PROSVET NARODNE PODPORNE JEDNofk JSTO—YEAR XVIII. petek, 9. januarje (Jan. 9), 1925. VZtOKI STAVKE HMRJEV V PITTSTONU hNenradna" stavka 12,000 rudarjev t pittatonskem dlatrik-tu je posledica dolgotrajnih »porov. RUDARJI SO ŽE SITI NE-BROJNIH KRIVIC. Pittaton, Pa. — (Fed. Press. 3oroČa Art Shields.) — Neurad-la stavka 12,000 rudarjev v tem liatriktu antracitnega premoga z vira iz dolgotrajnih sporov ra li delovnih pogojev, ne pa radi takšne izpremembe v mezdi, do-der ne poteče aedanja mezdna »godba. Toda boj za varstvo do-itojnih delovnih pogojev je obe-lem boj za varstvo mezde. Pod listemom akordnega dela (plača >d kosa) so slabe delovne raz-nere in alabe plače. Malo je unij v Ameriki, ki bi mele tako popolno kontrolo nad ietajli dela kakor ima United Mine Workere of America v krajih, kjer so rudarji stoodstotno organizirani. Stavkarji pravijo, da sedanji njihov boj je boj za ohranitev te k6ntrole. Rudarji hočejo preprečiti, da bi'družbe odšla vi jale delavce po svoji vo-lij, da bi držale rudarje, ki so plačani od tone, pri takem delu, ki nič ne prinese, da bi silile rudarje plačati enako ceno za slab kakor za dober premog in da bi počenjale še druge reči, ki na koncu konca pomenijo vedno i-Hto: znižajo zaslužek delavca. V stavki je deset krajevnih organizacij, ki imajo svoj skup- 1 Pregled J dnevnih do-godkov. A*»urika, Vzroki'stavke 12,000 rudarjev ao pojasnjeni. Podrobnosti o umoru voditelja stavkujočih rudarjev. Žrtve padajo med poštnini) u-službenci. Polovica farmarjev je najemnikov. Suhaški kongresniki ao začeli groziti mokrim kolegom. Po avetu. Mussolini še ni stri opozicij^, P^šič namerava dokraja uničiti Radičevo stranko. Vse stranke v Nemčiji protestirajo proti ententi. Amerika je ugnala zaveznike v Parizu« Podrobnosti p Kolčakovl ekse-kuciji objavljene v Moakvi. ru»n 1183. Art of 1. t»17. aelhor^ ^ fj. ayb-cri|»Uo« $&.ee Tmbr 8TEV.—NUMBKH žrtve med poštnih uslužbenci. Vodja stavkujočih rudarjev umorjen. STRAHOPETNA MORILCA STA NANJ, ČAKALA V ZASEDI. ■ v 4;. •• v ^-jTvr .•'.: «. m Štirinajat krogel je preluknjalo njegovo telo. , Scranton, Pa. — Samuel Pace je bil tajnik rudarske lokalno organizacije, katere člani ao delali v premogovniku Ewen, ki ga la-atuje Pennsylvania Coa) kompa-nija. Pri rudarjih je bil zelo priljubljen, kajti bil ja odločen bojevnik za pravice rudarjev. Njegovo nesebično delo v interesu svojih tovarišev in njegova odločnost sta mu nakopali veliko sovražnikov v vrstah delavskih neprijateljev. Njega ao našli ____ _ __mrtvega aa cesti, njegovo telo j** —^ vrtlukniwo °*kr°fel kot me do jame. Tu je la kratek pregled vseh teh pritožb. W » Odbor pravi, da je družba izsilila štrajk radi tega, ker ni hotela, da bi se stvar poravnala po običajnih potih organizacije. Kriv je tudi distriktni predsednik, ki ni hotel vzeti prave akcije. Predsednik Cappelini pravi ia drugi strani, da se pa odbor noče držati običajnih potov in on da noče priznati drugih me-od poravnave. Nekatere pritož->e so stare ie več ko eno leto. Pet pritožb je naperjenih pro-i veliki Underwood CoUieries >>.: 82 mož, ki ao delali za po-fodbenika in katere je unija vze-a t dela, ni dobilo dela drugje. To je izpor. Na žili Third Dun-nore dobivajo rudarji tako ala-fc delovne prostore, da ne more- 0 nič zaslužiti; nekateri rudar- 1 so v dveh tednih naredili ko-naj $18. Neki premogar, ki je lelal devet dni, ni dobil nobene >lače. Premog, ki ae prodaja de-avcem, je zmešan s kamnom in irugo navlako, tako da ni nič v reden. Na žili Clark so tudi ala-)i delovni prostori, da ni zaaluž-ca po lestvici. Rudarji so prisi-jeni kupovati Graaswell amod-ilk, ki jecalabši od Hercules »modnika, a cena je Ista. Glavna pritožba proti Ewen Holliery Co. je, da je 1. marca 1924 odslovila 120 mož in ni jim lotela dati drugega dela po načrtu, ki ga je predložil rudaraki odbor. Spor a Central Colliery glede kamenja na dnu jame traja že od 2.vaprila minulega leta. Druga pritožba je, da je družba odslovila štiri rudarje in štiri po- E| agače, ko ao dovršili 500 čev-pv slabega dela in ko ao začeli »pati premog. Colliery No. 6 je namestila 62 mož v neproduktivnem prostoru potem, ko jim je obljubila, da jim bo dala zaaluži-ti redno plačo. Colliery No. 9 je tudi obtožena dolge vrste krivic. V vaeh alučajih so krivice izvršene s tem, ker ao družbe šikanirale rudarje na ta način, da jim niso dale zaalušlti po laatvlci. V tem okraju stavka štirinajst tisoč rudarjev. Pace je bil vodja teh rudarjev, ki aa bojujejo proti krivicam ,katere jim hočejo podjetniki vsilfti. Ko je bila rudarska aeja končana, se je Pace napotil domov. Seja se je vršUa na domu Rlnal-do Capellinija, distriktnega predsednika rudarske organizacije, ki je večkrat priporočal rudarjem, da ae naj vrnejo na delo. Bilo je dve ure ponoči, ko je Pace'korakal po pittatonski cesti in ko ata ga napadla zavratna morilca. Očividci, katera so zbudili streli, izjavljajo da sta ga napadla dva pobojnika, ki sta streljala kot blazna, in da so videli, kako je Pace padel. Po tem strahopetnem zločinu sta pobojnika zbežala in pustila svojo žrtev ležati v krvi na cesti. Skočila sta v avto in se hitro odpeljala. To pokazuje, da ata zavratna morilca čakala na Paca in da ata bila najeta, da izvršita zločin. Pittatonska policija ja dognala, da je Pacevo telo preluknjalo Štirinajst krogel. Ura^r ja bil izvršen komaj en blok proč od Pa-cevega doma. Morilca sta vedela, da mora priti žrtev po poti, na kateri sta nanjo čakala. Lokalna organizacija, katere tajnik je bil Pace, ae ja odločno potegovala za pravice rudarjev. V tej lokalni organizaciji je pričela stavka, ki se je razširila aa MRAZ JE UBUAL ZAJCE IN liloomiagton. VL — Farmarji in lovci poročajo, da je zadnji izredni mraz pomoril veliko zajcev, prepelic In drugih ptic. Polja ao pokrita t ledeno skorjo, ki brani pticam In zajcem do tive- *. L " l*OSTNI USLUŽBENEC ODPUŠČEN PO 23-LETNEM SLUŽBOVANJU. By je predaedntk Združenega poAtnega leglalatlvnega odbora. SULoula, Mo. — "Ako je zločin agitirati za mezdo, ki zadostuje za kritje Življenskih potrebščin, tedaj aem ga izvršil", je izjavil Theodore E. Kaiser, železniški poštni uslužbenec, ko ao mu povedali, da je odpuščen iz službe zaradi nelojalnosti in nasprotovanja napram poštnemu departmentu". Kaiser je predsednik združenega poštnega le-gislativnega odbora, ki je delal za povišanje mezde poštnih u-slugbencev. Kaiser je načeloval odboru, ki je izvršil ogromno delo, da se poviša mezda poštnih uslužbencev. Menda niso poštni uslužbenci nikjer v Združenih državah takot aktivni za izboljšanje svojega položaja, kot v St. Louiau. Združeni odbor je obiBkal razne de lavske in druge organizacije. Posledica teh obiskov je bila, da sta senatorja in države Missouri prejela veliko brzojavk, ki so priporočale senatorjema, da glasujeta za povišanje mezde poštnih uslužbencev in proti vetu predšednlka Coolidga. Drugi lokalni poštni uslužbenci ne bodo prav nič iznenadeni, ako zdaj sekira pade po njih, ker so sodelovali pri agitaciji za povišanja mezde. <• .. &A Nemške stranke podpirajo protestno noto, Kntenta počaka a odgovorom; a svojega stališča ae ne umakne. ; Berlin, 8. jan. — Voditelji sedmih strank v nemškem parlamentu so ae prvič po dolgih letih združili v ljutem protestu proti entei^i, ki ae izraža v noti nemške vlade glede kolinske o* ku^acije. N%mČija zahteva V noti, da ententa predloži fakta in detajle v svoji obtožnici glede nerazorotenja; dalje zahteva, da se takoj odpro pogajanja o Izpraznitvi Kolina. Nota pravi, da ja Nemčija tako zadolžena in maorožena, da aploh ne pride več v poštev Icot vojaška sila. Parts, 8. jan. — Odgovor Nemčije na zavezniško noto glede nadaljevanja kolinake okupacije ie prišel včeraj v Pariz. Zavezniki bodo najbrž počakali s odgovorom, dokler ne dobe končnega poročila vojaAke kontrolne komisije o stanju razoroAltve v Nemčiji, medtem pa angleške čete ostanejo v Kolinu. i tri In dvajaet let. V teh letih je večkrat dokazal, da je "nelojalen in sovražen poštnemu departmentu", na ta način, da je po več ur čez Čas vestno delal, kadar so tako zahtevale okolščine. Delo na pošti v St. Louisu je bilo o-gromno o Božiču. In "nelojalni uslužbenec" Kaiser je imel v 184 urah dela samo petnajst ur počitka. Vsak nadaljni kometar je nepotreben. KAKO PADAJO 2ENUI V GROB. London, Angl. — V današnji družbi šteje nekaj človek, ako ja tudi največji butec. Da je to resnica, potrdi tragičen dogodek, ki se je odigral tukaj. Okrog meseca avguata je aem prišel »emAki kemičar Joaeph Bom, da proda kemični proces za izdelovanje zdravil in atrupov, ki ja izdatno skrčil produkcijake stroške. Svojo iznajdbo je ponujal raznim tvrdkam na prodaj. Povsod ao ga tolažili in mu delali obljuba. Končno ao pošla žlv-1 jenaka aredatva in kemičar aa je odločil, da proatovoljno zapusti ta svet. Izpil je strup. Napisal je listek, na katerega je zapisal tele značilne besede: "Umreti moram a pomočjo svoje laatno iznajdbe. Ali ni to smešno T" ____ __ Dan kaaneje mu je neka tvrd- druge lokalne organizacije, da je I ka poslala tisoč dolarjev v pis-bilo kmalu na stavki okrog štiri- mu, v katerem fnu je naznanila, najst tisoč rudarjev. da je aprejela njegovo iznajdbo. Pace je bil aUr šele 81 let in Mrliški oglednik je razaodil, da storil bi lahko še marsikaj ko- jc kemičar izvršil samomor, ko ristnega v delavskem gibanju, j* bil začasno zmešan. NJegove-da ga niso pobojniki zavratno u- mu mnenju ae ja pridružila tudi morili. Zadnje govorice pripove-1 mrliška porota, dujejo, da je bilo aretiranih pet - oaeb, ki so osumljene umora. FUNT PONAREJENEGA DENARJA NA. PRODAJ ZA $500. Chicago, lit — Prohlbicijoni-ški agent William Thompaon iz Waahlngtona je na*topel kot tihotapec z opojnimi pijačami, da lovi grešnike, ki grele zopet Vol-steadovo postavo. Na tem lovu je naletel na krožek, ki ni le prodajal opojnih pijač, ampak je tudi prodajal ponarejeftf denar na funte. Funt ponarejenega denarja je etal pet sto dolarjev. Vso zadevo zdaj preiskuje ve-loporota in preiskavi bodo iMi iiiiii' iniMitfartaifl i PODRTI NE PRIPOVEDUJEJO ZGODBO. Atlaatic Clty, N. J. — Podrti-00, ki ao plavale na morju prod Koagirton, pripovedujejo o tragediji, ki ja zadela tihotapsko ladjo v zadnjem viharju. Obrežna ladja je ujela jamboro z jadrom. poleg ao pa plavali prazni zaboji, Itakeršnl alužijo za steklenice žganja. VHML m Chicago hi okolica: V soboto oblačno. Jnžaozapedni vetrovi. Hotne* izide ob 7:18, salde ob i^J^Si ——...i ji ■ ijmmm t • t limMm Mussolini ni ie stri . opozicije. ' i i m ■ i Nasprotniki fašizma ao le umolknili In ae umaknili "pod zemljo." Satiričen nastop zatiranega časopisja. Rim, Italija, 8. jan. V Italiji dane« vlada vojno atanje, ne sl-crr po imenu, toda po vseh znamenjih. Mussolinijeva vlada ja včeraj odredila, da imajo policij aki načelniki moč storiti vse, kar smatrajo potrebno za obrano miru in reda brez ozira, če se to strinja s obatoječimi zakoni ali ne. To je Izjemno stanje. Benlto Mussolini je izvršil *'oja«rotajo, da V oauminštiri-desetih urah požene opozicijo i pozorišča, ampak opozicije ni u ničil. Zamašil je usta naaprotni kom in zvezal jim je roke z bru talno silo, toda'opozicija je ša vedno tukaj in zelo močna, nevarna opozicija. Razpust organizacije "Italla Libera", kater« člani so večjldel bivši vojaki, vae-kakor ne ostane brez slabih pr sladic za diktatorja in fašlate. Zdaj prihaja vaat, da vlada razpusti in postavi Izven zakona vso framazonske lože v Italiji. Opozicijonalni časopisi, ki ao bili zadnje dni zatrti, prihajajo zopet na svetlo z zelo originalnim nemim protestom. Tiskajo vsa, samo niti ene vesti iz Italija ne; pišejo o potovanju po orlen-tu, o ae vernem tečaju in ameriških "ekajakreparjth". Eden liat prinaša odlomke iz av. pisma starega testamenta. Milanska "Italla", katoliški liat, ima dolg u-vodnik, v katerem pobija Kantovo filozofijo; neapelski "Gior-no" piše o starih rimskih spomenikih in rimakf "Mondo" Je včeraj imel na prvi strani božične pripovedke za otroke. Ljudje se trgajo sa te liste, Čitajo in se smejejo na račun fašistov. Politična atmoefera v Rimu ja zelo težka. Nemi proteati liberalcev proti Muaaollnlju vise kakor Črn oblak nad starinskim mestom. Fašistični liatl, ki uživajo čezmerno svobodo v opravljanju o-pozicije in hujskanju na zločine, opravičujejo taktiko vlade in pravijo, da vlada ne bo branila objavljati vseh rak tov o Mat te-otiijevl aferi, kadar ae otvori sodnljska obravnava proti morilcem Matteottlja. Da pa ne bo tako, lahko sodi iz slučaja oatav-ka justičnega miniatra Ovlgtlja. Opozicija trdi, da je minister zato odatopil. ko je vlada sklenila, da ae MattoottJJev proces konča čim najhitrejše in Muaaolini-Jevo Ime ae ne ame imenovati pred sodiščem. V pondel jok zopet zboruje par lam«n)t. Muaaolini ja oklenil, da parlament v zakon i nov volilni red in potem bo razpuščen. zavezniki so se podali ameriki. DovolUI ao, da Amerika viame svojo vsoto odškodalne la akla-da nemških reparacij, (oda Ifelglja protestira, ker je zmanjšan njen delež. , MALA ENTENTA SE OBHt&E ZA VEČJE DELEŽE, KI JIH ZAHTEVA. Paria, 8. jan. — Konflikt med Združenimi državami in predvsem Veliko Britanijo glede nemške odškodnine je bil včeraj po vaeh vidnih znamenjih kon-čan. Amerika je zmagala v dveh točkah. Prvič je dosegla, da ae vprašanje vojnih poaojil reši Izven vsake oficijelne konference, drugič pa ja bila sprejeta njena zahteva, da ae njen račun okupacijskih stroškov in odškodnine za privatne ameriške državljane in. tvrdke poravna iz sklada re-l»araclj, v katerega plačuje Nem čiia po Dawesovem načrtu. oporazum je bil,dosežen na privatni konferenci, katere ao ae udeležili angleški finančni mini ste* Winston Churehlil, francoski finančni minister Kttenne Clementa) in polkovnik James A. Logan, ameriški neuradni atopntk. Na prvi seji zavezniške finančne konference, ki je trajala 40 minut, se ni govorilo o tej zadevi — daai bo mogočno vplivala na vae njene sklepe. Kakor ao Je Izvedelo lz avtoritativnih virov, bo bili na omenjeni privatni konferenci storjeni sledeči zaključki: > L Francija la aatall evropekl dolžniki takoj stopijo dlplomatič-nim potom* v zvezo z Združenimi državami glede poravnanja vojnih dolgov. 2. Velika Britanija se na proti vi pogojem Francijo za' plačevanje njenega dolga Ameriki, 8. Velika Britanija sprejme v načelu terjatev Amerike za njen delaš odškodnine iz sklada nemških reparacij, dasl želi, da vsota Amerike nekoliko »nl|a. Amerika zahteva plačilo $606-000,000 od Nemčije. Račun aa deli v dva vaotl: $250,000,000 ja za kritja stroškov okupacij« Coblenza tekom peti)? let, $866, 000,000 J« pa odškodnina mnogim Anleričanom, ki ao Izgubili razno blago in njih aorodnikl življenja na ladjah, katera ao Nemci torpedlrali in potopili med vojno. Amerika ja sadovoljna znižati pno vsoto, oziroma podaljšati čas plačevanja. Po tem načrtu bo Amorlka prejemala letno deset milijonov dolarjev. Ker pa bo vaota plačana lz sklada nern šklh reparacij, bo mora) nekdo dobiti manj reparacij v letnih vsotah. Ta ''nekdo" bo najbrž Belgija, ki ie Imela po spašk**m načrtu prednost na plačila. Dobivala Ja oeetn odstotkov skupne vsote. Po novem načrtu »a bo morala zadovoljiti a petimi odstotki, kajti tri odstotka vzame Amerika. Belgija kajpada srdito protestira proti snlžanju svojega deleža, a najbrž ne bo nič pomagalo. Manjše drlave, kot je Jugoslavija, Kumunlja Itd., ki ao prišle v Pariz z lahtevo, da aa jim pov*ša letni delež odškodnine, ne dobe nič več. Mehikancev prtaeljeatli V prejšnjem letu. Waehlag(ea. D. C. — Tajnik departmenta za d«k> Davia je poročal te dni. da aa je v zadnjem ftekalnem Irili naeeftto v Zdru lenih državah 9*jm im igran tov lz Mehike. Pasic bi rad docela uničil Radiča. Radič odpeljan Iz Zagreba; vlada zdaj čaka. kaj atore Hrvatje. Sofija, llolgaraka. 8. jan. (Po-roča Arthur Collina). — Štefan Radič, hrvaAkl kmetaki voditelj, je bil v torek odpeljan iz zagrebške joče drugam. To je nov dokaz. da namerava Pašičeva vlada enkrat aa vselej uničiti hrvaško kmetako republikansko stranko. Aretiranje Radiča ja povzročilo senzacijo po vaem Balkanu. Znano je, da bl bil Pašlč rad prlr jel Radiča še pred meaecl, a lz taktičnih ozirov ja čakal pravega momenta tik pred volitvami. Pašičeva vlada ln ves Balkan zdaj čaka in gleda, kak odgovor bodo dali Hrvatje. Polovica farmarjev je najemnikov. • . AMERIKA ZANEMARJA VB-LIKO BOLJ SVOJE NAJEMNINE KOT BRITANIJA. Pogodbe ae aklepajo aame aa eno leto, kar povzroča veliko škodo poljedelstvu. New York, N.Y. (Fed. Prosa). —• Federalni avet cerkev Je dognal z zelo veatno preiskavo, da 66.6 odstotkov obdelano zemlja v Združenih državah obdelujejo najemniki. Število najemnikov pa ne pada, ampak se mnoll. Poizvedbe ao dognala, da A-merlka veliko bolj zanemarja svoje najemnike kot Velika Brl-tanija. V Ameriki Je najemnik Izgubil pravloo do vaeh Izboljšanj, ki Jih je napravil na ko poteče njfcgova naj Večina farm Ja oddana v najem samo sa eno leto. Najemnik pa gotovi ne bo Izboljšal farma, a-ko mu pogodba teče samo za eno leto. Svet se na način Izčrpava ln postaja vodno manj rodoviten. Visoka cena za avet Je nadloga, ki tare farmarja. Ako farmar Investira denar v farmo, to se pravi, da sam kupi svet, tedaj farmar komaj zmaguje težko breme, ki ga tlači, ako nI imel denarja, da je svojo farmo takoj plačal, ko jo Je kupil. Ce farmar kupi svat na upanje ln ko plača obresti od dolga na svat, mu o-stane zelo malo za njegovo delo ln trud. V letuA928—24 ja ve-IIko farmarjev zaalužllo povprečno $668, kar je zelo majhen dohodek od dela vefl oaeb. Poročilo nadaljuje, da ena Ae-stina farmarjev postavlja zadružno svoje produkte na trg. Teh farmarjev Je okoli 000,000, ki so organizirani v 80 organizacijah. Njih pravni svetovalec Je odvetnik Aaron Shaplro, ki vodi to gibanje od leta 1112. Po Bha-plrovl metodi podpiše vaak farmar pogodbo, ki je veljavna po državnih zakonih. Po tej pogodbi aa zaveže, da izroči skozi gotovo število let ve« avoj pridelek zadrugi. Okrog 400,000 ja pa organiziranih v bolj demokratičnih zadrugah, katerih Ja okrog «1« »et tlaOČ. V javne ljudake šole pohaja th krog 6,600,000 farmarsklh otrok, katerih podučuje okrog dve ato l>etI.M,H h.tu>»,l H.m^L ^^dvrrtlminc rate» on OjgJgjJ^jV/g^^ iTlfaJtol 8UU« immt Cbičnco) nad CaaadaTT CaiaMsIi.fco, »od fofifn countriai M.Od par year. p« r—r; UNION LABEL APPUED FOR Palam v okl«p»jo n. pr. (Doc. ti -S4) polog vaioga pomeni, d* % j« •> Uai darvoni poteklo naročnin«. PonorlU Jo pravočasno. da no vam n« oatavi apmmhf 14KITSKI IMPBRUALIZKM ZELI, DA HODIJO DltUGi ZANJ PO KOSTANJ V OGfJNJ.l Sedanja bridka torijska vlada dela z vsemi močmi za utrditev briUkoga imperijalizma na Balkanu, v Egipt in Aziji. Natrobila je oficijelni Jugoslaviji, Rumuniji i Bolgarski, da ji preti velika "komunistična vstaja", katero bo seveda podpirala sovjetska Rusija. Oficijozi v Belgradu, Bukarestu in Sofiji $o takoj verjeli tem brit-skim pravljicam in iz^riili so medsebojni iporazum, da bodo pomagale vlade druga drugi zatreti vstajo, ako se pojavi v eni ali drugi državi. ^ S kom bo sestradano in neoboroženo-ljudstvo v Jugoslaviji, Bolgariji in Rumuniji pričelo vstajo, tega niso povedali britaki imperijaliHtični tfHji. Cilj britskih torijev gre za tem, da britaki imperializem ostane gospodai Mali Aziji, Egiptu in Indiji. Da britaki imperializem ostane gospodar v [ju________ „ r ^ omahne v teh" krajih, je treba ?peznikov, "ki so prijavljeni se žrtvovati za britske imperialistične interese, kjer so ti interesi v nevarnosti. ~ , t7^ » f . J ■ "3* T . Ljudstvo v Mezopotamiji, Palestini, Egiptu in Indiji ni zadovoljno z britakim imperijalizmom. V Indiji in v Egiptu je bilo ljudstvo nezadovoljno z britakim imperija« lismom ie preden je izbruhnila svetovna vojna in fte pre den je bilo kaj slišati o ruskih boljievikih. Vsak narod, katerem« je briteki imperijalizem sedel na tilnik, ga je izkoriščal do kosti in mozga. To neizmerno izkoriščanje povzroča nepokoj v teh krajih£i ruski boljseyiki so popolnoma nedolžni, ako, se ljudstvo v Egiptu, Mali Aziji in Indiji postavlja po robu britskemu imperijalizmu. Britakim torijem mora biti najbrž še všeč, da postoji Unija sovjetskih republik, kajti če bi je ne bilo, bi jo morili sajni ustvariti, da bi 96 lahko izgovarjali, da ne povzroča imperialistično izkoriščanje ljudstev v britskih kolonijah nepokoja, ampak neka zunanja sila, ki ugroža ves svet. Ako so balkanski narodi pametni, bi povedali britakim torijem, da naj sami čuvajo svoje imperialistične interese, če jih šele ohraniti. Balkanski narodi ao Veliko pretrpeli v srednjem veku zaradi turških navalov in se niso mogli razviti gospodaril*« politično in kulturno. Zdnj naj pa čuvajo zopet teresc! imperijali8tične in- Balkanskl narodi potrebujejo mir in šole, ne pa ka nonov, bajonetov in pušk. Dokler bodo balkanski narodi čuvali interese tujih narodov, na svoje bodo pa pozabili Id temelje v gospodarski, politični in kulturni Izobrazb balkanskega ljudstva, bodo vedno hlapci tujih narodov Britaki imperijaliati ao do danes še vedno izkoristili druge narode, da so čuvali in branili njih interese. In tega staroga pravila se drže ta dane«. Z raznimi intrigami in »pletkami so sejali seme sovraštva med narodi, da so služili njih internim. |A| Le blazni ljudje ali pa politični analfabeti verjamejo da se Unija aovjeUkih republik »pripravlja za vojno spomladi. Runija^ potrebuje mir, pluge, orodje, stroje, da razvije svoja naravna bogastva, kakor jih potrebujejo narodi na Balkanu. In tega razvoja se bolj boje britak imperijaliati kot pa napovedi vojne od strani Rusije, kajti zavedajo te, ako Rusija ln narodi na Balkanu razvijejo poljedeiatvo in industrijo, da britski industrijski izdelki ne bodo prihajali na te trge, na drugih trgih v Mali Aziji, Egiptu in Indiji jim bodo pa industrijaki izdelki iz Rusije in balkanskih dežel delali konktirenco. In kaj je britaki imperijaliJpm, kaj ao britaki toriji brez zunanjih trgov? Ni< ! Ako lagube te trge, prične pešati njih goapodarska moč, s pešanjem njih gospodarske moči ae pa prične dro-tudi njih im Wi|lard, Wi*. — Pred ae je rodila pri tuka fttvu Slovenski kmetov, J. skromna želja, postaviti svojo dvorano, kar p» je bilo v takratnih razmerah akoraj nemogoče. Društvo Je 6telo v primeri z naselbino malo število članov, v društveni blagajni pa je vladala suša. V teh par letih smo napredovali po članstvu in tudi društvena blagajna se je ponpio-ziia, da smo kupili zelo primeren prostor, da si postavimo svoj narodni dom. Po večnih selitvah naših društvenih aej smo prišli do prepričanja, da ga v resnici potrebujemo. Do sedaj je društvo izvolilo iz svoje srede odbor 5 članov, da gre naprej, inkorporira po postavah VVisconsin delniško družbo s primerno vsoto kapitala in začne s prodajanjem delnic. 8 tem se bo dala prilika vsakemu tu-tajšnj^nu naaelniku, da si laV ko kupi delnico za prepotrebni narodni dom. Tu naseljeni rojaki kakor tudi v okolici torej pokažimo, da smo delovni tudi 'kadar gre za narodne koristi. Delnice se bodo )rodajale na zelo lahke obroke n služile tudi z deiom, tako da bo vsem dana prilika da vsak ahko prispeva kamen za narodni dom. Zrno do zrna pogača; kamen do kamna palača. Zato na delo vsi. Ker imamo ukrepati še veliko važnega o tem, prosimo rojake, da se udeleže glavne seje, ki se vrši po društveni seji v šoli dne 11. januarja ob desetih dopoldne. — Pripravljalni odbor. d Chiaholm, Mlnn. — Na 1. januarja, novoletni večer, je trkanje privabilo ns vrsta k počitku se pripravljajočega Franka Pu-celja na 223 W. Poplar St. Kako je bil iznenaden, on kakor družina, ko je ugledal množico rojakov pred svojo hišo. Ugledal je obraze številnih prijateljev in znancev, vse v prazniški obleki, da je bil že kar v zadregi kot človek v navadni obleki, ko se je baš pripravljal spat. Xe mislil jedkaj to pomeni, ali ugledal je belo oblečena dekleta s srebrno lesketajočtm se napisom, da je to k petindvajsetletnici ali ~ brni poroki. Bilo je torej jakov, zlasti pa dobrih skih rojakinj. Kot bi pravljice iz tisoč in ene noči. V, hipu Je bila miza obložena s finimi jestvinami, kar vse so o-kusno pripravile rojakinje* okin-čale so omizje s cvetjem in ga obogatile z izvrstno pijačo. Gpd-ba je zaigrala in ženin in nevesta sta po 25 letih zaplesala ples srebrne poroke, čeprav le delav-niško oblečena, lznenadena nista imela časa misliti kaj takega. Rojakinje Smole, Mam, Baraga, Dolinar in druge so poskrbele, da se je vse napeklo in skuhalo v sosedovi hiši. Navadno ženske rade šklepetajo, ampak ta dan so bile tihe kot grob in res je bilo njih presenečenje no. Presenečena zakonska pa bila veselo iznenadena inl sta, da bosta hranila darila kot dragocen spomin do smrti« t— Louis Novak. Lands, Pa. - Ko je minulo staro leto, nam je pustilo spomin na prireditev našega društva August Bebel. Topla zahvala igralcem dramskega odseka Triglav za priprosto za veselo igro "Županova Micka". S požrtvovalnim trudom so nam o-srečili vsaj zadnje ure starega leta. Naravnost presenetili so nas s predstavo: "Odhod starega in prihod novega leta. izne-nadila nas je glasna in razločna govorica našega milega jezika iz otročjih ust. Zal naj bo vsem članom in članicam našega društva, katčri se niste udeležili redke prilike skupnega veselja. Clanl in čianicc^ obiskuj mo pol-noštevilno veselice. Pokažimo i* gralcem, da se zanimamo ter znamo ceniti njih trud. Obenem pa pomagajo blagajni našega društva, da čimprej pride čas, ko bomo laatovali svojo dvorano. Pri mojem zadnjem dopisu se je vrinila pomota. Mesto "dopis iz Jacksvilla" bi se moralo glasi ti "dopis iz Oaksvilla". Ne hotela bi, da bi bil kdo po nedolžnem prizadet, zato želim, da le popravek upošteva. — Mary Na gode. • < '-'A'] Breezy Hill, Kans.— Zimo dobro občutimo, kajti toplomer je že večkrat zlezel pod ničlo, kar ie pomoglo, da premogovniki o-» atujejo s polno paro, 4a se nekateri že jezijo, ko morajo vsaki dan na delo, česar že niso več vajeni. Medtem pa je še vseeno mnogo brezposelnih, čeprav tu okoli obratujejo večjidel že vsi rudniki in jih je le malo še zaprtih. Rov št. 49 od Central pre-mogokopne družbe pri Jackson villu še počiva, in sicer ie od meseca marca m. 1. Kot slišimo, ne bo odprt več, dokler bo sedanja pogodba v veljavi. Koliko je resnice na tem, ni znano. Nekateri hodijo od rova do rova, pa delo iščejo zaman, medtem ko gotovi rovi družbe delajo vkaki dan. Taka je prosperiteta današnjega • družabnega reda. Howat bi tega ne dopustil. Fraoces Šinkovec. ANGLEŠKO DELAVSTVO O G0MPEP8U.* biti njih imperialistična moč, ki končno tako oslabi, b ekolice Finky vlila, Pa. — 2eleti je, da bi bilo v tem kaj več glaaov iz te naseltflpe, kakor Jih Je bUo v Sedanje delavske razmere bi primerjal z letom 1914. Koliko časa bo še tako, nam seveda ni znano Bič, ki nas tepe, je ailno m pa enkrat as bo gotovo izra Poročal aem že imena voljnih prispevateljev, ki so darovali ss hacketški S. N. D jih navedem še par, ki so valil Društvo št 487 v Cov le Je prispevalo $60 in ravno toliko društvo št 245 v Can burgu, Pa., društvo iz La Pa., Je prispevalo $10. To gre vse ss S. N. D. v ckettu, ia kar se zahvalim rovalcem kot prSdsednik 8. D. v imenu vsega članstva in želim obilo uspeha sa izpoln njih ideje. Na prvi saji, i ki ae Je vrilla dne 4. Januarja 1906 smo sklenili priraditl veselico na 84. J ar j« M n g. N. D. v llack« Priče tek Je točno ob šestih . čer in traja do 12. Igrala bo izvrstna godba, sa dobro pontrei-bo pa bo akrbel isto izvoljeni od »«>r. Vstopnina Je za moške 76 centov, za Umakv pa 25 centov ki London. — Samuel Gompcrs je bl! steber kapitalizma, izjav-ja "Daily Herald", glasilo angleškega delavskega gibanja, ki okuša raz tolmačiti svojim Čita-teljera — delavcem, kako da morejo biti voditelji Ameriške de-avske federacije delavski vodje n obenem trpki nasprotniki socializma. "Mnogo ljudi", komentira 'The Daily Herald", "ki niso prav dobro poučeni o ameriških razmerah, ai beli glavo, kako da je bil Samuel (Jompers, dolgoletni voditelj ameriškega delavstva in diktator obenem tudi odločen sovražnik socializma. ■ "Delavske stranke in socializem sta po evropejskih državah zadnje čase postala besedi, ki pomenita skoro eno in isto. V Združenih državah je pomen drugačen. Socialista smatrajo pam prav tako nevarnega kakor opasno vžigalo. Največ Američanov je nesposobnih razumeti, kako si more kdo zaželeti, da se Henry Forda in gospoda Rocke-fellerja kakor ducata drugih najbogatejše ljudi" na svetu, in kateri omogoča velikemu Številu izučenih delavcev^ da lahko lastujejo svoje avtomobile. "Delavski voditelji Gomperso-vega kopita so taki, kot je ljudska zavest. Največ Američane^ simpatiiira z zahtevo delavcev, da si izboljšajo življenje. Ce jim kdo drugi pripravi udobnejše življenje, pravijo Američani, da jim je v uslugo, in pošteni so tudi v tem oziru. Ampak njih edini ugovor je, da se nihče ne sme vmešavati v njih lasten "busi-ness". "Ker je G^mpors, kakor vsi njemu enaki, trdo delal, da pre preči, da se ne«j>o nihče vmešaval v njih zadeve in so se vsi postavili proti vsaki ideji za spremembo, so smatrani kot stebri kapitalističnega sistema. To v resnici tudi so.' | "Ne da bi se mi pritoževali radi tega ali si celo prisvajali pravico kritiziranja. Razmere v njih deželi so drugačne kot v Evropi. Vsekakor pa se z vsakim letom bolj približujejo njih razmere, da so podobne našim. To 2ark0met. Vremenska napoved. Zelo, zelo, zelo oblačno na 2t cesti. Toča na maškeradni ve» lei sv. Jere. Sheboygan, Wis. — Ko se je vračal 18-letni Bardelt Thill ob večerni uri proti domu, ga je doletela med N, W.-postaji in da postane popolnoma breamočna. Balkanskim narodom ne preti nevamoat od Rusije,TTvaMj«!"1"^ tudi na domačih tleh jim ne groai vstaja, ampak nevar- vsi rojaki od blbu in daleč. $« nost sanje je v britak, m imperijalizmu, katerega največji v*^B\*®n* 24. Jan ragovomiki so toriji, ki ao zdaj na vladL Iv »i N: - > ^ disna Ave., žalostna smrt med kolesjem tovornega vlaka. Mladenič je imel namreč to navado, da je šel po železniški progi, po kateri hodi veliko naših rojakov na delo in z dela, da si tako prikrajšajo gotov del pota. Tako se je vračal tudi nesrečni Thill na Silvestrov večer po isti poti proti domu svojih staršev. Vlak, kateri dovaža prazne in odvaža polne vozove iz bližnjih tovaren, je v istem času obstal na križ pota. Neprevidni mladenič ni imel potrpežljivosti, da bi toliko počakal, da se vlak premakne naprej, pač pa, je po mnenju za-viračev hotel ali med ali pod vozovi nadaljevati svojo pot. V času, ko se je mladenič nahajal med vozovi, |e lokomotiva potegnila, in posledica je bila, da je nesrečnež padel pod kolesje vlaka, kateri ga je grozno razmesarjenega vlekel okrog tisoč čevljev daleč, predno je zavirač o pazil nesrečo. Poklicana ambulanca je bila takoj na licu neareče, toda nesrečnež je umrl, še predno so ga pripeljali v bolnico. Manjše poškodbe je dobil rojak Jacob Menhardt, ko se je na novega leta dan vozil z avtomobilom s svojo 9-letno hčerko, da obišče avqjc prijatelje v pred mestju. Ko ae Je proti večeru vračal z oblaka proti domu, mu je na sneženi poti tako nesrečno zaneslo kOleaje. da se je avto zadel ob plot poli 'g ceete. V trenot-ku ko je opazil, da se ne more ogniti nesreči, je potisnil hčerko aa avoja pleča in jo tako obvaroval gotove poškodbe, dočim Je sam dobil manjše rane. Težje poškodbe pa je dobil avtomobil, kateri je bil takoj odpeljan v natorij za avtomobile, kjer ga bodo izurjeni mehaniki popravili. H koncu naj bo še našemu ča-a ti temu gospodu povedano, da uredništvo Proevete ne računa sa dopise nič. Toraj nikar varati nevodnih. da hi bilo boljše, če bi tisti dopianiki. kateri dajejo de-bar sa dopise v Prosveto, dali U-sto rajše za cerkev. S takimi dohodki se ne bi nobena cerkev in ne noben aebičnei prav nič ne okoristil. < fceletl jo, da poročevalci Pro. svete oataaejo zvesti svojemu poklicu, osnanjevaki božji pa svojemu. - Poročevalec. delavskega gibanja in njih voditeljev, kakor se je pri nas izvr šila sprememba v preteklih 25 letih. "Sprememba je prišla vsled pritiska dogodkov. Pred petindvajset leti ni bil polom kapitalizma tako viden kakor je danes Pokazovati se je pričel kakor hitro so se ga pričeli delavci zavedati in spoznavati njega zle u činke. Ko so zahtevali pošteno življenje, jim je kapitalizem u kazujoče odgovoril: Ne morete ga imeti. Ce vas dostojno nagradim, se preneha izkoriščanje. "Jasnil ae je položaj čedalje bolj in tako postajajo delavske stranke s socializmom vred ena in ista reč. V Ameriki kapital! zem plača malo število delavcev s spodobno mezdo, ki zadostuje za življenje; zato ga podpirajo, ne da bi se ozirali na ogromno Število delavcev, ki so mozdn sužnji. Ko bodo slednji prišli do moči, bo ameriško delavstvo sledilo evropejskemu. Do takrat pa ne. IZ PRIMORJA O prepovedi slovenskih dramskih predstav. — "Istarska Ki- ječ" piše o prepovedi tržaškega prefekta Moronija, da ne sme nobeno slovensko ali hrvaško drultvo več prirediti dramske predstave v rodnem jeziku. Protest dr. Vilfana, ki ga je takoj po krivični odredbi poslal Mus-soliniju, vendar ni ostal popolnoma brezuspešen. Vilfan je zahteval, da se prekliče prepoved Slednjič so torej pozvali dr. Vil fana na tržaško prefekturo in mu pojasnjll, da prepoved ne velja več, temveč samo Še ostane ceosura. Ampak to ao vendar večinoma same besede, Če pomislimo, da četudi vlada dovoli dramske predstave, je v Istri kakor večinoma po Goriškem povsod prepovedano vsako društveno delo med Sloveiici. Po Istri se ne fte sme sestajati skupaj več kakor po štiri ali pet oseb, ker takoj so ns mestu karabinerji. Razmere so popolnoma abnormalne in krivične. V Dean V Istri Je zgorel hlev kmetici RaČanki. Gašenje je bilo nemogoče, ker se je zapalil cel pod sena nad hlevom. Zgoreli sta dve kravL 0 0 0 Veliko grmenja v Pittsburgu samo grmenja. ^ Cenjeni K. T. B.: — Nazu* tfjam ti, da tukaj je oblačno m dosti grmenja, pa nič "dežja, d, bi opral ta grešni in črni Pitu jurgh. —H. 0*0 Prvi dnevi svetega leta. (Sveta pratika) 1. jan.—Izgredi v Jugoslavij Dvesto ran j epih v Berlinu. 2. jan.—Izgredi v Jugoslavij Pretepi v Italiji. 3. jan.—Izgredi v Jugoslaviji Kri v Italiji. ■■■ 4. jan.—Izgredi v Jugoslavij Štiristo aretiranih v Rum unij 5. jan.—Izgredi v Jugoslavij Izgredi v Italiji. Sedein obešeni na Poljskem. " - 0 0 0 Na banko po denar! Dragi K. T. B.: — Kako zlodja je to, da moramo mi q veži, ki amo brez denarja, igri bankirje? Okrog nas hodijo velikimi mošnjami in moleduje jo za posojila z obljubo, da ii vse z bogatimi obrestmi vri povrnjeno v nebesih. Jaz bi ji rad videl, da gredo na banko i vprašajo za posojilo, ki ga vra čujejo nebesa 1 — Stezo3ledi Barberton, O. 0.0 0 Novice o Židih. Trockij je nesramno grd ži Gompers je pa bil zelo poštep dober in lep žifl, piše g. Trunk Ali bi nam hotel g. Trunk r« tolmačiti, kakšna Žida sta bil sv. Peter in Pavel? * • a Solnčni mrk in iarak. Dne 24. januarja bomo vidi li solnčni mrk, ki bo v New Yor ku po polen. Mirno bomo gledi in nič se ne bomo vznemirji vsled tega Wavnega dogodka. Vse drugače Je pa bilo z na šim prapradedom. Ta se je tn sel, križal, molil in plaho gledd odkod trešči "kaštiga božja11 kadar je mrknilo solnce. V dt kaz naj služijo sledeče vrstice zagrebškega "Kalendarija" leto 1663: "Kada gode mer Sunce ali Mesec, to moremo zm ti, da je Gospodin Bog zdipi svoj bič, š čim se je navadil člo večanski narod vudriti I kasti gati. Molemo se njega svetoj ni losti, da ne gledi našeh grehov nego da oberne svou serditost o nas, Amen". (Narodna Stariis 4. zv., stran 24). — Tako je tn ta cerkev pred malo več kot td sto leti izobraževala narod! I 0 0 0 Senorita Mehika! Mehiški prezident Čalles je ii formiral revolucijonarje, da cialna revolucija mora čakati to liko Časa, da Mehika plača vi svoje dolgove. Dobra politika 1 Mehištfl vjet bo prej priznan, če ne bQ| dolžan. • • o Vesele vesti s Dvaindvajseta Cenjeni K. T. B.l — Ali ii liš kaj pobožičnih novic iz fare za svojo novoglavo kolono Evo jih: Gospod so rekli v'm deljo po božiču v pridigi, d« I tos ne bodo objavili božične kj lekte, ker je tako majhna, jih je res sram. — Gospod Kari mir bi radi prodali našo faro farani vred poljskemu fajmo tru v naši soseščini. Ko je poljski fajmošter slišal, da i naša fars $160,000 dolga, se požgečkal pod brado in pisu "Nak! Dovolj imam svojih di k v." Naši farani so jezni ns imirja, češ, da se preveč b ga za svojo farmo v Lemontu premalo za sv. dtefaha. Pa 1 drugič kaj. — Neizpovedan ga Šnik, Chicago. I ooo ^Uh»ga Maseova pepfl! | Usti Javljajo, da Je Musaoiii udaril z železno pestjo. Mu^H ni jeva pest bo iz dima, kad* prileti na prave butioe. 0 0 0 Literarni l)iwr. Veseli se, poj, vriskaj liter* ni Izraeli Slavna "Milijonska I vesta" se še slini po Ameriki. 0 0 0 Kje ss principi? Zs Gompersov denar, kar 0 Je ostalo, se vrši tožba. Za Gc0 pereove principe ss as toftari K. T. delavske novice. st. Louis. — Unija avtomeha nikov v St. Louisu, ki je ie primeroma mlada, je izvojevala svoj prvi štrajk, ki je trajal sedem tednov v delavnicah Pierce Petroleum Co. Stavkarji so dobili povišek in osemurnik. Star delavski voditelj umrl. St. Louis. — Edward H. Heil-man, 30 let tajnik-biagajnik tukajšnje unije smotkarjev, je u-mrl. Boj proti znižanju plač v Kanadi. Toronto. — Zidarji in tesarji v Torontu so v boju zoper znižanje mezde. Odborniki organizacije izjavljajo, (Ja so plače zidarjev v Kanadi tako nizke, da delavci uhajajo v Združene države, na njih mesta pa prihajajo naseljenci iz julnovzhodne Evrope. PlumJ>erji zabavajo najmanj $10 na dan. Washington, D. C. — John Coefield, predsednik plumberake unije, je poročal te dni, da bodo člani njegove organizacije skušali to pomlad dvigniti minimum njihove dnevne plače na $10. Sedanja povprečna plača je $9.30. V nekaterih mestih je $10, v drugih $12 in v East St. Louisu je $14 za osem ur. UniJake razmere povzdignile mesto. New Orleans. — Galveston i-ma organizirane pristaniščne delavce, New Orleans jih nifoa. Galveston izkazuje $16,000,000 več zunanje trgovine kot New Orleans v preteklem Jetu. Mezde padajo^v bombažnih FaU Biver, Masa. — Tukajšnji bombažni tovarnarji so naznanili, da 12. januarja znižajo me/de 25,000 delavcem za 10 odstotkov. Mezde so bile v tej meri znižane tekstilnim dela vcepi zadnje čase v sledečih mestih: Manche-bter, Lavvrence, Lowell in v drugih krajih Nove Anglije. Vse to znižanje je prišlo po predsedniških volitvah.' Štrajk pristaniščnih delavcev v Avstmllji. y Sydney, Avstralija. — Stavka pristaniščnih dplavcev v vseh o* brežnih mestih Avstralije traja tedp< ružb, lavce, so zastonj. Stavkarji so solidarni in pomagajo jim druge delavske organizacije. Boj je v glavnem naperjen proti ladjam, ki jih nakladajo nameščenci, katere nastavlja neunijski biro pre-komorskih plovbnih družb v Syd-neyu. Odslavljanje mehanikov. Clinton, Ia. — Jz delavnic Chi-cago & tforthwestern železnice v Clintonu pri4no odslavljajo kot-larje in strojnike. Cikaška zveza ne bo nadlegovala komunistov. IChicago. — Konservativni u-nijski voditelji so na zadnji seji delegatov Chicago Feqeration of Labor predlagali, da se izključijo komunistični delegatje, ki zastopajo več čikaških unij. Predsednik Fitzpatrick je pa nastopil proti temu, rekoč, da v 19 letih njegovega predsedništva ni bil še noben delegat odvržen radi političnih vzrokov in tudi zdaj ne bo. "Federacija ni odgovorna za komuniste na svojih sejah, odgovorne so unije, ki jih pošljejo," je dejal Fitzpatrick. Kazvažalcl premoga ao se podvrgli razsodišču. Chicago. — 3600 razvažalcev premoga, ki so stavkali en dan, se je podvrglo razsodišču in vrnili so se na delo. RazvaŽalci so izprva zahtevali $2 dnevnega po-viška, nato pa ao znižali zahtevo na $1. Državni pravdnjk Crowe je bil izbran od obeh strank za razsodnika. Stara plača, ki je potekla a pogodbo vred 31. decembra, je $6 do $7 dnevno za voznike s konji in $6.60 do $7 za šoferja. Pomagači ao imeli $6. . Nedeljsko delo odpravljeno v papirnicah. Quebec. — Kako slabo so plačani izučeni delavci v Angliji, dokazujejo aiedeče primere: železničarji (atrojevodje) imajo $3.80 na dan, kurjači na železnicah $2.96, atrojniki $18 na teden, o-l»eratorJi aignalov $14.20 in na-kladalci tovora $14 na teden ■Mezde rudarjev ao na minimumu in okrog 10 odatotkov rudar jev je brez dela. n StuTl™ SK - |Zdravnik: Ce hočete biti zdravi, morate zjutraj vaUtl najmanj eno uro prej vsako jutro. Bolnik: 6$ imam to Itoritl. ne bom več vsUjal SUKA DAN . Sili kristjani hočejo ukazovali župniku, kako naj prjrfiga teatra-■> nim kristjanom. hicago, IU. — Spor, ki je na-I v komneiraciiaki cerkvi na Cl stal v kongregacijski cerkvi na vogalu Delavvara^tega trga in OBLETNICA LENINOVE 3Mfm,r — Sovjetska Unija js odredila Leninov teden v spomin. - Dearbornove ceste, pokumfc, ka ko daleč so se odstranili bogati kristjani od pravih Kristovih naukov in da ti ljudje žive v pJ ri, da je Kriat odrešil samo bogatine, siromake je pa prepustil svoji usodi. Celo nauzdaco časopisje se norčuje iz teh patentiranih bogatih kristjanov, l(i ai domišljajo, da mora župnik ta-ko pridigati siromakom, kot mu oni ukazujejo. Vršila se je seja cerkvenih starešin in eden eden izmed starešin je hotel, da pride do sprave, zato je vprašal župnika, ako on lahko tako deluje, da bo zopet mir v cerkvi. Župnik mu je pa odgovoril kot modrec in rekel: "Jaz lahko delujem samo za človeštvo, ne morem pa delovati le za majhno skupino.*' | Spor je nastal v cerkvi, kar se je župnik potrudil, da je privabil v cerkev tudi hobote, siromake, katere je današnji gospodarski sistem porinil na dno. jo pa ni bilo všeč starešinom, Ki ao bili bolj srečni kot hoboti pri »hiranju bogastva, iaterega je Krist prezirjjpr* - Eden nadutih garešip je bil posebno zgovoren na seji, končno je pa predlagal, da se resolucija zopet revidira, ki je bila sprejeta dne 19. deceipbra in dn ae zahteva v nji, da Župnik re-/Jgnira brez vsakega Javnega komentarja. Župnik je seveda temu predlogu nasprotoval, kajti vedel je, kaj se skriva za njim. Pri tem je spregovoril par spravljivih besed. Župnik je končno menil, da naj vsa cerkvena občina glasuje, ako naj ostane, ali gre. Ampak starešine niso hoteli nič slišati o tem. Seja je končala sklepom, da tri starešine izdelajo rezolucijo, ki mu naj jasno pove, kako oni žele, da oznanjuje besedo božjo v cerkvi, in če Župnik Mills ne bo tega atoril, naj mu bo razločno povedano, kaj se u Z drugimi besedami (o pomčni: "Župnik, ako ne boš tako pridigal revežem, kakor želimo ml, te ne maramo več za župnika." Moskva, 7. jan. -*Po vsej Rusiji so v teku priprave za obvr-iavanje prve obletnice Leninove smrti dne 21. januarja. Sovjetska vlada je odredila, da ae osem dni od do 26. januarja vrši Leninov teden, v katerem ae bodo prirejale spominske ceremonije po vseh sovjetskih republikah. HBHHMlil HV vsakem Ju so imenovane poaebne komisije, ki bodo sklicevale shode aa pc» piflajrairfe taplMfOi jjiocipov L naukov; istočasno se vrši n panja za pomnožile v članov v komunistični stranki. Delegacije iz vseh provinčnih srudišč pridejo v Moskvo in na Lenina Njrj,nnf i^EfNAramiA i počaste suomin veli- • NJI jorka do eagrbba vem grobu počaste spomin veli koga voditelja. Na Rdečem trgu že postavljajo odre. s katerih bodo revolucionarni govorniki govorili množicam in razda aa milijone iztisov knjižice z Leninovim življenjepisom in načeli. -IN- ( hicago, IU. — Fedor Saljapln, ruski operni basist, je najel odvetnike In napovadal boj "in-diunkšnu", katerega je vzela Chicago Civic Opera Co. proti njegovemu nastopu v "Kauatu" v VVaahingtonu dne 26. januarja. Saljapin pravi, da po pogodbi ima 30 nastopov v Chicagu in deset na turi po drugih mestih, ni« kjer pa ni rečeno, da ne sme na ta in ta dan peti v drugem mestu. Omenjenega dne ne poje ni- kjer, torej ima pravico nastopiti v W /ashingtonu. PROSPERITETA — BANKE PA GREDO RAKOVO POT. ( Pine Bluff, Ark. — Tukajšnja meščanska banka je zaprla avo- je duri, ker filma dosti gotovine za transakcije. Njena aktiva znaša $3,013,783, njena pasiva pa $3,034,099. Bančna centrala je naznanila, da bo ona izplačala vlagatelje. Sioua Clty, Iowa. — Banka v Kingsluyju je zaprla svoja vrata. Vzrok: Primanjkuje ji goto vina. T0Z3A PROTI WHEELERJU PRELOŽENA V IDAHO. j C. — Senator potovanja Waahington, D Wheler je vrnil a M po Panami. Obveatili ao ga, da ae bo znana obtožba, ki je bila akupaj akrpucana, vršila pred n Dietrichom v Idahu. Veleporota pošlje poročilo aod-niku Dietrichu dne 16. februar ja, ki bo nato zaališal argumente od atrani Wheelerjevega zaKO-vornika, da se obtožnica azavrže. LOVCA USTRELILA VELIKEGA GORSKEGA LEVA. rt # « T ' » OlrmpU, Wssh. — Po gorovju Bald ae je klatil velik gorski lev, ki je napadal drobnico in govedo. Zadnja njegova žrtev je bil velik kozel. Lovca A. E. Hull Iz Yelma in njegov prijatelj aU mu sledila z majhnim psom. Kmalu sta ga izsledila v košatem dreveau, kjer js počival in preža) na nov plen. Lovca ata ss mu približala na atreljaj in ga uatrel(la. Stegnjena zver meH devet čevljev. Pripeljala aU jo v Olympijo, da prejmeta nagrado $20. delavska banka v pobt-landu. ' Portlaod. ore. — Organizirani železničarji so odprti avojo banko pod imenom Brstovščln-■krt kooperativna banka. Glavnica* znaša 126,000. To je sta banka, ki ao jo odprli Avstralski premijer bi rad bil Museolini. Sydney, Avstralija. — (Fed. Press.) — S. M. Bruce, protide-lavski ministrski predsednik v Avstraliji, je pred kratkim Izrekel željo po fašistovski dikta-turi. Bruce je rekel: "Najboljša vlada zš Avstralijo bi bila diktatura šestih najboljših umov." Seveda ni rekel, da smatra tudi sebe v šesterici "najboljših /u-mov." Kapitalistični listi odobravajo Bruceve besede, dočim izjavlja delavsko časopisje, da Avstralija ni Italija. obiščite staih kraj f«4aj k ivajlapla prilika. kar m "SlFKARTA" grotom. Žita ae omoti z ogrskim Dunaj. 8. jan. — Dr. Vincont Nagay, demokratični pos je izdavil včeraj na sestanku o-pozicijonalnih strank v Budape-šti, da bo bivša avstrijska cesarica Žita poročila ogrskega grofa Jožefa Hunyadiju. Ogrski mo-narhisti so svetovali Karlovi vdovi, naj stori ta korak z namenom, da poetane ogrska državljanka, nakar se lahko preseli s svojimi otroci na Ogrsko in pripravi svojega najstarejšega sina Otona za ogrski tron. IN nau01 $190.00. 1» «.m ra# m vaj »i davak. EMIL MM MlftlR IS^-SbITavo.. Now Yurk. H. Y. Dw»m» patujntva. — ONwJel - OAi+k u hranim« vlo««l — ht. »I autnraki uradi Tu je način kako zdraviti kilo. čedovlto adrsvUealo os dom«, ki «s vaakdo lahko uporablja as vaško kilo, milu «11 veliko. GLAVNI 1TAN, 1657-1» SO. UAWNDALK AVE., CHICAGO. ILUMpifc lzvrsevalni odbor: UPtAVNI OD8BK1 V turen t C.lnUr; pudpredMdnik Andr#w VMrteh, R. F.P.T, . ^ = ^------ kksaM upr.vUdj BlMiU FiUp Brt IU, JdaillisKl gl. uHh M«tlh»w Turk. u).lk HI m Novak; ti. bl«s«inik loka Vuiritk: ur«4ntk rImIIs Joša lavavtaik. POROTNI OP8KR: ^ ____ Msrti« talriaikar. »rudnik, Box IT«. Hnrbwtos. Okto| Kra«J«^ A. Taurhar,, 1817 8. Kidg««ty JS, Chle.go. III.; Joka KrilmsoM«. 1IIU nlncton. A v... Wwt lk«rk. Okla; N«ry lldovkk. MU 8. KMf«waj Ava« Cfcl-c«ko, lil. i Joh« T» r^elJ, Bok 11, Rtraban«. N. f^,'1 "-1 , AOLNUhl OSRBUNJK OKROŽJE: Ul«» Noval m? 3» 8. UirndsU Ava^ VZHODNO OKROŽJE: J.cJhTmbrošll. Bm SM. Jloon Run. Ps. Jo»epk Jtnrko. RKD. 1. Ho« 114. W#«t N«wtoo. Pa. tAPADNO OKROŽJE: A«Um AuUr. Roa IU, (iroM Kaaa. aa iufoaaM. I-1 mik Klun, Hux a»t». i klaMm, MUui. aa aav. aap. Joku GoUb. lk»* 144, Ročk Bprlata, ,Wye, Nadzorni odbor: Pasi Bor ver, i>r«Mnlk, S4S WUbw Cklaa«o. UI.J Btokard J. U-vortalk, R. No. 1. Hino4al«. Ifki Fraak Ssk. »J» W. ZStk Ht„ Uioaio. III. ZdrujUtveni odbor: I>rada^alk: Prask Aleš. 1114 8o. Crawford Aro. Ckleac«. IU ) J«*šk* Oven, tesTi. Mtk 8tH Cklcafo, lil.; Joka 011», 14M ta. CUft«i Park Ava^ Chle«go, III. VRHOVNI SDBAVNUti Dr. F. J. Kara, OS« 8t. Clair Avo. IJudJ« • kil« llrom Mat* ao pr«««i«»«riil roil akumJ ludHolk mmImv ,MM|a«n«fi m- lin« Mkllo, ki i« Ml -«nUM ■■^■■■■■m^it IHNHIh »jBf jMHMpvhRv^ ^HHHliF^iHlIMv^tI^BO i* 9*m M^«k«n. RmcMvm h u mUboli»« kil«j odkrilo, ki nuoai »bo pkM»v w Nrifimlv na 10. kfke kudn klin. knko dol. »o Jo u lam«, moM« nn to. koliko vr»t n«. wv »to U nonUl, nni vnm al' n« l»r»ni ti* dobili raoBTKQA KDHAVIJRNJ it, dn || JA. C. II dn ln ludoviU do m vna n N fin'"« klt ■».Mat'Vailkk kakor val« n««U, to 4udov altUM bo kontrolH«l In f df«ai rorl > MmJ, kakor ka v«a praavnatU a tvojim maarllatei ullnkom. Nn ta nniln ka pomagal nadote*. •Utt teto. kjar klin prihaja aka-' te kteto kmalu proatl aa telo pri katonmikoll poalu. kakor M nlkdte na tmaM Mk VTT ' MMM* pulikui čudovito uj^- Autoto prapa racija, aamo te pa« I Jato avoja Ima la analov nn W. A. OolH— (na., »M S Colllnpa Duildln*. Wntortown, N. V. K AUJnJto daa ar Ja I Poiakulaja Ja praato Mi ■tej — dnaaa. Marte atgrnMjn prad na*, njo paaov m vaa HvlJaaJa. Podrobnosti o ekaekuciji Kol-fakfi • Moakva, 8. jan. — Popolna olika, ekaekuciji generala Kolčaka, vodje bele ruake armade v Sibiriji, v letu 1920, je razodeta v "Spominih" Sergija Cudnovski-ja, ki ao pravkar objavljeni. Čudno vaki j je bil predaednik preia-kovalne komisije v Irkutaku, katera je obsodila Kolčaka na smrt, ko je bil ujet. Istočasno je bil u-streljen tudi general Papeljajev. Cudnovskij piše, da se je ekso-kucija Izvršila dne 7. februarja 1920 zjutraj brez procesa. Sibirski revolucionarni odbor je sklenil, da morata biti ujetnika takoj ustreljena. Kokak je nekaj Časa protestiral, a kmalu ae je u-dal v usodo. Toliko bolj strahopeten je bil Papeljajev, ki ae je zvijal, jokal in proeil za iivlja-nje. Kolčak je pred amrtjo prosu, naj mu dovole videti njegovo ženo, princeso Tlmirevo, nakar Je med smehom dejali "Sicer pa ona ni moja lena, temveč dobra ženska, ki ima v oskrbi perilnjco za vojake." Val ao ae amejaii tem beaedam. Ko ata bila generala uatrelje-na, je nastalo vprašanje, lmj početi a trupli. Tedaj je čaatnik rdeče armade dejal: Tako ato-rimo z njima kakor ata ona do-lala z delavci in kmeti. Vrximo ju v vodo " To ae je zgodilo. Vojaki ao naioiili trupli *a sani in ju odpeljali na reko Angaro, kjer so lzseklall luknjo v lega«. Trupli ata Izginili pod letofllln nikdar niata bili najdeni. MMMMM — urada, aa vrši talistai VSA PUU4A, a clavaUal odboralU, ki Ualajo v Clavalaed. aodaištvo 8. N. P. Bolniško talal- tra ia )adM(a voMo ao aaalova: Tajalšlvo •. N. P. JM MST49 80. ^^SSBffnv Evd(iiUflAJNiftKim PO8LI ur VSE SADEVE V IVE« S BLAGAJNI naalov: Blagalslštvo 8. K. P. Jh HŠT4I Bo. Uaradala Avo., Ckl«a«o. Vsa prltolb« glada poalovanja v gl. lavršavaleo* odbora aa nal p pašUMa rltolbo glada poalovanja v gl. Uvršavaleaoi odbora aa aaI%ašUale Psal Bargorlu, prteUodalku nadaoraaga odbor«. Ilgar na.lov )• amral. Val i>rialvl aa gl. porotni odaak aa nal POŠUJato na aaalovi Martin lolaa« r. Box J7S, Barkorton. OWo. Val iloptal la dragi aplat. naanaalla, oglanl. narošalaa la aplok vaa kar io v ivaat a glaallo« iadnota, na) aa pošilja na »šalov 1 "PROSVJCTA", 1657-M 80. Uwndala Ava., Ckiaago. IU. ;EADA BI 1SVKDBLA kje ae aadaj nahaja mqj brat John ZtaraaAek. doma lz Jaatro-be št. 11, občina Spitalič, pošta Motnik, okraj Kamnik. Cenjena rojake proaim, če kdo ve za njegov naalov naj mi ga naznani, ako pa aam to fiita naj ae prijavi, proaim, avoji sestri Frančiški Ztarmšek, sedaj oroošona Frančiška Golob, 1904 80. 17th Ht„ Springfiald, m. (Adv. 9,) OPOMINI Kllje podpisani prijatelje, kar ae akah in potrebi, vae one, dolgujejo na poaojanam „ ju, v gotovini ali na hrani, odzovejo na ta oglas ia avote vrnejo, ker dr priailjen obelodaniti, aam do toga valed b treba in šalim, da to Malt Ktajar, 81 N«w Duluth, Mina. (Ad. Ji KOPAMJI, IU N|t ROPAJO DE- ^^ LAVCBV. St. Leuia, Preaa.) — Dva bandiU aU prijela Mez-ničarja, ko je ial z dala. Ko Je moral na zahtevo dvigniti roke, je izpuatll na tla culo, katero ji? imel v roki. "Kaj Je v culir Je vpraiUI aden banditov. -Moja de-lovna oblaka, nič drugega", je bU odgovor. "Co Je tako, taiej kar pojdite, ml ne ropamo delaf-fata rekla Umdiu In cev/ BILO & mo. nuarja m P. J. br. Marr Obrnaovlč. TISKARNA S. N. P. J. V> : ' ■ »->' . . , I 'jl'1 . .r,- ihi« sfrejesa vsa v tiskarsko obrt, spadajoča kla. Tiaka vabilo 10 veaellce In abodo. vlalioloo, laaniko. koli- OTip aj*1,1 ''r —— — —v ge, koledarje*, letake itd. v aJovenakom, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, aofleikem jezika in drugih. voktvo tiskarne apeum m (lm-stvo so i. p« j09 da tttkoviie naroča vinu tiskar*. CENE ZMERNE, UNUSKO DBUt MtVK VUtVtE. g - \ 77 • 0 f, . VSA POJASNILA DAJE VOU8TVO TIHKAKNE. 1'UIU po InfarauMlJa aa analav: S. N. P. J. Prinlarr, M67-M Ha. Laarn- ** TAM m DOSE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA. Ne potiljajto denarja, n« vum«mo c« nt« doktor nlate zadovoljni. VV w ,1It u . JM n« JamHm pravilno tobiro // »H „« mntm alti ena«a cnta. Ju •**yy1>0fU, Knn Vv n" PtmiU MO.OOO mat ln ton. d« Ja vallka jy •kvlr Vv ""»M« vratnim okviri« luijboIJM. U se okrasi . iabtra "Dahrlh Na*#nlk«v" , „ti. •bral. - ...... ^ % tovrstnim okvir)«« nO- .......... ■ boljfte. ki m jih dobiti mor«. Jas vam jik poilj« Pailllu ta kiMa i« danss. kar na moj lastni risi ko, Wre» dabi ptadall «n a rwmu"m ** m9W9m " —— v naprej. TI krasni naočniki vam pomore;,,. lahko «tato nnjmarjiii ttok. vtaknete naJdo* Kithals Speftalsa Ca. Dspt. W. L. iglo. VIDITE NA BLIZO IN DA1.BC. TI to 111. U4I-44-44 W. Madtoon St.. obvarovali vh»s o«i prad .mu4.no.tjo In vl., Chica*a. III. bolom. Vn kar Jas telim J«, da ml poiljete Vi n ..... . _ in,.-. naaloy in starost. Pol I jI to par aaolalkov na 10- ;u Ml& preprttan. da ti nall fino brutoni i | dnavno POSKUŠNJO ZASTONJ.- „£Riki vam dajo pomot na "ČISTI VID" in ia Ako m ml bodo dopadll plačam po- voljatvo. da jas priaUnem na tam in vsm polil tom II.M, ako n« vam jik vra«m. n«o*nlko ZASTONJ NA POSKU&NJO, da m h bras vsakih stroškov od moj« strani. ko pr.pwč»u • kuplljl. ki vam jo nudim. Ka projmsto. pomerite jih in s« prsprliajte kako Ima -..............i Starost .... vrstno bodeto videli Utatl. pri delu in livaa I na dala« ali na bliio, pri dnevu ali pri Mi. ' ' Potom ko sto jih nosili ia deaet dni la d. i ....................................................neti, ae prspritato, da ao anaki onim. ki itu .. - J k Jo druRje do |16.«0. m toolljite samo $3.9«, d Ulica in I tov...............................»si«* mi jih vrnite in niti centa atroika ne to ' ta imeli. Poskusit« jih SKDAJ. ■^■■H ■ i SAST0NJ. Dobite jni vlirasnem um tem aavoju aa naočnike. Poskusit« jih 10 dni moj lastni rlalko ln moje atrotke. Polljite kut —to nepoiiijajt« denarja., ITALIJANSKE HARMONIKE najboIJtara U.l.lka svet«. Dasattotno Jamstvo. Nala eana Jo nitja od drurlh Izdelovalcev. Zastonj navadila kako m irra nalim kupcem. Pllito po MUEZPLACNl oenlk. RIJ ATT A SBRSNKLLI * CO. »17 Btae lalaad Ava.. D«pt. TI, Chlcao. III. Javna govornica« Cleveland, Tet. — Leto 1924 je oeUlo za nemi kot na tisoče in tisoče drugih. Ako primerjamo leto za letom, ne vidimo dosti sprememb, u ko ravno ae čita-jo dnevno, novice o novih iznajdbah, novem izkoriščanju delavcev, in le malo v koriat proletar-skih trpinov. Vse kar ostane delavcem v spomin j* da leto za letom pešajo naše moči in med tem čaaom, ko ae delavec bliža k naravni eprememM, amrti, vidi za sabo vedno več ljudskih izkoriščevalcev, ki na delajo drugega kot gledajo, kako bi Jim bilo mogoče bolj razkošno živeti na račun ubogega potrpežljivega delavstva. , >[ Danes Živimo v čaau, ko denar igra glavno ulogo. Zato je treba dsdavstvu skupne sloge, da pridemo do tega, kar naa uničuje in tlači v današnjo moderno mezdno aužnost. Kadar bo delavstvo laatovalo večino denarja ln denarnih vrednosti, takrat bo postal delavec gospodar produktov avojega dela in bogatih zemeljskih mineralij, ki uničujejo delavske moči in kopičijo miljone našim ljudakim izkoriščevalcem. Popolnoma ae strinjam z idejo, ki je bila priobčena v Pro-sveti št 243 Iz Roundupa, Mont od rojaka Franka Novaka. Pazno aem zasledoval v Pro-sveti, da bi opazil, koliko ae bodo rojaki zanimali po mojem mnenju za najbolj pomembno stvar, kar aem jih že doaedaj videl v Proaveti za izboljšanje današnjega družabnega sfctema. Do tedaj aem opazil dva rojaka in rojakinjo, ki ao podpirali veliko pomembno idejo. Trdno aem prepričan, da bi bilo težka spraviti Število 100,000 do 200,000 Jugoslovanov, ki bi bili voljni priapevati po $100,00 za uatano-vltev svoje lastne kolonije, ki naj bi služila v delavsko gospodarsko industrijsko podjetje. Kot je že rojakom znano, smo v Clevelandu, Tez., ustanovili prvo delavsko industrijsko podjetje Proletarian Diamond Oil Aaaociation. To podjetje je u-etanovljeno do malega na taki podlagi, kot jo je priporočal dopisovalec iz Montane. Razloček je le toliko, da pri našem podjetju ae gre za 8000 članov, *i naj bi prispevali od $10.00 do $60.0 (mit eidem Lebehoch). Stanoval je pri goepe Mariji Lapo-šičevl, ki je bila tedaj lastnica sedanjo — če ae ne motimo — GerilzrJev« hiše. "Caatitljlvi kraljevi starček" — star ja bil skoraj aademdeaet iat - j« pnfcol Jako nerad na kongrp*. Imel jo polno skrbi. Uxii*i radi preetola. bodUi radi la-atne ohiteljl. Znal je. da prihaja v kroge, ki ga niso ljubili. Tudi "goepod brat In viaokočaatiti ki ji je pridel priinyek vojvodlnje po majhnem sicilijanskem mestecu v sirakuškem okraju. Za-loaten je odhajal od doma, ker je vae kazalo, da niti ljubljene soproge ne bo smel vzeti s seboj. Brez nje ja prišel v Ljubljano, a brez nje zdržati ni mogel! Dne 29. januarja je prišla gospa Floridija za njim ter ostala pri njem do 27. februarja. Stanovanje so ji odkazali v sosednji sedaj Pongračevi hiši, ter so na Lepošičevem hodniku izbili posebna vrata, da je stari Ferdinand, kadar je hotel k svoji soprogi, prišel k njej, ne da bi mu bilo laziti po kakih stopnicah. Slutnje, ki ao morile kralja lz Neapolja, so bile utemeljene. Knez Metternich, daai skozinskoz absolutist in monsrhist, gs je — skoraj bi rekli — vprav zaničeval. Cujmo, kako piše o ubogem Ferdinandu v avojem dnevniku: "2e vdrugič me je doletela naloga, da ga zopet spravim pokoncu, ker ima žalostno navado, zmeraj zopet paati. Je pač obilo kraljev, ki ao vere, da je prestol samo fotelj, na katerem ae prijetno spi. V letu 1821. pa je tak spalni stol prav nepripraven in le slabo z žimo natrpan." Za državnega in konferenčnega ministra tedanje Avstrije je taka pisava gotovo nekaj posebnega I Vzllc vsemu temu je Ferdinand v ljubljanskem spominu dalje časa živel nego Metternich ali pa ruakl Aleksander. Takratni Ljubljana ae je štela za zelo pobožno. Vsaj na zunaj. Zensivo je bilo v tem pogledu Še dosti bolj prismojeno, nego je dandanes. Skoraj vsako nedeljo, če je bilo količkaj vremena, se je hodilo na božja pota. To nedeljo na Dobrovo, prihodnjo k av. Roku v Dravlje in potem zopet na Rožnik. Veliko je bilo navidezne molitve in obilo rožljanja rožnih vencev. Ce je škof v škofijski cerkvi sam pridigal, je bil to pripetljaj, o katerem ae jo mesec dni govorilo. Nad vae imeniten je bil frančiškanski pridigar pater Felicijan in vse ljubljanake mamke so ga nosile na svojih jezi* klh. Na tihem se je pa tudi doati grešilo, a kaj takega ae ni zamerilo, samo da se je spretno prikrivalo, takp da tajne pregrehe ni vsak opazil. Na tem polju je btyo tedanje meščanstvo Jako tolerantno. Zahtevalo se je le, da se očitno na počenja kaj pregrešnega. Valed tega je zašel kralj Ferdinand a svojo vojvodinjo v pravo sršenovo gnezdo. Ko so Miklavžu Celjustniku iz Trnovega pravili, da je kralj poročen na levo roko, se je oblastno odrezal: "Kaj, na levo roko? Recite raje na levo nogo t Jaz že vem, kako je. Tako jo ima! Boste meni peli!" — In vsa Ljubljana ae i^poetavila na stališča Miklavža Celjustnlka. Nihče nI hotel verjeti, da ja kralj res oženjen. Pred vsem si je togotilo Ženstvo: tako očitno živeti a svojo —, to vendar ne gre! Se dolgo časa po kongresu, ko ja bilo drugo že vse pozabljeno, ao pobožne ljub-IjanČanke govorile o grdem laškem kralju, kil bil tako debel, da ni mogel po stopnicah hodi da ao ga morali strežajl po njih nositi, in ki pustil na lepošičevem "ganku" zid prel iti, samo da je mogel zahajati k avoj i aetM mu ni bil posebno mil. Bili ao čaal. ko Franc nI hotel aprajeti niti piaem. katera mu ja piaak> neapolltaaako veličanatvo! Najbrž zato-§ade4J na. ker ae je bil kraljevi starček, daai m ntaf - sopt* - i ... A.....xtL Al f) Naši rojaki so pakam, da rajši verjamejo, kot bi se sami v*čem prepričali, ka ko in na kaki podlagi stvar, za katero kaj prispevajo, obstoji. Ako bi premišljevali, kako stvar obatoji, ali je ustanovljena, da bi lahko postala dobičkanosna za vae člane ali samo za posamezne osebe. Na tisoče Slovencev se je Že naamukalo, ki so ae vsedli na limanice kapitalističnim agentom, ki ao jim .obetali Ijogaatvo čez noč akoravno niao imeli drugega kot nekaj pobarvanega papirja. Take družbe ao uatanovljene samo to, da izvabijo denar od delavatva, in s tem lož^e drže delavce od bogate naravne špeku lacije. Kakor hitro se fa jčateri nasmuče, potem ima vse za goljufijo, naj bo še tako poštena stvar. Po mojem mnenju je ni stvari na avetu, ki donafia kapitalizmu miljone brez dela, da ne bi imeli lahko delavci koristi od nje. Vse, kar je treba, sta previdnost in združena moč. Nikdo ne more tajiti, da smo slovenski delavci še daleč zadaj za domačimi angleškimi delavci. Domači delavci so pred nekaj le-ustanovili svojo lastno poljedelsko Lano kolonijo. Kot sem tal, po voljno napreduje: danes aatujejo več tisoč akrov zemlje, svoje lastne tovarne, šole, gledališča itd. Komaj pred par leti ao ustanovili prvo delavsko banko, danes že lastujejo 84 bank, ena od teh e naraatla iz pol miljona na sedem miljonov in je že plačala po 20 odst. dividend . Slovenci so domalega vsi boij-jii delavci kot so domačini, zato bi lahko v vsem boljše napredovali. Treba je le, da ae oprimemo dobrih idej razpravljamo o njih našem delavskem listu "Pro-sveti", ki nam je na razpolago, da nam pomaga za boljši živ-jenjski obstanek in enakopravnost človeške družbe. Pozdrav vsem dopisovalcem in (iitateljem Prosvete. — Frank /immerman. *iri Dne 10. januarja popoldne je dospela pad« vojvodinja Klementina, princeainja aalernska, hči našega cesarja ln aoproga princa sal«-nsk*» ga. drugega aina kralja Ferdinanda. Postala ja pri kraGu obeh SkHlij — der jedoch die geliebte 8chwiagertochter aogleleh zu ihrem erhabenen Vatar, dem Kalacr von Oe.sterreich, in die Bui* beglettete. (LaJb. Zelt) Tri dni pozneje ae je pripeljal Franc, vtX voda iz Modene, Ur ae nastanil v hiši grofe Vajkarta Turjaškega, ŠUv. 202. na Nemškem trgu. * 8 tem smo našteli vse čUne vladajočih rod> bin, ki eo se zbrali do 80. januarja v našem stolnem mestu. Samo ob aebi se ume, da ao i m ali s aaU) obilo apremstva. Istotako je umevno, da so driave, katerih suvereni niso prišli, odposlala svoja posebne zastopnike, ki ao tudi mnogo sprsmstva imeli a eeboj. Zaatopane ao bile: Velika Britanija. Francija, Pruaija. Sardinija. To-fkana, Portugalaka. Hanoveranaka. 11. - n ka-aelaka in Danaka. Ker je rimaki papež tudi ta-krat še lovU po vaaki juhi svoj majaron^. k j6 odpoalal na 1 j ubijanji kongrea sv^jeimS, b-»ga^aMopnika. Bil js to lagat Iz Bolonje. S^^-t^oval je v hiši ŠUv. 289. v Razgrnili 'smo tako zgodovinako ozadje, pričnimo torej s božjo pomočjo svojo pri po v* t, al as bode vršUa pred Um ozadjem. /Dpljt prihodnjič.). DebaU v norveški zbornici na radiju. Oslo, Norveška, 8. jan. — Vse debate v norveškem parlamentu so razširjene na radio po vsej deželi. POTRES POVZROČIL STRAH HA VZHODU. Boeton, Mane. — V sredo zjutraj se je pojavil potresni sunek v vzhodnem delu dr/avc. Sklede in krožniki ao ropotali na policah in žvenketaie so šipe v oknih. V Marbleheadu, kjer je bil aunek malo močnejši, ao ljudje iskali zavetje v kleteh, mesto da bi bežali na prosto in proč od hiš. /.V ' ■Sunek je trajal petnajst sekund, ki ga je spremljalo votlo bobnenje. Občutili so ga tudi V Broctonu, Havervillu, Lowellu, Lawrencu in drugih mestih ob morskem obrežju. N. C. — štiri dni je ležal zavoj ob H južne železnice, preden ga je 9 bral železniški skladiščni ur2 nik C. C. Pritchard. Ko je odpri zavoj, je našel v njem $1.300 T zlatu in $5,000 v bankovcih. Z* voj je poslala prva narodna bij ka v Thomasvillu federalni t^ zervni banki v Richmondu.Hg Poveat "Jimmie Hlggins" zrcalo duše ameriškega prolei« aU ob časa velike vojne. Dobi J pri Knjgevnl matici S. N. p. i tisto novih 10 ini SLOVENSKIH ^ columbia plošč u aaaio.... Mogoče s« vam ne ponudi enaka prilika. Dvajset (20) pravih columbia slovenskih ploič, vm popolnoma nove, igrajo na obe strani, izbrane iz naie zaloge. 40 zbirk, vsaka drugačna: muzikalične, instrumentalne, plesne, eno- in dvospevi, narodne pesmi itd. izvajane od slavnih slovenskih umetnikov. Redna cena 75c Vsaka ali več. Ne pošiljajte denarja, temveč nam pošljite samo vaie ime in naslov, plavajte piamonofti. ko vam prinaah ptoMto ««.00 In par !»ntov s« pottnino. N« pisat po oanik. kar rs nlm«mo. Ampak mi jamtim,,. da M ploši, ki vam jih mi poiljemo, vaa pop-jlnom, /