Kmetje, le vkup, le vkup! Hh Prao« PU«k, žmpa« m T«lepoaestaik t Hotujl raai. Tirftras unitis! (Z airuženimi možmil) Naše poljedelsfvo trpi že 5ea Cetrt stoletjapod hudimi stiskami in ker so pridelovanje poljskih pridelkov nie izplača, rastejo dolgovi od teta do leta, in če ne bo pomoči, propade naš stan v nekaj desetletjih v žrelo velikega kapitala. Nastale bodo take razmere, kakor so na Laškem. Res čuditi se moramo, da vlada, ki ima natančno štatistiko o gmotnih razmerab in ji je naš položaj dobro ptoznan, tako poCasi dela, da bi se zakonito uredilo razdolženja kmečkih posestev in se carfrta na tuje poljske pridelke tako uredila, da bi kmet ne bil primoran pod zgubo prodajati. Dandanes se povsod' priporočajo umetna gnojila za zboljšanje njiv in posebno travnikov. Cene umetDlb. gnojO so pa tako visoke, da si jih kmet ne more lahko kupiti in če se umetni cnoj v pravem času ne raztrosi ali pravilno ne napravi, se niti ue izplafia. Samo spodnještajerska dežela bi potrebo.vala mnogo tisoč stotov takib gnojil. Potem bi lahko mnogo več živine redili. Pa k nabavi umetnih gnojil je potrebna pomoč od vlade in države. Kakor je iz razprave v poljedeljskem svetu razvidno, se je gospod P o v š e za kmečke koristi vrlo potegoval. Izpeljati se pa tudi' mora, da bode kmet svoje pridelke direktno vojaški oblasti prodajal, da špekulanti, ki so skeleča rana za kmeftki stan, odpadejo. Pri konjskem klasificiranju se vedno dokaže, da imajo kmetje mnogo konj za vojaško rabo sposobnib, pa žal samo na papirju, v istini jih kupujejo na Ogrskem. G. Povše je s štatističnimi h> datki dokazal, koliko dobi Ogrska preveč naročil za armado pri prodaji konj. Leta 1905. je vojaštvo potrebovalo in nakupilo 8756 konj in sicer 1948 iz Avstrije, 6»08 iz Ogrske. Iz tega sledi, da je Ogrska 4492 konj ve6 dala vojni upravi, kakor Avstrija. Po kvotnem razmerju imela bi Avstrija dati od 8756 konj 66 %, torej 5778, Ogrska pa 34 % - 2973 konj^ Avstrija je namesto 66 % prodala; le 22 % konj. Ogrska pa namesto 34 % celib 78 %.. In če ra>5unimo remontne konje po 600 K, izkaže se, da ja Avstrija v tem desetletju prodala 38.300 konj premalo, ali za 22.9 milijonov kron vrednosti manj skupila, kateri znesek je prišel v prid Ogrski. Ali ni to velika krivica? Ali še bodemo pustili, da se še v prihodnosti tako z nami ravna. Že deseiletja imamo povsod v Avstriji, kjerkoli je konjereja razTita, po večjili krajib državnie žrebce. Ti žrebci in postaje državo mnogo stanejo. Konjerejska društva si za zboljšanje konjereje res mnogo prizadevajo in zaslužijo pobvalo, pa poklicani faktorji zaslužijo grajo, da ne vplivajo, da bi se konji za armado od naših tanetov kupovali. Skoda je za zgotraj imenovanih 22 milijonov, ki bi lahko med posestniki v Avstriji ostali. Tudi o tem bo, treba državnim poslancem v zbornici krepko zaropotati! Ko bi se carinske razmere tako uredile, da bi ščitile kmečke pridelke, se revidiral in pravično "recenil davčni zistem ali se uvedel progresivni davek na dohodke in dividende, prepovedali nam škodljivi karteHi, se odpravila igra na budimpeSteinski žitui borzi e žitom in moko, se popolnoma prepovedal *m>z živine in mesa iz tujih držav, se uvedlo snlo3no državno oziroma deželno zavarovanje proti toči, ognju, živinskim boleznim za zmerne premije, se zasebnje železnice podržavile, da bi se uvedle nrarične zmerne tarife za domače pridelke, se odpravil Tisok, hudo občuten davek — desetek — ter se ustanovila državna agrarna zadru^a, v katero zvezo bi pristopile kmečke zveze in gospodarska društva, . i bi imela lastno agrarno banko s primerno nizkimi obresti, potem bi S9 kraečki stan zboljšal. In ko bo imet videl, da je njegov trud poplačan in da oo lahko plačeval davke in obresti od dolgov, bode )oboljšal svoje gospodarstvo in živinorejo, dobil bode fanet ugjed in delavoi iz mest se bodo radi vračali aa kmete, kjer bode srečnejSe živeli kot t mestih. Bog daj in zastopniki kmetov delajte, da do tega dasa ne bo več — daleč!