ob 15.30 in sva odšla kmalu po 19. Ko sva se — sedaj po glavni cesti — peljala iz mesta, sva prišla mimo hiše dveh dani, ki sla stari znanki dr. Koli-ška. Gospa Viljcmina Drizhal je vdova prejšnjega ravnatelja češke realke v Brnu. Ker je dama iz Skalic, po smrti svojega moža tukaj prebiva. Sedai jc stara nad 70 let. Na dan volitev si n,i niti ona niti njena hči upala stopiti iz hiše. Ko sva sc pa peljala mirno, sta sloneli na oknu ter poklicali mojega prijatelja. Ustavila sva pred hišo ter ju obiskala za kak,i h 20—25 minut.
Dne 16. junija je krajevna oblast v Skalicah klicala gospo Drizhal in jo kaznovala z globo 100 kron, ker ni policiji naznanila, da sta jo obiskala dva tujca! Najprvo so jo obdolžili, češ, da nama jc dala kosilo in prenočišče. Ko pa je to neresnico zanikala, so ji končno verjeli in dali razumeti, da bi jo sicer kaznovali z dvoimo globo. Gospa Drizhal sc ie pritožila na komi'tatsko oblast v Nitri, Ni še treba oouJanjati, da eo tu potrdili odločbo svojih uradnih tovarišev v Skalicah.
Ko sem se vrnil na'Dunaj, sem v »Neue Frcie Presse« i:n v »Reichsposti« priobčil kratko poročilo o svojih izkušnjah ртј volitvah v Skalicah. Nato jc ogrska vlada v »Pester LIoydu« izdala tole uradno pojasnilo:
- Pisatelj Scotus Viator, ki je ogrske razmere v inozemstvu žc večkrat hudobno po tvoril in napačno opisal, sc v nekem dunaijskcm listu peča z volitvami v Skalicah in skuša dokazali, da se je slovaškim volivcem godila krivica, da so bili mučeni, zunaj mesta postavljeni ter da ie popoldne žan-darmerija 300 slovaških volivcev izgnala iz mesta. Od merodajne strani pa jc resnično stanje tako-le opisano:
Najtežja obtožba, ki jo dviga Scotus Viator, •jc ta, češ, da je bil slovaški tabor, ki ie štel kakih 4000 ljudi, med njimi 1200 žensk, ves dan na žgočem solncu in zastražen ter obdan s kordonom. Resnica pa je, da je vseh volivcev v okraiu Skalicc 2600. (v resnici pa jih je 2738. Op. pisca) »in da se je pretežna večina izrekla za kandidata stranke narodnega dela. Če je znotraj kordona res bilo 4000 ljudi« ('az sem seveda trdil, da so bili zunaj in ne znotraj korclona. Op. pisca), »so lo bili v najmanjši meri volivci, največ pa jc lrilo, kakor Scotus Viator sam priznava, žensk in drhali, ki nima pravice voliti. Zato ni mogoče oblasti nič očitati, če ni dru-hall pustila k volišču; sni članikar sam priznava, da jc bilo pri volitvah veliko razburjenje« (Seveda; potem, ko so slovaške volivce s silo irtirali iz mesta. Toda 7 ur po začetku volitev pa je b'l ppipoln mir in red. Op. pisca), »kar bi sc po kakem neutemeljenem činu lahko spremenilo v prelivanje krvi. Nihče ni volivcem kandidata narodnosti brani! glasovali. Vrvlivni predsednik ie celo sam večkrat prišel med slovaške volivce in jih pozival, nai vo-
lijo.« (Da; ko je žc poprej odredil, da nikogar nt, smejo pustili skozi drugi kordon. Op, piksca.) »Če Scotus Viator trdi, da je ob 17 videl, da so žan-darji 300 slovaških volivcev izgnali iz mesta, se mu je gotovo sanjalo. Saj najiprvo trdi, da je slovaške volivce zunaj mesta obdajal kordon in da jih niso pustili v mesto; zato je čisto nerazumljivo, kako jc teh 300 volivcev naenkrat prišlo v me®to. Res pa je, da so slovaški volivci sami prosili volivnega predsednika, naj jim da oboroženo varstvo, da bodo lahko zapustili mesto.« (Varstvo? Pred kom? Ali morda pred vladnimi volivci, k.i so mesto imeli v svojih rokah? Vprašanje .pisca.) »Čla.n-kar jc torej videl tiste volivce, ki so v naprošenem varstvu odhajali domov, govori pa o volivcih, ki jih je žandarmerija pregnala. Njegova pritožba pa, češ, da se je na da.n volitev ob svojem prihodu v Skalicc moral legitimira'!!!, je čisto neupravičeni; saj jc vendar naravno, da je potuijoče politike, ki .so si, kakor Scotus Viator, vzeli za življenjski cilij, deželo obretkovali, treba prašali, kam so namenjeni. V drugih deželah to opravijo bo'j drastično.«
V odgovor na ta demenli ogrske vlade Sem v »Rcichsposli« in »Deutsche« Voillksblaltu« 15. junija priobčil novo izjavo, k,jer sem navedel 11 kom-kretnih zgledov v olivne korupcije v Skalicah in tako-le zaključil: »Če ogrska vlada misli, da so le trditve neresnične ali pretirane, naj naroči ogrskemu državnemu pravdniku, da me to/.i pred luika š-n.jim (lo jc dunajskim) sodiščem. V tem primeru sem pripravlien vse lo, kar sen) na lastne oči videl, pred sodiščem s prisego potrdili, kakor tudi pripeljali veliko očividcev, ki bodo mogli gorenje trditve iootrdiili.«
(Dalje sledi.)
Obč. gospodarstvo v Kamniku
Iz proračunske seje občinskega sveta
/
Kamnik, 1. marca.
Kamniški občinski odbor jo imel proračunsko razpravo v torek zvečer. Ker so jo prvi večer razprava o izdatkih zelo zavlekla, je bila seja preložena in končana v sredo zvečer. Predlog občinske upravo za novi proračun je utemeljeval g. župan Kratnar s par splošnimi opombami, nato pa jo referent g. Možhja navajal posamezne postavke, o katerih se .ie vršila podrobna debata. V začetku se je debata zelo zavlekla. Zastopnik manjšine gg. dr. Vidic in Stergar sta v podrobni razpravi stavila k nekaterim postavkam več izpreminjovalnili stvarnih predlogov, ki jih večina ni upoštevala. (!. Stergar jo predvsem grajal način, s katerim je obč. uprava uveljavljala Slednjo pri osebnih Izdatkih, kjer .io prihranila skoro 7000 Din s tem, da je odtrgala občinskim uslužbencem prispevke na stanarini, bolniškem in pokojninskem zavarovanju. Referent je v svojem poročilu navajal, da so je občina teritorijaluo zelo povečala predvsem s priključitvijo Duplico in Sp. Mekinj, da so nekateri uslužbenci preobremenjeni z delom in da bi bilo treba nastaviti še enega stražnika. Zato je to prav nesocijalen način štedn.ie, ako v/,pričo povečanih slu/beuih dolžnosti odtegujemo uslužbencem žo tako skromne dohodke.
Zastopnika manjšine sta dalje kritizirala s povdarjauim ozirom štedn.ie previsok ]>o-višek prispevka gasilnemu društvu (od (5000 Din na 10.000 Din) in nepotreben izdatek v postavki za nabavo plinskih mask. Predstavnik manjšine g. vi. svetnik dr, Vidic je po-vdarjal, da vzpričo podporo raznim društvom izgleda znižanje prispevska Sokolu kot omalovaževanje telovadnega društva, ki praznuje letos 80-Iotnico ustanovitve. Zahteval je povišanje lia lanski prispevek, česar pa se ,io uprava branila in je šele na ponovno utemeljitev pristala na predlog. To je bila tudi edina sprememba, ki jo je občinski odbor sprejel prvi dan proračunske razprave.
Prihodnji dan je bila razprava šo živahnejša. Kakor prvi dan je tudi to pot slonet
glavni del debate na obeli zastopnikih manjšine, poleg tega pa so prišli •/. nekaterimi predlogi tudi gg. Fran Stare, Viktor Slogi, Ivan Mtichtig, Lojze Peterlin itd. Zastopnik manjšino g. dr. Vidic .jc predlagal znižanje trošarine na vino. Po dolgi in mestoma zelo živahni debati, v katero so posegali predvsem vsi gostilničarji,- ,ic iz vrst gostilničarjev izšef predlog, da se trošarina nu pivo zviša od 25 par na 1 Din, pri vinu pa lo od 1 Din na 1.25 pri litru. Predlog jo bil sprejet.
Dolga je bila tudi debata o povišanju vodar i ne. Predlog upravo jc bil, da so zviša pristojbina za pipo od letnih 48 na 72 Din, kar pa je naletelo ua odpor. Manjšina je poVdurjala socijalno stran tega vprašanja, zlasti kar se tiče prispevkov za uporabo javnih vodnjakov. Ta-prispevek znaša v Kamniku za vsako stranko prav toliko kot prispevek za eno pipo, torej dozdaj -18 Din na leto. Vodarina za javne vodnjake naj bi bila nižja, saj je tudi vino >čez ulico« cenejše. Pri tej debati je bil ugotovljen zanimiv slučaj: Nekdo plača za izjemno uporabo vodo v industrijske svrho, v zimskem času za dve pipi in uporabo občinskega sveta 50 Din, torej toliko kot, revna družina /.a uporabo javnega vodnjaka. Med socialno iu izjemno (ne celoletno!) uporabo vode v industrijske svrho (od česar ima proizvajalec lahko velik dobiček) bi morala biti pač neka razlika.
Glede povišanja cenc električnemu toku .ie poročevalec navajal, da gre v Kamniku 38% toka v izgubo bodisi zaradi slabega omrežja, netočnih števcev itd. in da mora občina dvigniti ceno, ako hoče vzdrževati javno razsvetljavo iz dohodkov v loj postavki. S črtanjem nekaterih postavk in z novo takso na prenočnine letoviščar.iev .ie bil proračun znižan za 11.000 Din, doklade pa so s tem padle od 83 na 75%. V tej obliki je bil uulo proračun spremi.
Znamenite Radenske vode (Zdravilni m Kraljev vre.ee) uspešno zdravijo mnoge bolezni le Iv e. želodca prebavnih in sernih organov, jeter in žolča. zaostajanje sečne kisline (pro'.in, razna vnetja i. t. d ) ledvične in žolčne kamenčke in notranje izmene. Gizela voda ne počrni nobenega vina. Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro za zdravljen,e doina in p t je znamenitih Radenskih vrelcev. — Vsa navodila Vam damo brezplačno. Zdravilišče m kopališče Slatina Radenci, Slovenija.
Koledar
•ca: Kunigund
Osebne vesti
Sobota, 3. marca: Kunigunda, cesarica; Marin, tuučeneci irr< I
= Odlikovanje. Šafafikova učena družba v Bratislavi, sekcija za duhovne vede, je izvolila v seji 2. pret. mes. za svojega inozemskega člana g. dr. Stanka L a p a j n e t a , rednega profesorja na naši juridični fakulteti. Istemu našemu profesorju je jiodelila lani Komenskega univerza v Bratislavi za njegov glavni referat na prvem kongresu pravnikov slovanskih držav svojo spominsko medaljo z diplomo.
Ostale vesti
— Kaj podtikajo papežu protikatoliški listi. V
marčevi številki cerkvenega lista »Vera in življenje« je priobčen ta-le člančič z naslovom »Ali sme papež spoilnovali pravila bontona?«: »Takole beremo v »Juitru« z dne 16. februarja 1934, stran 6: »Boji med vladnimi oddelki in uporniki pa se med tem nadaljujejo. Topovi grmijo in rušijo, strojnice ragljaijo svojo uničevalno pesem, žrtve padajo . .. ln v tem meitežu državljanske vojne je prejel kan-ce.lar dr. Doilfuss od papeža iz Rima apostolski blagoslov zanj in za deželo, katere vodstvo je v njegovih rokah.« — Resnica je pa sledeča: Kardinal državni tajnik Pacelli je zveznemu kancelarju dr. Dolltnssu odgovoril na čestitke, ka'tere je ie-ta poslal telegrafično sv. očetu ob priliki obletnice kronanja, ki je bila 12. februarja. V zahvalo za te čestitke jc kardinal državni tajr.ik Pacelli zvezne-
mu kancelarju poslal zahvalni telegram, v katerem mu sporoča, da jc njegova svetost zagotovila pobožnih želja hvaležno vzela na znanje in proseč Boga pomoči in varstva, pošilja zveznemu kancelarju in cd njega vodeni deželi najmilostneje apostolski blagoslov. — Komentar je nepotreben. To poro:am'o le zato, da se bo ve lelo, iz kakih vzrokov katoličani ne moremo podpirati in priporočati protikatolRkih listov.«
—	Konkurzn! razpis. Z okrožnico škofij, ordinarialn v Ljubljani je bila z rokom (!o 25. marca t. I. razpisana župnija Motnik v kamniški dekani,ii.
—	Zahve'.a. Ob 70 lctnici sem prejel ne samo iz Maribora in Ljubljane, pač pa iz številnih bližnjih in daljnih naših krajev, Bclgrada, Sarajeva, Dubrovnika, celo iz Češke toliko čestitk, da se nc morem vsakemu posebej zahvaliti, kalkor bi se spodobilo in kakor bi rad. Ta nepričakovana pozornosl me je do srca ganila. Zahvaljujem se vsem ccnienim društvom, vsem gg. tovarišem in tovarišicarn, vsem prijateljem od blizu in daleč. Dal Bog tudi vam vsem, kar si sami želite, zlasti m no. jo družinske sreče in zdravja! — V Mari-boru, dne 1. marca 1934. — Jože Kostanjevec.
—	Pri ishi)a«ti »ledi na ko»arec naravne <Frani Josefove« grenčice popite ziutraj na tešče brez truda izdatno izlreli||enje čievesa. kar povzroči ugoden občutek olaišanja
—	Zagoneten umor gozdarskega svetnika. V Zagrebu se je predvčerajšnjim popoldne razširila vest, da so pri Topuskem našli umorjenega upokojenega gozdarskega svetnika in člana ravnateljstva Dia d. d. Juraja Marakoviča. Marakovič, ki ic bil star 51 let, je zjidraj odšel v Topusko. S seboj je imel 20.0C0 Din za izplačilo plač delavcem. Iz Topu-skega se ie odpeljal z vozom v gozdove. Na vozu je bil poleg kmeta in kočijaža tudi njegov znanec Desnica. Ko se ie voz približal gozdu je naenkrat počilo več strelov. Marakovič se je zadet v prsi zgrudil na Ila. En strel jc zadel tudi kmeta, ki je bil na vozu, dočitn se kočijažu m Desnici ni zgodlo ničesar. Marakoviču so brž priskočili na pomoč, toda bil je že mrtev. Kočijaž jc brž alarmiral orožništvo, ki je takoj začelo s preiskavo. Slučaj je v toliko zagoneten, ker se ne more reči, ali gre za roparski umor ali samo za akt maščevanja.
■— Lastnika zadete srečke iščejo. Na predvčerajšnjem žrebanju državne razredne loterije je zadela premijo 1,000.000 Din srečka št. 10.C6Š, od ka-
/УожиоиИо
Liubliana
1 Izvedba Berliozovega »Faustovega pogubljenja« bo sedaj definitivno v ponedeljek, dne 5. marca ob 20 v veliki Unionski dvorani. Ker je g. Primožič bolan, je prevzel vlogo Mcfisto-IVI u g. Marijan Rus. Vse ostalo kakor za pvvo izvedbo. Predprodaja sc še nadalje vrši v knjigarni Glasbene Matice, opozarjamo pa na besedilo. ki se dobi v predprodaji in je vsekakor nujno potrebno. <la ga vsakdo preje prečita.
1 Oficirski družabni večer bo drevi ob 9 v prostorih Oficirskega doma. Rezervni oficirji z družinami in gospodje s stalnimi vstopnicami ulj ud no vabljeni!
1 Kino Kodcljcvo. Danes ob 20 in jntvi ob 15. 17. 19 in 21 najlepši film Luisa Trenkcrju '•Planine kličejo«. Prikazuje junaško borbo malega švicarskega naroda za svobodo.
I československa Oboe v Ljubljani in JČL pozivata članstvo, da se udeleži proslave rojstnega dneva g. presidcuta T. (i. Masarvka, ki bo \ opernem gledališču v sredo, 7. t. m. ob 20. V ta namen se izvaja Jamičkova Jcnufa«. Prijave 'a vstopnice sprejema do ponedeljka g. Sknišnv. — Lutkarski odsek vprizori jutri ob jiol 17 \ Narodnem (lomu znamenito veseloigro »Gašperček kot čarovnik«. Gostje dobrodošli!
1 Podporno društvo državnih in bnnovin-skili uslužbencev dravske banovine imn svoj 4. redni občni zbor v nedel jo, 4. t. m. ob 9 zjutra j \ beli dvorani hotela llnion v Ljubljani.
I Siiinnritnnski tečaj Rdečega križa v Ljubljani. V nedeljo, dne 4. t. m. on 10 bo slovesen zaključek samaiitanskega tečaja v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Pri tej priliki se bodo razdelile diplome absolventom samaritanskega tečaja.	i
1 Železničarska sckcija krajevnega odbora JS v ' I Mihliani priredi dne 5. t. m. ob 20 v bivših bančnih prostorih direkcije drž. žel. v Ljubljani članski 1
tcrc je bila ena četrtina prodana v Osjeku pri jto-družnici »Putnika«. 2e takoj zvečer ie poskušala \x>-družnica najti srečnega lastnika srečke, ki dobi 250 tisoč Din. V teku včerajšnjega dne so ga uradniki podružnice ves dan iskali, toda zaman. Ugotovljeno je le, da je pred dvema mesecema prišel v podružnico moški, ki jc zahteval zbirko srečk Ko so mu pokazali zbirko, se je jezil nad majhno izbiro in nazadnje vendarle izbral srečko št. 19.066, iu sicer četrtino. Plačal je in hotel oditi, nakar ga je uradnik vprašal za adreso. Neznanec mu ie osoruo odgovoril, čemu naslov. Ko ga je uradnik opozoril, da je to potrebno zaradi kontrole, mu je neznanec imenoval neko žensko v Zihijski ulici. Sedaj so ugotovili, da te ulice v Osjeku sploh ni in da ni nobene ženske, ki bi se tako pisala, kakor je navedel neznanec. Srečnega neznanca do sedaj še niso našli.
— Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosli bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Joscf« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi.
Skrivnostna smrt matere in deteta. V vasi Raška Gora jiri Mostarju je v sredo zjutraj izginila kmetica Mara Perak. Po dolgem iskanju so jo našli kakih J00 metrov od hiše v neki kameniti jami mrtvo. Preiskava je ugotovila, da je v isti noči, ko je izginila Mara, umrlo tudi njeno petmesečno dete. Nadalje je ugotovljeno tudi, da ic Mara umrla nasilne smrti. Zaenkrat se pa že ne ve, ali je bil žr.ev zločina ali pa gre za samoumer.
—	Nove knjige: Ti si skala; 1'ožencvet: Ma-tiji-kova odprava in drugi spisi, 12.50 Din; P Kri-zostom, Pavelfkova piši-alka, mladin. igrica, »Din; Floris, Marija iz Mugdale, nabožna igra v 4 dejanjih (samo ženske vlogo), 6 Din; Jurhar, Presneto Srce Jezusovo, premišljevanja, 14 Din: dr. Rupel, Slovenski protestantovski pisci, 150 Din, vezano 105 Din; Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz. zlata, srebra in platina, 16 Din; Pelrič, Bolezni, kako jih spoznamo in preprečimo, 30 Din; Muy Karel, Sužnji, I. knjiga (3. snopič), 13 Din; Traven, Mojsterski izpit, priročnik kandidatom za niojster-ske izjiite iz izpitne snovi: obrtne zakonodaje, trgo-vinstva in državoznanstva, 30 Din; Zakon o obrti, druga, popolnoma pregledana in popravljena, s pripombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, priredil R. Slerle, 40 Din, vezano 48 Din. — Vse to knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	»Odmev iz Afrike«, misijonski mesečnik s slikami. Letnik 30. Stane za celo lelo 10 Din. Naroča se pri Družbi sv. 1'elra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. — Iz vsebine št. 3 (marec): Novi misijonarji in misijonarke v vinogradu Gospodovem. Pomanjkanje duhovnikov v inisijonlh Angolo. -— Kako umirajo zamorci. — Prisrčna zahvala iz miši jona. — Kakor jitič feniks. — Misijon v Marija Trosi . — Sestradana. — Iz samostana Assisi v Nalahi. — Moje misijonsko potovanje v Afriko. — Pišile po to številko na ogled.
—	»Zamorfekc, misijonski mesečnik s slikami za mladino. Letnik 21. Prinaša lejie povestiee, slike in popise iz zamorskih dežel. Za mladino jako vzgojen in poučen, zato ga gg. katehetom in cenj. staršem to|>lo priporočamo. Cena na lelo 7 Din. Naroča so tam kot Odmev iz Afrike :, Ljubljana, Metelkova 1. — Iz vsebine št. 3 (marec): Marica Kostanjevec. — Rad bi umrl za Jezusa. — lz mladosti črnega učitelja. — Kava v spalnici. — Kdo hoče mojo op.co. — Uganka in rešitev.
—	Največ nalezljivih bolezni nastane zaradi lega, ker prihaja povzročitelj bolezni skozi ustno duplino v telo. šolski otroci so pred prehladom, nahodom in influenco najbolj zavarovani, ako jemljejo okusne dr. \Vander-jeve ЛХЛСОТ PASTILK.
—	Za svoj denar kupujte prvorazredno blago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino!
—	Zločinci oplenili trupla v grobovih. V
Bukovcu pri Slomški Mitrovici so neznani zlo-v grobnico neke bogate družine.
Rešitev križaljke
Grobnica je razdeljena v več oddelkov, ki so zojiet zazidani in v katerih *o krste s trupli. Oplenili so tli grobove. Zločinci so izruvali vse zlate zobe, pobrali zlate ovratnice in s prstov sneli zlate nrstaue z dragocen i ni i kameiiji.
—	Maček namesto prešička. Kmet Trajko Stajic iz Kukovcn pri Prokuplju je poslal učitelju Nedjelkovičii za sv. Savo v vreči mačko namesto prešička. Učitelj je Stajica tožil in je bil ta obsojen na mesec dni zapora in pn na '00 Din globe .
омаишваиш ............man ininiim ..........m
—	Pri nagneniu k maščobi. protinu sladko-sečnosti lzbolišuiu naravna »Franz-Josefova« gren-čica delovanie želodca in črevesa in Uaino pospeši prebavo.
sestanek ki bo zvezan s predavanjem člana sekcije g. Rudolfa Strusa. Tema predavanja bo: »Mornariški upor v Boki Kotorski 1. 1018.« Vstopnine ni.
I Ženska sekcija krajevnega odbora JS Ljubljana javlja vsem svojim članicam, da se vrli topot seja izjemoma v srčdo dne 7. marca in ne kakor običajno v četrtek.
I O dobrovoljcih v borbi za Jugoslavijo bo
predaval publicist g. Vbulislav 1'abjančič na družabnem večeru društva Tabor« drevi ob pol 9 v veliki dvorani bolela Miklič. Pel bo društveni mešani zbor. Člani bodo recitirali. Vstop prost. Prijatelji društva iskreno vabljeni.
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Trnko-czv ded., Mestni lig 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
Maribor
m Pevski zbor Počitniške zveze, priredi dno
14. marca ob 20 v unionski dvorani pevski koncert v priti pomožni akciji.
m Slovensko obrtno društvo vabi svoje člane. da se javijo v društveni pisarni, kakor hitro se bo izdalo opozorilo o izdelovanju davčnih napovedi.
m Predavanje o davčni uredbi bo dane.s dopoldne ob 10 v hotelu Orel. Predava zbornični konzulcnj p. Žagar.
m Javna licitacija za nabavo kvnsca bo \ ponedeljek, dne I. m. ob II nrcdpoldne v pi-f,'rni gurniz. iniendont. skladišča v Mariboru. 011 železnici 16. za mariborsko garnizijo za čas od I. anrila <lo "0. junija t. I. Podrobni podatki na mariborskem mestnem poveljstvu ali na mestnem načelstvu, vojaški urad.
m Občni /bor strelskega okrožja Maribor b<> jutri v nedeljo ob 9 dopoldne \ kavarni Jadran«.
Celic
c Planinsko predir anje. V četrtek, dne 8. I m. ho predaval pod okriljem Savinjske podružnice SPI) o bolgarskih tonili ua podlagi skioptičlliii > I i k g. <ir. liriiej iz i jubljalic.
c Apostolstvo mož in fantov. Jutri prva nedelja v mesecu marcu. Ob pol 7 pridiga, nato skupno sveto obhajilo in sv. maša.
c Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev bo imel ustanovili občni zbor jutri, v nedeljo ob 10 dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega tloma v Celju. Vabljeni vsi, ki so se leta I9IS in 1919 borili na naši severni meji.
c Redni letni občni zbor Lovskega društva I v Celju bo danes ob 4 popoldne \ hotelu »Hubert ust.
Drugi hraii
Dijaška predstava v Št. Vidu nad Ljubljano. Dijaki škofijske gimnazije v St. Vidu bodo v nedeljo dne 11. t. m, vprizorili Shakespeare-ovo žaloigro »Julij Cezar« v novem Zupančičevem prevodu Višina drame, resnost, prizadevanje in namen skupička zaslužijo, da obiščemo predstavo, ki se bo vršila ob 3 popoldne v domači dvorani. S skupičkom bi radi ubožnejšim dijakom pomagali, da se bliže seznanijo z lepotami naše domovine v okviru Počitniške zveze, ki prireja v ta namen potovanja iti izlete ter predavanja. Vsi prijatelji mladine in jx>sebej diiaštva prav prisrčno povabljeni, zlasti še vsi listi, ki ste igro v zavodu že videli pri prejšnjih dijaških rodovih in morda celo igrali!
Dev. Mar. v Polju. Mladinski oder društvu Tabor« iz Ljubljane bo nastopil v nedeljo, dne 4. t. m. oli 4 popoldne na našem šolskem odru - predstavo »Malo za res in malo za šalo«. Stopnice se dobe pri g: učitelju Prosto. Pred-prodaja vsto|>nic bo eno uro pred pričetkom pred.sla ve.
Koroška Bela. Cerkveni orkesler — moški zbor in »fantovski sekstet« priredi v nedeljo 4. marca ob S zvečer v Krek. domu na Jesenicah godbeni in pevski koncert. Ker je čisti dobiček namenjen v korist
Vincencijevi konferenci na Kor. Beli, se občinstvo vljudno vabi.
Novo mesto. Ker se občni zbor Rdečega križa, ki je bil sklican na 24 febr., .ni vršil, jc sklican |x> novno na 10. marca ob 20 v mestni posvetovalnici z ! običajnim dnevnim redom.
Prijateljem Dolenjske!
Ustanovljen je smučarski klub Polž«, ki hoče povzdigniti in organizirati sninčar-slvo ua Dolenjskem, posebno v okolici Višnje gore. kjer je tako zn začetnike kakor tudi za izvožbano smučarje pravi ra.i. Vpraša.ito tiste, ki poznajo te kraje pozimi, pu vam povedo, tla ima slovenska zemlja malo lako krasnih smučarskih kotičkov sjiloli. blizu Ljubljane pa golovo nobenega. Kljub, ki hoče že clo prihodnje zime zgraditi s pomočjo domačinov na najlepšem kraju sredi idealnih sninških terenov jivi Sv. Duhu n:i;l Višnjo goro prvi smučarski dom na Dolenjskem, ho pa mogel iisjipšno delovali le, če ga boste po svojih najboljših močeh podpirali vsj, ki vam je pri srcu razvoj sniučarst va na Dolenjskem. Zato se pa oklcnimu prvega smučarskega kluba iu idejo prvega smučarskega doma na Dolenjskem.
Dolenjci in prijatelji Dolenjske! Cr'o jo nam že narava sama tako naklonjena, da nnrn je ustvarila najlepšo smiiške terene, no držimo rok križem, temveč pokažimo, da, znatno ceniti lejioto svoje zemlje, da imamo trdno voljo iu veliko veselje do rlela, tla. znamo tudi mi organizirati in da bomo lahko prav kmalu pokazali lepe sadove naših -kupiti h naporov. Vso in vsi v uaš smučarski klub!
Člane sprejema v Ljubljani tajnik klului, carinski uradnik c. Janko G ne zda (telefon št. 2884), v Višnji gori tehnični referent kluba podjjreglednik finančne kontrole g. Franc Dežni an. v Zavrl tičali (za okoliško vasi) jia odbornik g. Ivan Zupančič. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 100 Din, redni člani 12 Din, domačini (prebivalci vasi okrog Sv. Duha) (i Din, soproge rednih članov tudi 6 Din, dijaki in naraščaj po 2 Din letno. Članarina jo torej tako nizka, da ue more biti nikomur ovira, tla no bi vstopil v klub. Močan klub je nam pa potreben č'» zdaj, cla bomo lahko imeli do prihodnje zime za seboj že čim več iilodouosuega tlela.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, !5. marca: 12. 15 Baletna glasba na ploščah. 12.45 Poročila. I5.no Čas, pester repro-(lueiran konccrt. 18.00 Ob 90-Ictuici Juičičc-j vega rojstva (g. Prijatelj). 18.50 Plošče, stanje avtomobilskih cest. 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu 11.: Celotna slika delinskega čuvstvo-vanja (univ. prof. dr. France Veber). 19.30 Zunanji i politični pregled (dr. Jug). 20.00 Radio orke-] ster. 20.45 Vokalni sol. koncert ge, Antonije Skvarča. 21.15 Flavta-sol o, s klavirjem, Karel Tro.st. 21.45 Čas, poročilu, jazz-jilošče.
Drugi programi:
Sobota, 5. marca: Zagreb: Violinski koncerl. 21.15 Narodne pesmi. — Dunaj: 20.15 Okoli stolpa Sv. Slclaiui (dunajski polpuuri). Budimpešta: 19.40 Gospodična borit« (veseloigra). 20.00 Dovoljeni poljub (prenos i/ opere). Milan-Trst: 20.40 l)ii (opereta, Mascagni). — Rim: 21.00 Prenos opere. — Praga: 19.35 Godba na pihala. 20.55 Komedija. 21.10 Pestri večer. - Varšava: 2().no l.ahkti glasba, 21.20 Cho-| |iino\ koncert. — Vsa Nemčija: 19.00 Tebe mi-: sltmo (propaganda za zimsko pomožno akcijo). 21.10 Historični konccrt.
Tržič. V »Našem domu bo v nedeljo popoldne ob 3 iionovljen »Othello«. OjVDzarjamo, da je la vprizoritev zadnja. Vstopnice si preskrbi tc v trafiki Perne, a ludi pri blagajni pred pričetkom bodo Š2 na razpolago. Vabljeni so tudi okoličani.
Novo mesto. Katoliška akcija vprizori dne 13. in 19. inarca Calderonov misterij »Skrivnost svete maše«. Uro bomo še naknadno sporočili.
Koncert narodnih pesmi v Slov. Bistrici. V soboio dne 5. inarca priredi Živkov-septct (bratje Živko) i/ Maribora, koncert narodnih pesmi v dvorani Okrajne hranilnice. Dirigira prof. Vasilij Mirk.
LJ U BLJ Л NSKO GI FD Л! lšC R
D rti m a
Zečctek ob 20. Sobota, 3. inarca: »Visoška kronika;'. Premijera. V jiroslavo 25 letnice umetniškega delovanja gospe Marije Vere. Izven. Nedelja, 4. inurca ob 15: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane ccne od 6 <lo 20 Din.
Ob 20: »Charlcycva teta«. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 5. marca: Zaprlo.
Opern
Začetek ob 20.
Sobota, 3. inarca: »Carmen«. Gostuje tenorist dr.
Adrian. Red C. Nedelja, 4. marca, ob 15: Tičar«. Izven. Znižane ccne od O do 30 Din. Ob 20: »Ples v Savoju«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 5. marca: Zaprlo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 5. marca ob 20: Gospodična«. Globoko znižane cene (od 15 Din navzdol). Zadnjič. ! Nedelja. 4. marca ob 15: »Okence«. Globoko ! znižane cene od 15 Din navzdol. Zadnjič. I ()|, '()■ šuniibiilska roža«. Znižane cene.
Amerika - dežela dolgih mostov
V San Franciscu gradijo nad 6 hm dolg most
V San Franciscu v Kaliforniji gradijo dva velikanska mosta. Prvi, ki ga nazivajo »flolden Gate Bridge« bo imel 4.200 čevljev (1.260 m) vzpona, medtem ko bo ves most dolg 8.940 čevljev (2.682 m). Slonel bo na dveh stebrih. Nič manj drzno delo ne bo drugi most tudi v San Franciscu, ki ga zdaj grade, to je San Francisco-Oakland Bay Bridge. Vzpon tega mosta je sicer krajši in meri 2.310 čevljev (555 m), toda z velikanskimi dohodi vred bo most dolg 22.720 čevljev (6.816 m, če računamo, da je čevelj dolg 0.3).
Zanimivi so podatki, ki jih je napisal glavni ravnatelj Državnega delovnega urada, ki vodi tn dela, g. James Reed za »The San Francisco Ехатпсг«, iz katerega tudi posnemamo tc podrobnosti. Oh začetku novega leta. so dogradili že približno eno četrtino vsega mosta. Samo za en steber ali prav za prav opornik bodo porabili 44,000.000 funtov jekla. Ameriško javno mnenje se predvsem zanima, kolikor delavcev bo dobilo pri delu kruha, saj tudi v Ameriki razsaja brezposelnost. G. Reed pravi, da je značaj dela takšen, da ni mogoče naenkrat zaposliti velikega števila ljudi, ker so dela pod vodo silno težavna. Za most bodo porabili 190.000 voz cementa in 2,676.123 ton jekla. Ves ta materijal bodo dale livarne v okolici San Francisca. Delo bo zahtevalo 1 milijon delovnih ur. Opornike gradijo z znanim sistemom za podvodna dela. to jc s kesoni. v
katerih delajo deluvci pod močnim pritiskom zraka. Zu dohod h mostu bodo morali napraviti predor dolg 360 metrov.
Zanimivo je, koliko plače prejemajo povprečno deluvci na dan. James Reed trdi, da znaša povpročna plača 7 dolarjev. Delo bo trajalo 4 leta in bo stalo 3,500.000 dolarjev in za izvršitev vseh del, torej tudi dohodov k mostu, bo treba 10,930.000 ur. Ce računamo, da vsak mož dola 8 ur na dan, potem je potrebnih 1,368.750 dni dela.
Demokratski listi prikazujejo ljudstvu izredno korist, ki ga bo imela vsa Kalifornija od teh velikanskih del, ki jib izvršuje v prvi vrsti država. V obtok bodo prišle ogromne vsote denarja
Most »San Francisco-Oakland Bay Bridge« bo z ogromnimi dohodi vred najdaljši na svetil. Omenili smo že, da bo dolg 6.816 metrov. Ce zdaj primerjamo druge velike mostove v Ameriki, pridemo do naslednjih ugotovitev: Vzpon mosta Goldeu Gate v San Franciscu je najdaljši in meri 1.260 metrov. Za tem pride inost, George Wu-shington z vzponom 1050 metrov, San Fran-cisko-Oakland 693 m, Ambassador 555 m, Delavvare River 525 m, Brooklyn 478 m. Podatki o dolžini celotne konstrukcije mostov so ti-le: San Francisco-Oakland 816 m, Golden Gate 2.682 m, Firth of Fourt 2.490 m, Kili van Kull 1734 ni, George Washington 1680 m, Carquinez 1.344 m, Sydney Harbor 1.131 m
Zakaj bi ludi kravam ne privoščili rekordov?
Allgauška krava »A pa -thc« je dala v enem dnovn 66 litrov mleka. Doslej je imela rekord krava s 60 litri mleka dan.
S pogrebu belgijskega kralja jc bolgarski kralj Boris ortšel v Berlin, kjer je obiskal nemške državnike. Pod spomenik slave je položil vcncc. Na desni: Kralj Boris zapušča predsed. palačo.
Talio se žrtvujejo misijonarji!
Ricinovo olje — najboljše zdravilo
Dr. Chmelnik, zdravnik državne jetnišnice v Jolietu (Tlinois) je v svoje veliko začudenje moral ugotoviti, da se število prijavljenih bolnikov nenavadno množi. Vsi so tožili, da jib nadleguje želodec. Ustrašil sc jc žo, misleč, da stoji pred nalezljivo boleznijo, ki jo je morda povzročila slaba hrana. Čedalje daljša je bila vrsta bolnikov, ki je čakala pred njegovo sobo. Končno je prišel do prepričanja, da je morda bolezni kriv prehud mraz. Na svojo mizo je postavil veliko steklenico ricinovega olja in nanjo jc prilepil velik napis »Ricinovo olje«. Ko so bolniki ugledali to nenavadno zdravilo, so uamali ozdraveli, tako velik je bil strah pred ricinovim oljem. Dr. Chmelnik je bil ves srečen, da se mu je posrečilo ozdraviti na lako enostaven način toliko bolnikov.
P. Graeder, misijonar v Marianhill-u, poroča v nekem pismu Družbe sv. Petra Kla-verja kako jc v novi postaji Ewelo v Kap-provinci v južni Afriki:
Šele od maja meseca sem v Ewelo. Moj prednik jc vsled prenapora ob ustanavljanju misijona — začel je z delom približno pred dvema letoma —- in vsled nezadostne brane močno zbolel, tako, da najbrž ne bo več sposoben za misijonsko službo. Ta slučaj jc tembolj tragičen, ker je bil misijonar še mlad in še malo časa duhovnik. Sedaj je na meni čast, pa tudi breme te misijonske postajo. Sicer to ni prva misijonska naselbina, ki ji načelujem, in nisem novinec v zidanju in ustanavljanju postaj, vendar moram priznati, da se s tolikimi težavapii še nikdar nisem boril. Bil sem v Rodeziji, bil v Bazu-tolandiji, znane so mi postaje v Zululandiji, pa tudi zahodna Afrika mi je znana: toda take revščine in vsestranske nemoči še nisem videl.
Ko sem tu sem prijezdil in prinesel s seboj nekaj koruznih zrn za konjsko hrano, je morala koruza takoj romati v kuhinjo. Sicer so misijonarji že poprej vživali koruzo. Toda moja je bila vsaj bolj na drobno zmleta, ker tu imajo samo ročne mline, ki morejo zrna prav za prav le oluščiti, sicer pa jih pustijo debela kakor so. V jedilni shrambi nisem našel ni enega krompirja, in vendar jc bilo to šele po zimi; pa tudi ne fižola ne moke. Vsa živila je bilo treba do-našati v malih količinah sproti od trgovca, ki je bival uro daleč od tu. Od tedaj se razmere niso spremenile na bolje: vse je treba kupiti sproti za gotov denar, ali vsaj na kredit, vsled česar dolgovi hitro rastejo. Vrt, ki nam bo kedaj v pomoč v sili, šele prirejamo v ta namen. Vsi misijonski uslužbenci delajo ves dan, da vrt prekopljejo in ople-vejo in ga ogradijo zoper napade živali in zverine. To delajo ljudje od jutra do večera že tedne in mesece. Misijonski ljudje, to sta 2 sestri, ki gresta že v 70 leto, potem en brat
v istih letih, in jaz, ki sem sicer še srednjih let, toda kot vojni invalid le 50 odst. zmožen zu delo. Zato imamo najetega šc enega domačina in še dva šolarja, ki vsi tudi v misi-jonu stanujejo in jedo.
Za 8 ljudi dobivam mesečno lc 650 Din. S temi moramo vzdrževati postajo in nekaj kmetije in delavca plačati. Ako hočemo, da bo drugo leto kaj bolje, bomo morali jeseni orati, sejati in njive ograditi z žico. Ker pa nimamo ne volov, ne jarma, bo treba za oboje naprositi kakega domačina. Toda, kako naj ga plačam? — Ako bomo poleti na vrtu kaj pridelali, tega v denar ne bomo mogli spraviti, kajti najbližji trg Umtata je 67 km od tu. Na ta trg pa pridelkov ne bomo mogli spraviti, ker nimamo niti voza niti živine. V bližini pa kupca ni najti.
Ko se življenje v misijonu prične, je najprej treba Š0I4 in šolskega poslopja. Nam služi za sedaj mala koča iz ilovice. Tu notri poučuje šolska sestra 12 otrok in sicer le ustmeno, ker šolske table ne premoremo. Denarja ni. V misijonu je treba tudi zdravnika in bolnišnice. Imamo sicer sestro, ki ima v tem oziru bogate izkušnje, toda nimamo niti pincete. Denarja ni. V misijonu niti stola ne premoremo, ampak posedamo kar po kladah in zabojih.
Evvalo ima 5 zunanjih postaj. Veliko upanje je, da se bo iz tega misijona kedaj šc mnogo storilo za rešenje duš.
Težko sem se sicer odločil, a vendar se a milo prošnjo obračam na Družbo sv. Petra Klaverja, ki je že pred šestimi meseci bila poslala našemu misijonu znatno svoto. Ako imate kakega zelo usmiljenega dobrotnika, prosim povejte mu, kako je pri nas, kako se borimo za obstanek misijona, ki obeta veliko žetve, a se ne bo mogel vzdržati, ako nc dobi izdatne denarne podpore.
Opomba: Darove za ubogi misijon posreduje Družba sv Petra Klaverja v Ljubljani, Metelkova ul. 1.
Kako snubijo Umakalili?
Snubec položi svojo glavo v naročje svoje ljubljenke in jo ljubeznivo gleda. Pogled ni zelo važen, ker se to godi — ponoči. Dcklica boža glavo snubca, najprvo oči. Ko se njeni nežni prsti dotaknejo očesnih vejic, vzame ščipalnik in mu izpuli vejice. Ta pravica deklic obstoja že več kot tisoč let. Ali ni to modra navada! Tam fant ne more zapeljati dekleta, ker vsaka takoj opazi, da .ie svojo srečo že pri drugi poskušal.
V Hsinkingu so I. marca kronali bivšega kitajskega cesarja Pu-Yijn za mandžurskegn cesarja. V levem kotu zroruj Pu-Yi kot kitajski cesar. Poleg njega pogled nu gluvno mesto Mandžurije Hsinking. V novem mestu so /.gradili v enem letu 2500 poslopij. Spodaj levo: reklamni lepak nove države s čudovito zastavo in zeogrnfsku »kit-o nove države. V aetinein
kotu, vhod V ceeurski dvor.
Mar ne veš
da jc v Avstraliji kljub njeni razsežnosti prostora samo za kakih 20 milijonov ljudi, I«) večini je zemlja pusta;
da so že Egipčani poznali sladkorno bolezen in o njej pisali;
tla je v Združenih državah najmanj 6 ognjenikov, čeprav najdeš v zemljepisnih knjigah samo ognjenik Maunt Lassen;
da ni bil Rim največje mesto v starih časih, temveč Antiohija;
da Eskimi uporabljajo mrtve ptice za sveče, v nje zasade stenj, ki gori, kor jc v tej vrsti lastovk mnogo gorilnega olja.
Drzna Američanka Shirley Rauncr. ki kaj nda dela poizkuse s padalom, sc jc pri neki prireditvi v Ncw Orleansii ponesrečila. Ko sc jc spuščala na tla. so sc ji noge zarile med vrvi padala in [Kidalo je /. glavo navzdol. V zadnjem trenotku ji je priskočil na pomoč neki pilot ter jo pri |widcu toliko zadržal, da se ni ubila.
Drzna operacija srca
Na vseučiliški kliniki v Bratislavi jc docent dr. Carsky izvršil drzno operacijo srca. Pavel Kuren, 30-letni rnzprodajalec sc je hotel umoriti s tem. da sc je z nožem zabodel v srce, Docent jc odprl levo prsno stran in opazil, dn sta bili nn pljučih dve zarezi in nn srcu en vbodljaj. Zdravnik jc odprl srcc in našel tam poldrugi liter strnjene krvi. V tistem trenutku je brizgnila kri z vso silo. Zdravnik je naglo zašli rano na srcu kakor tudi ua pljučih, odstranil je. strjeno kri in ta bolnik sc počuti debro.
No torej, kako vam ugaja moje dclol O, prva tri dejanja so j>otokla prav gladko, toda potem... Kaj potem T
Potem me je zbudila moja žena. *
»Vi ste se v petek oženili? Kaj niste nič babjevernif«
-Du, todu šele od tega petka.«
Na gospodarja ne more pozabili
lo je ostalo od dveh francoskih vojaških letal, ki sta trčili skupaj nad letališčem St. Michel. Vsi letalci so bili mrtvi.
Z Dunaja poročajo, da se je gospodinja dunajskega župana Karla Seitza, ki jc bil aretiran, drugič hotela vzeti .življenje. Ka- ' kor znano, si jc kmalu po aretaciji dr. Seitza ' prerezala žile in spustila kri. Tedaj so Rozo rešili. Zdaj jc v svojem novem stanovanju v Castelligasse poskušala vnovič srečo. Zastrupiti sc je hotela s plinom, toda tudi zdaj so jo rešili. Zanimivo jc to, da Roza noče j povedati, zakaj bi si rada vzela življenje.
Gospodarstvo
Slika našega denarstva
lakoj pa 'bo stavila vlagateljem na razpolago vse
V Ljubljani je iloslej objavila svoj načrt glede p plačila vseli vlog vlagateljem v lekti pet let tn je za toliko lel Mestna hranilnica prosila za dovolitev odloga plačil. Odplačilni načrt je sestavljen podrobno za prvo lelo v smislu dosedanje skale za izplačila.
Nadalje je morala Ljubljanska kreditna banka ludi poslali ministru za trgovino in industrijo poročilo o ureditvi poslovanja v bodoče. Ljubljanska kreditna banka namerava izvršiti rekonstrukcijo nekako tako-lc: za kritje izgub naj se porabi predvsem rezervni zaklad, ki je znašal lio bilanci za leto I'i't2. II.857.0U) Din, torej približno 12 milij. Din, nadalje namerava 1>апки odpisati del dekliške glavnice, ki znaša sedaj 10 milj. Din, in sicer na polo-V i co Tako bi pridobila 25 milij. Din. Poleg tega namerava Ljubljanska kreditna banka- dati svojim vlagateljem, v kolikor bi lo hoteli, delnice zavoda, da se lako zopet izpppolni delniška glavnica. Poleg tega je ludi sestavila odplačilni načrt, ki bi prišel v |H*>lev pri odlogu plačil.
Omenili smo že. da namerava banka za sanacijo porabiti predvsem rezerve, ki znašajo 12 milij.. nadalje polovico delniške glavnice v znesku 23 milij. Din. Poleg tega prihaja v poštev pri odpisih tudi cm čisti dobiček, ki se je zadnji dve leli prenesel na nov račun (po računskem zaključku za 1042 je znašal okoli 3 inilij. Din, z dobičkom za 1933 bt - znašala ta vsota nekaj več). Skupno namerava banka izvršili odpisov za okroglo 50 milij. Din in bi torej do te vsote manjkajoči zneski prišli v pošiev iz drugih virov.
Zagrebški denarni zavodi
/a rekonstrukcijo pride v Zagrebu v jjoštev 5 največjih zavodov. Mestna hranilnica, Prva hrvatska štedionica, Jugoslovanska združena banka, Jugoslovanska banka in Srbska banka
Mestna hranilnica v Zagrebu bo zaprosila za odlog plačil približno v smislu dosedanje skale:
Slovenska industrija proti mdusttijshi banki
Ljubljana, 2. marca.
Danes je bila seja uprave Zveze industrijccv v Ljubljani, na kateri so poleg drugih tekočih aktualnih vprašanj (poživitev gospodarskega življenja, nove davščine, razmerje upnikov in dolžnikov itd.) razpravljali zlasti o ustanovitvi Privilegirane industrijske banke. Na koncu daljše razprave je bila sprejeta resolucija g. Kneza, ki se izreka proli ustanovitvi Industrijske banke z vplačili delniške glavnice po industriji, za kar obsloja nebroj argumentov. Glavnica banke bi odvzela industriji nujno potreben velik del sredstev ili bi se morda (»rabila za finansiranje industrij, ki nimajo pravega življenjskega smisla. Slovenski industrijci so proli ustanovitvi "take banke, ki ne bi bila Privilegirana industrijska banka, ampak banka za privilegirano
industrijo, p
R-T*rOrganizacija trgovslva v vsej državi. Dne 15. iq Ul. aprila bo v .Skoplju kongres vsega jugoslovanskega trgovstva, na katerem se bo osnovala Zveza irgovskih združenj kr. Jugoslavije. Ob povratku.pa je v programupotovanje skozi Solun, Atene, Kil, Drae in razid v Dubrovniku. Zveza trgovskih zdru: /cnj v Ljubljani poživlja vse interesente, nuj se ji prijavijo do 8. 1. m. pri pristojnih združenjih trgovcev. Podrobnosti bodo šc objavljene.
Poučna razstava o reklami in propagandi bo v okviru letošnjega spomladanskega velesejtna od 30. maja do 10. junija v Ljubljani. Ta razstava bo pokazala način moderne propagande pri raznih i;a-rodili in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razstavi bo pa priključena še |x>sebna razstava jugoslovanskih plakatov. Uprava Ljubljanskega veleseiina vabi vsa podjetja, da i i čimprej jošljejo svoje plakate m rrklamm material sploh. Plakati, vsaj po 2 izvoda od vsake vrste, naj bodo kaširani na kartonu, ostali reklamni material pa po možnosti že pripravljen v razstavni namen. Sodelovanje tvrdk na obeh razstavah je brezplačno.
Aerepul se imenuje delti, družba? ki opravlja letabki jiromcl v naši državi. Iz računskega zaključka za 1933 je razvidno, da je lani ponesrečeno letalo Fannan slalo 0.97 milj. Din, kar je bilo krito iz tozadevnega fonda za izgube: V letu 1931 so letala družbe prepeljala 1807 potnikov, lela 1932 1220 ia lani 19-17. Program družbe za 1934 obsega tele linije: Belgrad—Dunaj, Belgrad-Solun, Zagreb -Ljubljana, Zagreb—Susak, Ljubljana—Sušak, Beli/rad— Zagreb iu Celovec—Sušak. Bilanca družbe kaže pri glavnici 9 milj. 0.12 inilj. čistega dobička, kar se večinoma porabi za fonde in rezerve.
Odlok zlata iz Švice. Od 16. do 23. februarja sc je zlati zaklad Švice zmanjšal za 122 na 1S77 milj. frankov.
Srebro. Londonski sporazum o srebru sla ratificirali Kitajska in Kanada.
Novo avstrijsko posojilo, tako zvano »Treffer-anleihe« jc bilo v lorek uvedeno na dunajski borzi. Kosi jio 500 in 100 šil. so se trgovali po 460 in 92 šil. brez pravice na dobitke jirvega žrebanja.
Speti
stavna ' _ .	...,,..
zueslce'do lO.ftiO Diti na hranilnih knjižicah in do j 100.000 Din v tekočih računih. Za. večje vsote bo zaprosila- za odgodilev plačil, odnosno bo plačila razdelila na daljsO dobo.
: Prva hrvatska šledionica je izvršila odpis svojih terjatev'do vsote okoli 180 milj. Din, kar pa j«; bilo izvedeno samo v knjigovodstvu in ni'bila znižana niti glavnica-niti rezerve. Posebna državna komisija jc izvršila ocenitev nepremičnin, katerih je imela Prva hrvatska po bilanci za 1932 za 153.5 mili. Din. Ta cenitev njenih nepremičnin je bilit pa tako visoka, da je z razliko lahko kriia vse odpise in ji je še 'ostalo okoli 10 milj. Din. Nova očiščena, bilanca bo imela isto glavnico iu rezerve kot doslej, pač pa bo aktiva sedaj pravilno ocenjena in dobra.
Jugoslovanska združena banka namerava, kot smo že pisiili. odpisati del velike njene delniške glavnice, ki je znašala 185 milj. Din. Od le glavnice je odpisanih 156.5 milj. Din in znaša glavnica samo še 18.5 milj. Din, lorej desetina nekdanje glavnice. Poleg tega je odpisala vse reicrve v znesku 55.7 milj. Din (po bilanci za 1932). Ker tvori večino njenih delničarjev iu upnikov inozemske banke, je bil dosežen z inozemskimi upniki sjx>razum, ]>o katerih se njih terialve pretvorijo v delniško glavnico. Pri tem gre za 50 milj. Din takih terjatev in bi njena glavnica znašala odslej 68 milj. Din. Poleg tega je banka dala na razpolago vsem vlagateljem do 10,000 Din vse njih terjatve, ostalim pa 5% kot smo že poročali.
Jugoslovanska banka, pri kateri je udeležen hi.li inozemski kapital, je odpisala svojo glavnico na jiolovico, od 100 na 50 milj. Din, kar bo porabila z.a okrepitev rezerv. Rezerve so znašale po bilanci za 1932 29.8 milj. Din.
Srbska banka ni izvršila nobenih izpreiruT.n; pri glavnici, ampak se je edino poslužila možnosti valorizacije svojih nepremičnin. Njena glavnica in rezerve ostanejo (glavnica leta 1032 milj., rezerve 30.9 milj. Din brez hipoiekiinit.- rezerve).
Danes ol) 12 .jc nelialo biti zvesto srce tovariša
dr. Franca Jankoviča
zdravnika, bivšega ministra itd.
Bil jc prvi predsednik »Danice? in dolgoletni predsednik mariborskega slovenskega katoliškega akademskega starešinstvu v Mariboru.
Dne 4. t. m. ob pol trčil popoldne ga pospremimo na njegovi zadnji jioli.
Maribor, dno. 2. marca 1941.
Klub slovenskega katoliškega akademskega starešinstva \ Mariboru.
Borza
Dne 2. marca.
Denar
Danes so popustili tečaji Amsterdama, Bruslja, New Vorka in Trsta, dočim so oslali neizpremenjeni tečaji Berlina, Pariza in Prage.
Avstrijski šiling jc bil na ljubljanski borzi zaključen |?o S.CO, ua zagrebški po 8.86 in ua belgrajski po 8.875 in 8.87. — Grški boni so notirali v Zagrebu 32.50 den., v Eelgradu pa 34 50—35 (35).
Ljubljana. Amsterdam 2308.46- 2319.82. Berlin 1357.36 Г68.16, liruselj 8C0.24-S04.18, London 174.30--175.00. Curih 11IJ8.35—1113.85, New York 3409.66—3437.92, Pariz 225.88—227, Praga 142.29 do 143.15, Trst 294.35—296.75.
Promet na Zagrebški borzi je znašal 54.177 Din.
Curih. Pariz 20.375, London 15.79, New York 310.25, Bruselj 72.20. Milan 26.575, Madrid 42.10, Amsterdam 208.25, Berlin 122.725, Dunaj 73.30 (56.65), Stookholm 81.45, Oslo 79.35, Kopenhagen 70,55, Praga 12.845, Varšava 58.325, Atene 2.94, Carigrad 2,52, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tcndcnca za državne papirje je bila danes nekoliko slabejša in so tečaji deloma popustili. Promet je bil slab iu je bilo na zagrebški borzi zaključenih samo 400 kom. vojne škode ter 50.000 v 1% inv. pos. Po zaključku borze jc bilo prometa v škodi še 500 kom. za termin uHurto marca po 313.
Ljubljana. 7% inv. pes. 69-71, agrarji 38 d., vojna škoda 310 den, begi. obv. 53-54, 8% Bler. pos. 53—55, 7% Bler. pos. 50- 52, 7% pos. Drž. liip. banke 64 den., Kranj, i ud. 250 bi.
Zagreb. D r ž. p a p i r j i : 7% inv. jx>s. 69—72, agrarii 33 bl„ vojna škoda 312-314 (308, 312), 3. 312—313, 4. 312—315, 6% begi. obv. 53-54 (54), 8% Bler. pos. 53—55, T/,. Bler pos. 50.75—52. — I>e 1 n i c e . Priv. agrarna banka 255- 257, Osješka sladkor, tovarna 150 den., lmpeks 50 den., 'trboveljska 105—107 (zaključenih 1C0 kom. po 10O. 100 jio 107).
B Igrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 75 d., agrarji 37—37.50 ( 38, 37), vojna škoda 3)4—315 (315, 314). 3. 314 -315, 4. 313 den.. begi. obv. 53.25—53.50 (53.50, 53), 1% pos. Drž. hip. banke 64 bi. — Delnice: Narodna banka 4300 bi, 1 Priv. agr. banka 253—259 (258).
Žitni trg
Izvoz koruze je še vedno živahen jn nikakor ni j pričakovati oslabitve cene. Danes je na Madjarskcm koruza že dražja kot pšenica in tudi pri nas'Se ko- j ruza vedno bolj približuje pšenici v ceni. čez p*r mesecev pa bo nastalo v koruzi skoraj pomanjkanje, čc bo šel izvoz v takem tempu naprej. Cena koruze se je prilagodila cenam na inozemskih tržiščih in znaša za nad času primerno suho bai.alske jx>staje 67.50—70, baške postaje pa 72.50—75. Za maj se imenuje za koruzo cena 85 den., kar pomeni veliko čvrslosi. Pšenica in moka sta ostali v ceni lieiz-premcnjetli in stane moka 195—205 po jiostaji in kakovosti, pšenica pa baška 107.50—110, banatska pa 105—107.50.
Amatersko prvenstvo v rohoborbi
Prnpnzirijc za amatersko prvenstvo dravske banovine v grško-rimski rokoboibi, katero priredi Slf Ilirija v Ljubljani z dovoljenjem Jugoslovansko leSko-atielsko zvoze v Zagrebu. — Tekmovanje bo v dneh 10. in 11. marca v dvorani Delavske zbornice z naslednjim sporedom: Suhotu, lil. marca: tehtanju tekmovalcev ob lt) v dvorani Delavsko zbornice. Tekmujejo samo atleti športnih klubov, včlanjenih v težko-atlelski zvezi, Zagreb, ki imajo veri (i kne i js ko izkaznico. V pošlev pridejo le klubi dravske banovine: SSK Maraton, SK Železničar (oba Maribor) in SK Ilirija (Ljubljana). CTanl dm-gih klubov ne morejo tekmovati v konkurenci. — Kategorije: Bnntam do OB kg, peresna do 01 kg, lahka do titikg, vvelte.r do 72 kg, srednja do 7!tk|'. poltežka do 87 kg, težka nad 87 kg.
Prvenstvo banovine si pribori oni klub, ki doseže največ točk.
Placcinent. V vsaki kategoriji se priznajo tri mosta: prvo, drugo in tretje. Tri mesta se priznajo, če tekmujejo v vsaki posamezni kategoriji najmanj 4 atleti. Pri tekmovanju Ireli atletov, so priznata dve mesti, pri tekmovanju dveh alle.lov eno mesto. Prijave s prijavnimi, ki znaša za vsakega nastopajočega atleta 10 Din, je poslati na SK Ilirijo najkasneje do 11. marca (v roke Ani. Kosa, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana) z istočasno označbo šlevila tekmovalcev in njihovih kategorij..- Zamudniki plačajo za etarlniuo 20 Din pred tehtanjem. — Klubi se vljudno prosijo, da pošljejo na 1 oUmo atlete v čistih dresih z belimi nogavicami. Vso stroške (potne in prehrana) nosijo atleti odnosno njihovi klubi. Prireditveni klub je pa drago volje pripravljen, da preskrbi pri pravočasni prijavi cenena stanovanja in dobro, izdatno hrano, ne prevzema pa za polne stroške in prehrano atletov nobene odgovornosti. — PS: 1. in 11. phiciranl imajo pravico do udeležbe na izbirni -tekmi za sestavo državne reprezentance za evropsko prvenstvo v Rimu. Izbirna tekma bo 1. aprila t. 1. na nevtralnih tleh. — SK Ilirija, težko atletska sekcija.
Svetovni prvaki nastopijo
Zanimive rokoborbe v 1'nionii.
Drevi ob pol 9 sc prično zanimive rokoborbe profesijonalov svetovnega slovesa. Nastopajo po večini bivši svetovni prvaki, ki nani bodo *ko/i cel mesec, večer za večerom predvajali klasično rnkoborbo. Vselej nastopajo po štirje pari. Drevi bo otvoritev in zato bo današnji program še prav posebno zanimiv. V.snk-do, ki hoče videli zanimive rokoborbe. nuj ne zamudi te prilike.
Tekme za zimski pokal
Jutri se nadal juje z. odigravati jeni nogometnih tekem v prid brezposelnim igralcem. Program je zelo obširen. V Ljubljani se odigrajo naslednje tekme:
Na igrišču Ilerinesa ob 10: Slog«-.Jadran; izločilna. Lnako ob 11 Svoboda-VičrMovnn, ob Primorje:Reka finalna tekma. Na Rakovniku. igrišču Korotan ob U: Korotan Lj.:Marš izločilna, v Domžalah Disk:D«mžule ob 13 tudi izločilna,
.• Tekmo bodo gotovo zanimive, saj so luko-rekoč finalne, ker bodo kmalu odigrane in tekme in s tem turnir zaključen.
Ilirija A-team : 'Sirija B-team
SK Ilirija je nameravala v nedeljo priredili tckino z Gradjanskim ali Concordio. Toda, ker ta dva kluba nista prosta, smatra, da je njena dolžnost, predstaviti svojim (lanom in prijateljem v tekmi med A- in U-tcumom svoje najboljše razpoložljive moči. S. K. Ilirija je mnenja, da je lo edino dobro nadomestilo zn nameravano uvodoma navedeno prireditev, saj raz-polaga v obeh temnili s takimi- igralci, ki bodo pokazali res mnogo nogometnega znanja in dokazali, da lahko gledamo z najlepšimi nadurni v bodočnost. Tekma je brez vstopnine in jiričnc ol> 15 na igrišču ob Celovški cesti.
Jugoslovanska akademska smučarska organizacija priredi jutri, v nedeljo 4. t. tn., trodneven izlet na Vogel. Odhod z glavnega kolodvora jutri zjutraj ob 7.20, zbirališče iste tam ob 70. Povratek bo v torek zvečer. Tovariši, ki se nameravate udeležiti t« ekspedicijc, podpišite se na društveni deski v univerzitetni atnli. Stroški za izlet so z ozirem na četrtinsko vožnjo minimalni. Smuki
SK Ilirija (iahkoatletska sekcija). Jutri ob pol 11 bo strogo obvezen trening vseh ctbuntry tekačev iz garderobe na igrišču, ob vsakem vremenu. V slučaju lepega vremena bo ludi splošni trening. Pridite točno in polno Številno.
SK Ilirija, težko atletska sekcija. Obvešča se vse rokoborce, da jc jutri dopoldne od 9—12 obvezen trening za vse rokoborce. Raidi »likanja mora,jo priti: Andrej, Abulnar, Jeniko, Tičar, Dole, Jaka, Prcsetnik, Scholler, Tone, Strehar, Bogo. Po treningu kratek sestanek radi banov, prvenstva; istega nai sc sigurno udeleži tudi g. Stare. Vsa navodila da g. Nered.
SK Ilirifa. hockey sekcifa. Strogo obvezen sestanek vseli igralcev bo jutri ob 11 v garderobi na drsidiAču. SK iliriia poziva vse drsalce, ki še niso dvignili drsalk iz omaric garderobe na drsališču, da statve lo najkasneje do 15. marca, ker po/.ntjc uprava drsališča ne bo odgovarjala /a shranjene rekvizite.
SK Grafika. V nedeljo oh po! 10 morajo biti v društveni garderobi na igrifču Prlmorja t.lcdefi igralci: Trpin, Laurili, Mekin-a, Žagar, Muzlovič, U senik, Stromajer, Bcžan I. in II., Vcrčnik, Verbek, Bončar, Potrato, Stupica, Sterle, Trobcvšek, Ve-ber, Tršan, Pipan kakor tudi vsi oslali aktivni igralci našega kluba Igralo se bo s kombiniranim mošlvom ASK Primorja. Vsi točno in sigurno.
:\nši bokserji ua Dunaju. Naša bok se rja Jakšie in Slivak iz Zagreba, se mudita na Dunaju, k jer nastopala baš ie <lni proti renouiira-niin avstrijskim liokserjeiii. jakšie ima za nasprotnika liana, Slivak |vn Blalio. Oba nasprotnika sta Dunajeana. Med Dunajčani vlada /a nnstoj) naših bokserjev veliko zanimanje in tudi listi mnogo in pohvalno pišejo o njih. Veliko zanimanje vlada /lasti za Jakšiča, ki je že ope-tovano z uspehom nastopal.
Vremt-nsko ooročilo JZSZ in SPD
a) Po stanju dne 2. marca ob 7 zjutraj.
BLstrica-Boh. jezero; I-1, oblačno, 50 cui južnega snega, smuka slaba, — Bled-jczero: -i 2, po-oMačeno, mirno, 20 cm srenja, led 15 cm debel, grapav. — Kranjska Gora, Rateče-Planica: -f 1, barometer sc dA-iga, pooblačeno, mirno, srenj, 60 cm: Vrfič in Tamar: 250 cm pršiča, — Mariborska koča, Pohorski dom: sneži z dežjem, 56 cm *ren|a, smuka slaba, tenrp. —L — Ruška koča: —1. — Klopni vrh: —2, 15 cm novega južnega snega na 9fl cm sren.ia, smuka dobra, zelo oblačno. — Pesek: —2, 15 cm no-vega južnega snega na 110 cm srenja, smuka dobra zelo oblačno. — Senjorjcv dom: —3, zelo oblačno, 100 cm srenja, smuka dobra, zelo oblačno — Činžst nad Falo: —t, oblačno, 10 cm novega južnega snega na 70 cm srenja, smuka dobra. — Sv. Lovrenc n. Pohorju: —2, zelo oblačno, 50 cm srenja, snu tka dobra. — Ribnica na Pohorju: —2, zelo oblačno, 60 cm srenja, smuka dobra. — Rimski vrclec: —2, jasno, 25 cm srčni*, smuka slaba. — Smučarski dom na Pokljuki: (-2, oblačno, mirno, 40 cm novega snega na podlagi 140 cm, smuka dobra, izgledi prav dobri, v planinah 3Q cm pršiča. — Planina nu Kraju: —4. oblačno, mirno, 80 cm na 200 cm podlage, sneg suh, ■muka idealna. — K um: +1, deloma oblačno, mirno, 50 do 70 cm snega, sneg južen, smuka dobra. — Velika planina: —4, oblačno, 'užno, na poJlago 10 cm novega snega, smuka ugodna.
Največja izbira in nafnižie cene
kompletnih potrebščin za šivilje In krojače.
Istotam bogata izbira damskegu perila, žepnih robcev, kravat, vsakovrstnega modnega blaga, itd.
Josip Peteline, Liubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Kurfa očesa
Naiboljše sredstvo proti kurjim očesom ie masi CLA VEN - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice iu glavnega skladišča M. Hrniek lekaruar. Sisak Varujte se ootvorb!
Zaščitni znak
Večja čevljarska industrija
• v v
luvv dobro uvedenega
potnika ^,оГеп
Resni rellektanti, ki so bili v stroki že zaposleni, naj pošljejo ponudbo s fotografijo ter navedbo dosedanje zaposlitve (prepise spričeval) pod šiiro »Reference* na Aloma Сотрапу, d. z o. z. Ljubljana
	.» *	ЉЖ :J	''■•'■*■' v--';			... / v		»y>
Globoko potrti v veliki žalosti naznanjamo vsem prijateljem ia znancem, da nas je zapustil za vedno naš ljubi m6i, oče, sin, brat, tast in stari oč«
dr. Franc Jankovič
minister n. r., zdravnik moške kaznilnice, predsednik zdravniškega društva
po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 65. letu svoje starosti, v petek, dne 2. marca ob 12.
Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti Pobreška cesta 20 v nedeljo ob pol treh popoldne na mestno pokopališče v Pobrežju, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 5. marca v župni cerkvi sv. Magdalene ob pol devetih.
Maribor, dne 2, marca 1934.
Berta Jankovič, žena: Slavica Vršič, hči; Franc Jankovič, oče; Alojzij Jankovič, upravitelj zdravilišča v Dobrni, brat; dr. Alojzij Vršič, konzul, zet; Jclkica, vnukinja.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; zenltovanjekl oglesi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm lisoka pelttna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncerl. (e)
ilužbodobe
Šiviljo
obenem prirezovalko pletenin iščem. Ponudbe poslati z zahtevkom plače na upravo »Slovenca« pod »Samostojna moč« št. 2255.	(b)
Dve prodajalki
za sladoled iščemo. Upoštevale se bodo pismene prošnje le onih, ki so popolnoma izvežbane v sladoledarski obrti. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sladoledarka« 2242.
Sladoledarja
ki je v svoji obrti popolnoma izvežban, iščemo. Pismene ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Slov.« pod >Sladoledar« št. 2243.	(b)
Vložno knjižico
mariborskih denarnih zavodov v višini do 48.000 Din kupim proti mesečnemu odplačevanju po 1000 Din. Polna garancija. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prevzamem v polni vrednosti« št. 2254.	(d)
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2236.
Enosobno,
manzardno, solnčno stanovanje oddam 1. maja. Bleiweisova 9/II.	(č)
2 dvosobni stanovanji
s pritiklinami takoj oddam. Cerkvena ulica 21.
Službo gospodinje
srednjih let, v malem gospodinjstvu, brez kmetije, v večjem kraju Gorenjske — se odda. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« do 8. marca pod šifro »Poštena služkinja« št. 2244. (b)
Služkinjo
vajeno vseh hišnih del, šivanja in kuhanja, pridno in pošteno, sprejme trgovina na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2248. (b)

'^Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov iemliemo do preklica zopet v račun A & E. Skaherne. Ljubljana. (r)
Družabnik
za dobro vpeljano tov. podjetje se išče. Ponudbe poslati: Dravlje 109, p. Si. Vid.	(d)
Trgovska agentura
bančnih posojilnih poslov Augustin, Ljubljana, Aleksandrova 4, posreduje posojila in bančne vloge.
Hranilne knjižice
Kmctske posojilnice v Ljubljani prodam proti gotovini — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kompenzacija« 2184. (d)
Enosobno stanovanje
lepo, z vsemi pritiklinami - se poceni odda. — Rožna dolina cesta XV., št. 9.	(1)
ODDAJO; Poslovni prostor
pripraven za fotografa ali pisarno — se odda v Wolfovi ulici 12. Naprodaj tudi ženski bicikel. Pojasnila v trgovini z že-leznino Erjavec.	(n)
Posestva
UIIIUIIUUIIIUIUUIIIUIIIUIUUUUUUU
Droben oglas r *--ilorencn-oosestvo ti hitro proda; ie ie ne t gotovim denarjem nai kupca ti j kniaren dn
■IIIIIUIIIIUIIIIIIIIIUIUIUIIIIIIUIIUHIII
Novo vilo
petstuuovHiijsko, moderno, v Ljubljani, prodani. Naslov v upr. Slovenca pod št. 2235.
ШШ
lUUUlinUIIIUUUIIUIIIUUlUIIIUlUUII Ct avlo svo/ stari uruUa/us iT motorja bi ?.nebil se rad iri kuna v ti тпиџо priženi Ч/nveniev naimanif ins/rat iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiniiiiiiiiiii
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseb vrstah — za stroino pletenie in ročna dela po nainižiib cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubhana —
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A & M ZOPMAN
Ljubljana stari trg 32.
Stalna razprodaja
modernih zof, otoman, spalnih foteljev, divanov pri Dolničarju v St. Vidu nad Ljubljano, nasproti cerkve.	(1)
Pomaranče
vseh vrst, nudi po ugodnih cenah
Gospodarska zveza v Ljubljani
Tyr5ova cesta 29.
Pozor kmetovalci!
Mavec (gips) za gnojenje po ceni 25 Din za 100 kg dobavlja, dokler traja zaloga — Rudolf Dergan, trgovec, Laško. Kupi pa večjo množino hrastovih in bukovih pragov raznih dimenzij in prosi za tozadevne ponudbe. (1)
Orehe
kg po 7.50 Din, krompir kg po 75 par, in sadna drevesa dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
d)
Pozor!
Najboljši strokovnjak obrezuje drevesa najlepših oblik. Cena zmerna. — T. Rožna dolina c. X. 12. _ (t)
Specijalna mehanična
delavnica za popravo vseh pisarniških strojev in kontrolnih blagajn. Za vsako delo pismeno jamčim Cene solidne. Ludo-vik Žitnik Kolodvorska št 26 Tel 34-
-23.
(t)
Krušno moko in
rženo moko
redno ivfio, kupite felc obodne prt
A VOLK LJUBLJANA
Reiljr*a tnli t«.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Citajte in širite »Slovenca«!
Oddaja
restavracije
Uprava ljubljanskega velesejma oddaja v najem za čas svojih prireditev na vinskem in jestvinskem oddelku restavracijske prostore, in sicer veliki restavracijski paviljon s kuhinjo in pritiklinami in dancing ter vrt pred objekti. Vse informacije daje urad velesejma. Ponudbe sprejema uprava velesejma do 20. marca 1934.
Stavbne parcele
600 m2 in večje, pri postaji Vižmarje — ugodno naprodaj Naslov: Vižmarje št 100.	(p)
Gostilno
pri kolodvoru, s tujskimi sobami ter velikim hladnim skladiščem za žito ali gradbeni materijal — proda ali da najem Ivo Vranešič, Sunia. (p)
Lepo posestvo
eno uro od Ljubljane, v popolnoma dobrem stanju, z velikim vrtom, njivami in travnikom — plačljivo delno s hranilnimi knjižicami — naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 2028.	(p)
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno-ijubljena soproga oziroma dobra mati, tašča in stara mati, gospa
Neža Papov
roj. Brenkuš
zasebnica
v petek, dne 2. marca 1934 ob 4, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 61. letu svoje dobe, boguvdano umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vrSil v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob 16 iz mestne mrtvašnice v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 6. marca 1934 ob 7 v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, Tržič in Zagreb, dne 2. marca 1934.
Brez posebnega obvestila.
Obitelj Papov.
r-'
Nov In dovršen Izum
,Elna' podpaljač
sa podiiganje ognja je pravi blagodar za vsako gospodinjo!
»Etni« ni potreben papir, trske, sveča, plin, špirit .	jn vžigalica, ker se že v vsaki nahaja vžigalica.
»Etna'' podkuri ogeni zanesljivo brez vsake pomoči. — »Etna« je naiee-nejše sredstvo za podiiganje ognja zato. ker stane škatlja 24 komadov ia 24 krat podkuriti samo Din 4 —, škatlja z 10 komadi pa skupno Din 2'—.
—	»Etna- gori 5 minut brez dima in vsakega duha ter Vam lahko služi v razne svrhe kot: kuhanje črne kave, segrevanje mleka, praženie jajc, praktična /a izletnike itd itd. — »Etno« tako, kupite in se sam> prepričajte
—	ne bo Vam žal. — »Etna« se dobi v vseh špecerijskih trgovinah.
Iščejo se krajevni zastopniki za vsako mesto v državi. 7л pismen odgovor priložiti znamko. Velik popnnt za preprodaiatoe.
Proizvajalci: „ETNA" — Beograd, Prote Mateje 74
Strojnotehnična pisarna
Ing. Borštnar Ognjeslav, Ljubljana VII, Zg. Šiška 210
prev/ema projektiranje in opremo turbinskih, mlinskih, transportnih, sušilnih in drugih naprav, izvršuje načrte in proračune, nadzira in vodi montaže, posreduje pri nakupu in prodaji strojev ter vrži vse ostale slroinotehnične posle.
Vabilo na vpis
akcij Invalidske zadruge d. d.
Invalidska zadruga d. d. v Beogradu otvarja na podlagi odloka zbora delničarjev od 1. marca 1931. leta in odobrenja ministra trgovine in industrije II. 7203 od 12. jun. t. 1. vpis za povečanje glavnice od 1,000.000 Din na 5,000.000 Din pridvide-denega v pravilih.
Vpisuje se 40.000 akcij po Din 100*— nominale
Vpisniki akcij dobe blagajniška potrdila, ki se po zaključku vplačila zamenjajo s stalnimi akcijami. Na račun vpisnih stroškov se plača 20 Din za komad. Vplačani zneski se obrestujejo po 7% na leto, dokler niso izdane originalne akcije.
Za vnaprej plačane delnice se računajo pri plačilu 9% obresti in se plačilo za toliko zniža.
Vpisniki izven Beograda naj pošljejo denar za vpis na naslov Invalidske zadruge d. d., Kralja Aleksandra 12 na čekovni račun pri poštni hranilnici št. 51.052.
Zelja pobudnikov Invalidske zadruge je, da se s povišanjem kapitala ustanovi iz zadruge kreditni center za vse invalide v državi in s tem olajša drugače težak položaj invalidov, ki je najslabši ekonomski sloj našega naroda, a se je v resnici dostojno odzval višjemu f)ozivu.
Po ojačenju Invalidske zadruge se bodo kmalu ustanovila tudi druga koristna podjetja, ki bodo donašala koristi delničarjem in invalidom.
Zato se obračamo na vse ustanove javno-pravnega značaja. kakor tudi na vse ekonomske javne osebnosti in ustanove, za katere bi ta apel ne imel posebnih tezkoč, da jx»morejo tej edini invalidski delniški ustanovi v kraljevini Jugoslaviji k izpeljavi njene naloge, ki si jo je nadela pri ustanovitvi.
Vpis se vrši v Beogradu za časa uradnih ur na blagajni Invalidske zadruge d. d.. Kralja Aleksandra 12, kjer se dobe pobližje informacije, v notranjosti države pa pri pooblaščenih poverjenikih.
Uprava Invalidske zadruge d. d.
Po dveh mesecih smrti papana nas je danes zapustila in se preselila k svojemu soprogu, previdena s svetotajstvi, tudi naša zlata mamica, oziroma stara mamica, gospa
PAVLINA KREN
vdova geometra K. L D.
Pogreb predrage umrle bo v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob pol 16 iz hiše žalosti na pokopališče na Koroški Beli.
Javornik, Koroška Bela, Mojstrana, Kreka.
ŽALUJOČI OSTALI.
Ludvik Ganghofer:
30
Samostanski lovec
»Ovinek poznani, vraga pa nisem na njem še nikoli srečal!« Smehljaje se je [»ogledal gospod Henrik po bratu Severinu. »Šli bomo po manj strmi poli -— tebi na ljubo. Festina lente, pravi pogan Augustus — meso naj ti polagoma gine ...«
Čoln je zaškripal v pesku ob obrežju, ki ga je trgala struga šumečega potoka. Gosjiod Henrik, valpet in brat Severin so stopili 11:1 suho in hlapca sta odriniki čoln spet na jezero, da bi nastopila pot domov.
»Pojdita kar naprej in me počakajte nu vrhu!« je ukazal gospod Henrik.
Valpet in brat Severin sta prešla hudournik (X) zibajoči se brvi in sta na oni strani zginila po rahlem pobočju v gorski gozd. Gospod Henrik se je napotil ob hudourniku dalje, dokler ni prispel do kamenite, ob visoki skolni steni zgrajene sa-motarne. Odprl je duri, toda samotama je bila prazna.
»Dietwald!« je zaklical glasno, ali nihče se ni pokazal. »Mar je odšel nn jezero, da bi lovil? Toda ne, samodebelnik je ležal vendar na suhem. Gos|>od Henrik je odšel po ozki stezi. Vedno bliže je držala skalna stena ob |>otok, od druge strani se je dvigal gorski gozd. tako da je nastala tesen, kjer je 11a dnu v globoki raztrgani strugi bučno hrumela odtekajoča voda čez ogromne skale' in razklana debla. Tam, kjer je bilo lesni konec, je grmel potok z vrtoglave višine doli v kotlino penaste vode, polno pršečega vodnega prahu, ki ga je proseval samoten solnčni žarek, da je globel pestro-t>o j ne sijala. Poleg vmlopada se je oh skali videl vhod v jamo in ob njej visok kamenit križ. že ves sivo preperel in napol porasel z rumenkastim mahom.
Ob vznožju križa je na zlomljenem deblu sedel pater Dezert, samostanski ribičar. Eno roko si je
uprl v koleno in si naslonil glavo v dlan, z drugo je segal po dračje, ki ga je bil naplavil hudournik na breg; in ga je po vejicah neprestano metal v vrtinčasto vodo; zastrmelih oči, ves zgubljen v mislih je gledal, kako je vrtinec jiožrl vejico, kako jo je onesel s seboj. Potem je temno pokimal predse — 111 zalučil novo vejico.
V hrupu vode ni čul bližajočega se koraka in je osuplo |>ogledal kvišku, ko je začutil roko na svoji rami. »Gospod Henrik!« Sklonil je glavo v pozdrav in se dvignil.
»Kaj počenjaš tu?« je smehljaje se vprašal prošt.
»Gledam igro svojih dni.«
Gospod Henrik je z resnimi očmi premotril patra in zmajal z glavo. Potem ju dejal: »Stopi, pojdiva v samotairno, Iu ne čujem nili lastne besede.«
šel je po slozi nazaj in pater Dezert mu je sledil. Pred samotarno sla se spustila 11a kamenito klop. Nad njima je toplo sijalo solnce. oddaljeno hudournikovo šumenje se je culo ko godba, tam dalje se je Sirilo mirno jezero, leskeč se ko zelena svila, in nad strme skale, ki so ga obkrožale, je dvigal Watzmann in njegovih sedmero -otrok* svoje bele r oglje proti čisti nebesni sinjim
»Lep prostorček!« je menil gosjmd Henrik. Л'и se jkič rad mudiš?«
Dn, živim tu in vendar ne kalini veselja nobenemu drugemu človeku. Toda povejte, ka j vas je privedlo sem k meni?«
»Ali ne meniš, da moram prit i sani. ker se me ti po vsem videzu izogiblješ?«
»Delani to radi vas. Moj pogled preganja smeh, in vi se radi smehljale.«
»Dn, Dietwald, odkar sem se naučil, da je žalost brez smotra; toda ne govorivn o tem. Prinašam 11 pozdrav!«
Počasi je dvignil pater Dezert glavo. tTedaj še živi človek, ki ima vzrok, da se me spominja?«
»Cesar!«
Bledo patrovo lice je zalila temna rdečica, v udih mu je podrhtelo, kakor bi stal pred njim konj, ki naj ga zajaha, ko da bi visel v zraku meč, ki naj zanj prime. Toda vzhičenost je kmalu prešla; del je roko na križ na svojih prsih in dojel s pritajenim glasom: »Hvala za pozdrav... pozdravite tudi vi gospoda Ludvika!«
»Pismo mi je pisal, ah, skrbi j>olno! Hude mu zadajajo in mu netijo razdor na vseh koncih in krajih. Imel da bi bojevnikov toliko ko skrbi, imel bi vojsko, kakršne ni zbral še noben cesar! In glej. Dietwald, pri vseh skrbeh še misli nate in te pozdravlja in sprašuje, kako ti gre, in upa, da se je tvoja žalost omilila. Ni (»zabil nn dan pri Anipfingul Pomagal si mu tam izvojevati kraljestvo!«
»fn sem zaradi istega dne zgubil svoje lastno kraljestvo!« se je utrgalo v divji boli s patrovih usten. »Vseh mojih dobrin najboljše! Vso vrednost, vso srečo, vse svoje blaženstvo!«
»Dietvvald!« ga je opomnil gospod Henrik resno. »Sme li tako govoriti duhovnik!«
Pater Dezert ni čul; plamtelo je iz njega ko sproščen ogenj. »Ah, kako sem se nosil tisti dan, ko sem stal pred Ludvikom, zmagalec med zma-galci, s skrhan itn mečem, lesk moje viteške ojire-ine ves teman od sovražnikove krvi! Ko sokol je plula moja duša in moje srce ko golob, strmeč proti svojemu gnezdu... domov, domov! Devet dni še me zadržuje dolžnost, in nato... nato proti domu, kakor vihar, dan in noč v sedlu. Pod mano se zgrudi konj... že med padanjem grabim za drugim! Domov, domov k ženi in otrokoma! Tako jasno in veselo ni zvenel moj bojni kile nikdar, ko ta radostni klic mojega srca. Pri prvem jutru sem dosegel območje svojega gradu. Vsako drevo, ki je švignilo mimo mene. je bilo kažipot k moji sreči! Mir je napočil, smel si boni odpočili... že vidim v duhu domače liho izbo s pomoli v solncu, vidim se sedeti 7. mlado, ljubeznivo ženo ob strnni z glavico nd lemnih kodrov obdano na moji rami
in k meni zročo s svetlimi očmi... in tu, na mojih kolenih se ziblje dečko, gleda debelo in me vleče na uho, kajti pripovedujem mu o cesarju, o boju in zmagi... in v zibelki spi moja sladka dekličica in sanja v svoje klijooe življenje ko brstič v solnčni dan! Domov, domov, domov! Tam v gozdu se že kaže vrh, s katerega moram zagle-dati streho svojega gradu. Zdaj sem na njem... in gledam, gledani, gledam... nič ne vidim! So li hišo premaknili 7, mesta? Ali jo je prerastel gozd? Zajame me drhteča slutnja, udarim j>o konju, jaham, jaham... tam je konec gozda... na robu sem. Dvignem se v sedlu... pogled mi zajame dolino ... in vidim ... kaj vidim ...«
Drgetaje si je zakril obraz z dlanmi in glas mu je utonil v zamolklem stoku.
»Dietvvald!« je presunjen opominjal gos|iod Henrik. »Če že ne moreš obvladati svojega srca, obvladaj vsaj jezik. Naj ne izgovarja, kar leži za tabo, odkar si upognil teme, da bi postal božji hlapec.«
Pater Dezert ni čut. Povesil je roke in z žgočimi očmi zaetnnel v prazno. I11 poleni, kakor da bi zagledal j>red sabo duha, je pokazal s prstom tja: »To? To je moja sreča? Kup razvalin, žareče kamenje in kadeče se tramovje? To je inoj dom? Da, da ... še stoje velika vrata z grbom nad podbojih: beli islandski sokol v modrem polju. In to? Ali so golobi, ki so gnezdili v stolpu? Golobi, ki krokajo ko vrani, ki vrešče ko lačni jastrebi? Vohajo že mrliča — kakor jabolka okoli debla, tako leže ubiti — onile tam s sivo glavo in razklanim čelom je Reinhold, moj vratar. Vedno je rad spal- Zbudi se, starec! Govori! Kje je moja žena, kje sla otroka? Mar naj ti pokažem prgišče pepela? Sem [»oglej! Jeli to moja sladka sodruga? AH morda to? Ali ono zoglenelo okostje? To bo pač moj lepi fant? Ali morda tvoj pes? fn tam, poglej dobro, v ruševinah, lam še tli! To bo zibelka? Mar ne?«
(Dalje.)
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Karel Cefc,
'zdaiateli: Ivan Rakove«.
Urednik; Lojze Golobii.